Za izjednačenjt davkov in olajšave pri izftrjtvanju. "" ~~' INTERPELACIJA 'narodnega poslanca Ivana Vesenjaka in tovarišev na gospoda minislra financ dr. Milana Stojadinoviča v zadevi izjednačenja davčnih bremen in olajšav pri izterjevanju davkov. Že v tetu 1920 je zahteval ob priliki obravnave takratnega pravega proračuna naše države za proračunsko leto 1920-21 Jugoslovanski klub izjednačenje davčnijbi bremen na vse pokrajine sorazmerno pridobitveni zmožnosti, obsegu teritorija, številu prebivalstva in njegovi davčni moči. Na vzpodbudo mojo kot klubovega zastopnika v financijskem odboru je bil soglasno sprejet predlog, da se ima ustanoviti komisija najboljših strokovnjakov in interesentov po sorazmernem številu zastopnikov od strani vlade in od strani interesentov in ta komisija naj prinese ter predloži zgoraj v mojem predlogu označene rezultate. Do sedaj se ni sestavila niti komisija, niti je vlada bodisi v svojem delokrogu po laslnih strokovnjakih, ali drugače izvršila ta posel, čeravno je to stalna zahteva ogromnevečine slovenskega zastopništva in tudi zahteva vseh gospodarskih in strokovnih pridobitvenih in trgovskih organizacij v Sloveniji. Nejednakost dajatev ob že začetkoma težji obremenitvi Slovenije se je od leta 1920-21 s finančnimi zakoni v proračunib, dvanajstinah in specialnih zakonih še povečala ter dosegla mejo, ki je po ustavi nedopusttjiva in gospodarsko vsem našim slojem neznosna. K temu prihaja še dejstvo, da so se gospodarske, pridobitvene prilike vseh slojcv in panog v Sloveniji vsled splošnega evropskega gospodarskega položaja, vetiko bolj pa še vsled valutne, tarifne in upravne politike naše vlade ter zanemarjenja naših interesov pri aklepanju trgovinskih pogodb tako poslabšale, da preti našemu Ijudstvu kljub njcgovi priznani pridnosti ne samo gospodarsko hiranje, temveč naravnost gospodarski pogin. Kmetijski sloji se zadolžujejo vsled zanemarjanja trgovinskih pogodb in valutne politike ter silno strogega predpisovanja in izterjevanja davkov. Obrtniki propadajo in zapadajo eksekucijam radi davkov. Delavce je zadel strašen nesocialen davek na dclo, ki se pri nas že pobira in onemogoča eksistenco delavskih družin ter prinašala tem slojem še večjo bedo, a industrija in trgoyina nima poleta in razvoja, ker se duši kupna moč prebivalstva in industriji in trgovini s preobdavčenjem odvzema potrebni kapital. Na splošno gospodarsko stisko odgovarja vlada z novimi bremeni, z navijanjem davčnega vijaka in storimalo, da ne rečemo nič za povišanje produkcije. Posebej v Sloveniji se obstoječa, z zakoni naložena težka bremena še pojačavajo z več kot točno brezobzirno delujočim izvršilnim aparatom, ki posluša le trdo in golo besedilo zakona, ter ga izvaja strožje, kakor si je to zakonodajalec sam zamislil. Gospodu ministru je znano, da so davčna bremena nejednako razdeljena, gotovo mu je tudi znano, da se povrh davčni vijak nejednako nateza, ker davčni aparat posebej v Sloveniji dela strogo — naravnost kruto brezobzirno. * Zato vpiašaino na podlagi vseh iznešenih okolnosti gospoda ministra financ: 1. Ali hoče gospod minister dati potrebna navodila, da se bremena izjednačijo in se zakoni tolmačijo in izvajajo po duhu in ne samo po besedilu in to dobro-hotno? 2. Ali hoče gošpod minister odrediti olajšave pri plačevanju davkov osobito še pri onih davkoplačevalcih, katerih dohodek je sezonski? 3. Ali hoče gospod minister dati nalog, da se posebej pri osebni dohodnini uporablja pri kstvici dinarska podlaga in se postopa v duhu zakona o osebni dohodnini?