Razgiecl po solskem svetu. — Rektor češke tchnlke r Pra-gl, prof. Bertl, ki je imel pred nedavnim ča«om koniiikt z naučnim ministrom in z dež. •predsednikom češkim in ki je bil letos t priinanje zaslug vdrugi6 izvoljen rektorjem češke tebnike, je resigniral na to mesto. Voliter novega rektorja bo t kratkem. — Ekskurzlja ruskih dijakor. V prihodnjih dneh pride iz Euskega dijaška ekskurzija pod vodstTom prof. Pogodina, znanega slavofila. Ekskurzije se udeleži okolo 10 studentk in 15 študentov. Peljejo se čez Levov ia ErakoT na Moravsko ter na Ceško in po Dunavu na Balkan. .— Veduo množeči se Tzajemni obiski Sloyanoy, osobito alovanske mladine so veselo znamenje za bodočnost. V •medsebojnem spoznavanju leži temelj praktižni naši rzajemnosti. — Profesor Lampreeht o nazadovanju nemških Tseu-Hlišč. Iz Berlina javJjajo : Veliko pozornost zbuja izjava o nazadovanju nemškib vseučilišč, ki jo je znameniti ^godovinar prof. Earel Lamprecht, podal v nekem govoru na kongresu visokošolskih profesorjev v Lipskem. — Prof. Lamprecbt je rekel: Mi nismo več na čelu vseučilišč sveta, Francija in Amerika sta nas že daleč prekosili. — Agronomsko fakulteto uredijo Bolgari na svoji veliki šoli v Sofiji. S tem bo •ugodeno onim mnogim mladim Bolgarom, ki se hodijo učit poljedelstva v inozemstvo, vidi se pa tudi, kako napredno je bolgarsko kraIjestvo. — Agronomska faknlteta belgraj«kega TseuČilišča. Srbska vlada je poklicala iz Prage v Belgrad znanega agronoma-strokornjaka dvornega sretovalca dr. Julija Stoklaso, iiaj bi organiziral na belgrajskem vsewčilišču agronomsko fakulteto. Dr. Stoklasa se je rad odz?al pozivu in je že minole nedelje razložil svoj program v akademskem svetu vseučilišča. Ta program je obenem tudi program dela na celokupni gospodarski preobrazbi Srbije. Ideja dr. Stoklase je našla v Srbiji umevanja in odličnib pristašer. — Česka šola v Draždanih. BHlas Naroda" javlja, da je češkD društvo ,Vlaetimi" v Draždanib sklenilo ustanoviti v Draždanih češko ljudsko šolo. Šola se je že odprla. Upisalo se je takoj 200 otrok. — Slovenec — profesor stenograftje na bolgarskem rgenčilišču. Bolgarski listi poročajo, da je imenovan za profesorja stenografije na bolgarskem Tseučilišču v Sofiji sloveuski rojak profesor Aaton Bezenšek, ki je tudi oče slovenske steaografije. Doma je blizu Celja na Štajerskem. — Cesare Lombroso. Profesor Cesare Lombroso je umrl v Turinu. Lombroao je osnovalec kriminalno-antropološke šole, ki smatra zločin kot nepotrebno posledico duševnega razpoloženja in storilčeve sposobnosti. On vidi t zločiau poslediee ataviima (dedaosti) ali pa smatra zločinea za anormalnega čloreka z ozirom na njegove prednike. Lombroso je slovit učenjak in je bil v Veroni rojen 1. 1836, dae 6. novembra. Bil je doktor medicine. — Meščanska šola r Bororljth. Deželni šolski svet v Oelovcu je sklenil, da se osnuje meščanska šola za dečke ia dekleta namesto nameravane obrtne šole. — Za nstanoviter koaserratorija t Zagrebu se vrše predpriprave; otvoritav se vrši najbrže že prihodaje šolsko leto. — Vlsokošolske legltlmacije bodo odsedaj opremljeue tudi i lastnikovo sliko, da bo vbodoSs izključena vsaka zloraba. — Sloranska šolska deca r Prnskf. L. 1906. je bilo v kraljevini Pruski 6,554.837 šolake dece, od teh 5,654.432 memske narodaosti in 900.495 drugih. Slovanske dece je bilo 13*56 odstotkov, in sicer Poljakov 864.175 ali 13-18%, žeške 18.555 ali 0*28%, lužiško-arbske 12.102 ali 0-18%. Število poljske dece je t desetih letih od 498.583 nar»slo na 611.190. Ta deca govori samo poljski. — Krajnl šolskl sret t Poštornl bo hoteli Nemci razpustiti. Starili so ta predlog dr. Gesaraan, Šturm (rojen Slovenec!), Eienoss, ia Scbmied ter ga utemeljevali s tera, da on zanemarja tamošnjo nemško šolo. Nakana se jim pa ni po6rečila, ker predlog baje ni dorolj uteuieljen. — ČtBtni doktorat. Oesar je dovolil filozofaki fakulteti češke univerze v Pragi, da je imenovala profe6orja slovaoske filologije na graški univerzi dr. Matijo M u r k a in dvornega svetnika J a g i č a fiastnim doktorjem filozofije. — Profesor Anton Dorn, voditelj in ustanovitelj napoljske zoološke štacije je t Monakovem umrl. — Stolieo za er»koplOT«tro ustanove na ru8kih tehnikah, in sicer v Petrogradu, Eijefu in v Novočerka8ku. Na novočerkaski tebniki bodo združena teoretična predavanja s praktičnimi vajami v zrakoplovstvu. — LJadsko šolstvo n* HrTnškem. Eoncem šol. 1. 1907/8. je bilo na Hrvaškem po uradnib izkazih skupaj 1536 šol in to 1425 javnih, 49 yerskib in 62 zasebnib. Ena šola odpad« y županiji lički na 1907 prebivalcev, y modruški na 1544, zagrebški 2113, raraždinski 3007, belovarski 1758, požeški 1192, Tirovitički 1307, kremski 1717 prebivaleev; y mestih Zagreb na 2774, Varaždin 2684, Osek 1949 in Zemun 2074 prebivalcev. Po poučnem jetiku je bilo 1402 brvaških, 16 nemških, 3 madjar8ke, 4 slovaške, nadalje 29 ver-skib šol hrvaškib, 10 nemškib in 10 madjarskih. Izmed 62 zasebnib šol je bilo 18 brvaškib, 6 nemškib in 38 madjarskih. Skupno torej 1449 hmških, 32 nemžkih, 51 madjarskih in 4 slovaške šole. — Čehl za naio šolsko družbo. Začetkom docembra priredi odsek ,Geško-sloyanske Jednote" y Plznu veliko yeselico na korist naše slovenske Oiril-Metodove družbe. V zvezi s slavnostjo bodo predavanja o slovenskib razmerah, bo turistična razstava slovenskib pokrajin, izložba slovenskib knjig in muzikalij, poizkuševalnica slovenskih yiu itd. V Ljubljani ae osnuje poseben odbor, ki bo prirediteljem y pomoč.