Pod zastavo želja si s potno dlanjo obrisal zemljo z obraza. Z novim soncem v  očeh se je zagrizel v trdo prst            "*"****
in s pesmijo v prsih je delil svoje obstajanje. Iz bolečih dlani je vzklila nova želja po potrditvi mlade moči.
UVIJEK  IZNOVASEVRAČAM NASTAZU ^SJEČANJA BUVA OSJEČANJA UBIJA JMEPOVERJENJE MEDUISTIMA POLAKO SE GUBIM U D ALJINIIPITAM SE GDJE SAM BIO JUČE U JEDAN
U JUTRO...
BRIGADIR —je to zgolj beseda, ki v današnjem brezodmevnem, sivem svetu brezdelja inpohlepa po-meni neko vrsto prezira, posmeha...? Delati zastonj, delati in le delati. Ze tu se začne pojavljati miselnost, ki mladega človeka odbija od brigadirskegaiivljenja. Zakaj? Velikobolje se mu godipo mesecu odtujenega garanja v tovar-ni.
Denar?
Je res toliko vreden, da odtehta človekove vrednote, prijateljstvo, Ijubezen... ? Nova spoznanja, brigadirska Ijubezen, prija-teljstvo, vse to se prepleta v brezciljnem krogu duševnosti mladega človeka. Le-ta siželi živ-Ijenje s svojimi vrstniki, želi si, da bi lahko kljubovalstaršem in »odraslemu svetu«. S tem je močno povezano iskanje identitete, pomembnosti, družbe in prijateljstva. Brigada!
Delaš, kar hočeš, počneš, kar moraš, kolikor dobiš ješ, greš spat, ko je treba. Vmes so trenutki razvedrila, tečajev in spoznavanja brigadirskih moralnih in Ijubezenskih naukov.
Vsakemu svoje.
Va razprostrti
ilani je iskala sledove
luljev. Še je čutila sonce,
:e je slišala pesem, še je
ridela lopato - ampak žuljev
ii bilo več, ni jih bilo, razumeš!«
Kje je sonce? Ne smeš oditi, ne še zdaj!...
ampak tudi sonca ni več. Pa saj ostane še
pesem Hej, haj ¦ ¦ ¦ Solze.. Sestrice/Dočiču.. TihobodlT
Zaista ču doči... Pojdi stran... Ne, objemi me!   Poljubi in
obljube... Potem ni nikogar več. Samo upanje na novo poletje.
Čez eno leto: Ne iščem
žuljev, bratec! Zdaj iščem tebe, v tej neskončni ravnini. Ni te v pšenici, ne v gozdovih. Morda pa lepride sonce in ti z njim. Spomini nikoli ne umrejo, kerso iivljenje. In ti si spomin. Slišim te: Sestrice, nikada... Tudi jaz te nikoli ne pozabim, ker si zivljenje.