PLANINSKI VESTNIK
Brdi širi Furlanska nižina. Nad mejno reko Idrijo se dvigajo hribi Beneške Slovenije. V ozadju Furlanske nižine se vzpenjajo Dolomiti. Na vzhodu se dvigata nad reko Sočo Banjška in Trnovska planota z Goljakorn in Čavnom v ozadju. Na severu se razprostira venec Julijskih Alp od Porezna do Triglava in Kanina. V ozadju preko so Karnijske Alpe, s Korade pa se vije sleme Kanalskega Kolovrata in Kolovrata (Livški) vse do mogočnega Ma-tajurja
Pohod se ves čas vije po delu linije soške fronte iz prve svetovne vojne. Na ta čas nas spominjajo ostanki utrdb. Številna partizanska obeležja ob poti opozarjajo na vojno vihro druge svetovne vojne in pričajo o narodnoosvobodilni vojni zavednih primorskih Slovencev. Lani se nas je zbralo preko 700 in letos vas ponovno vabimo. Zaključna prireditev bo ob 16. uri v atriju Kontrada v Kanalu.
Marijan Nanuf, Kanaf ob Soči
Razrešitev predsednika PD Celje_
Časopis Novi tednik je marca leta 1988 objavil sestav novega vodstva pri PD Celje od predsednika Adija Vrečerja do načelnikov sekcij v društvu. Takrat je prišlo do velike spremembe ožjega kroga v PD, zdaj pa je prišlo do razrešitve predsednika Vrečerja (odslej častni predsednik) in načelnika gospodarskega odseka Zorana Tratnika. Oba sta proti koncu minulega leta dala UO pisni predlog za razrešitev funkcij. Občni zbor PD je 30. januarja z razumevanjem predlog sprejel in potrdil. Resnica je tudi, da je v devetih letih prihajalo do manjših sprememb v članstvu UO in da sta imenovana starejša delavca (ga-rača) pri PD in je njuna razrešitev samoumevna; to pa še zdaleč ne pomeni, da v društvu ne bosta ostala aktivna.
Pod predsedstvom Adija Vrečerja je prišlo do številnih izboljšav v postojankah:
•	adaptacija in razširitev Kocbekovega doma na Korošici,
•	prenova Frischaufovega doma na 142 Okrešlju,
*	prekritje Orlovega gnezda,
■ delna obnova in posodobitev Doma planincev v Logarski dolini,
*	postavitev spomenika Frischaufu in Kocbeku v Logarski dolini,
*	upoštevati je treba tudi potrebno sodobno računalniško opremo {za planinsko društvo), ki jo ima društvena pisarna.
Društvo mora vzdrževati tudi 19 planinskih poti, od tega 7 zavarovanih; tretjina so zahtevne in zelo zahtevne poti, vse pa smo obnovili od 1988. do 1996. leta. Lahko je biti predsednik PD, ki nima planinske postojanke in ne poti za vzdrževanje.
Da je prišlo do realizacije naštetega, gre zahvala predvsem PZS za največji del sofinanciranja, številnim sponzorjem pri PD in številnim posameznikom, ki se trudijo v imenu društva oziroma za društvo. Novi predsednik Jože Kodre bo poskušal društvo čimbolj uspešno voditi, nekatera sporna vprašanja uskladiti s PZS, tudi kar zadeva lastninjenje v Logarski dolini, pa še kaj. Upam, da mu bo uspelo zbrisati nekaj črnih pik, ki jih ima sedaj
Pohod v počastitev zadnje bitke Pohorskega bataljona_
Planinsko društvo Zreče je uspešno izvedlo 19, spominski pohod v počastitev zadnje bitke Pohorskega bataljona. Potekal je od Peska do Osankarice in Kota. To zadnjo bitko je obkoljeni bataljon bil 8. januarja 1943. leta. V neenakem boju z mnogo močnejšim sovražnikom je junaške smrti padlo 69 borcev, enemu se je uspelo prebiti iz obroča, a so ga pozneje ujeli in ustrelili kot talca.
Glavni organizator pohoda je bil Marjan Grosman, ki mu gre zahvala, da je pohod tako uspel Udeleženci so prišli iz Ljubljane, Ptuja, Raven, Šoštanja, Velenja, Ruš, Slovenske Bistrice, Poljčan, Dramelj, Slovenskih Konjic, Murske Sobote in seveda iz Zreč. Prišli so tudi štirje planinci iz Zagreba, ki so bili pred tem že večkrat na pohodu.
Planincem iz Zreč so pri pripravi in izvedbi pomagali Planinsko društvo iz Oplotnice in Gasilsko društvo iz Zreč Občina Zreče jim poleg redne dotacije nameni za izvedbo pohoda še dodatna sredstva. Zahvala gre županu Jožetu Koširju, ki je bil med pohodom tudi osebno navzoč v gasilski ekipi in je pozdravil vse navzoče v kinodvorani v Zrečah. Prav zaradi te dotacije doslej planincem ni bilo treba plačevati štartnine, ki jo že uvajajo na drugih pohodih. Vsak udeleženec je dobil v Kotu, kjer so čakali avtobusi, brezplačno čaj. Vseh udeležencev je bilo letos okrog 600, kar je največ doslej. Vreme je bilo pohodnikom zelo naklonjeno, saj je bila trdna podlaga in hoja dosti lažja kot lani. Vseh 19 pohodov ima za seboj predsednik Planinskega društva iz Dramelj Jože Čede, za kar mu še posebej čestitamo. 18 pohodov je opravila ena udeleženka iz Velenja in eden iz Celja. Žal je tudi letos odpadla kratka spominska slovesnost pri Treh žebljih. Menim, da ne bi bilo odveč, če bi tako svečanost iž-vedli učenci iz Zreč. Tudi občina Slovenska Bistrica je praznovala ločeno 8. januarja. Ker sovpada 20., jubilejni pohod leta 1998 tudi s 40-letnico delovanja Planinskega društva Zreče, upajo, da bodo našli z Bistričani skupni jezik. Zreški župan je obljubil, da bo čimprej navezal stik z bistriškim županom. Vsi udeleženci so se zbrali v kino dvorani v Zrečah, kjer so se kljub utrujenosti zavrteli ob glasbi Zreških 6.
Žal je pohodnike doletela vest, da je en dan pred pohodom umrl pobudnik tega spominskega pohoda Janko Pirnat. Prvi dve leti je pri organizaciji pohoda pomagal tudi M DO Savinjska.
Prepričan sem, da se bo 20. pohoda udeležilo še več planincev kot se jih je letos. MllanGombai[Celje
Zbor savinjskih markacistov_
V soboto, 1 februarja letos, je bil v Domu pod Reško planino 23. zbor markacistov savinjske območne