GLASILO KULTURNO PROSVETNEGA DRUŠTVA SLOVENSKI DOM ZAGREB JUNIJ 2023 ŠTEVILKA 82 ISSN 1331 - 548X • Slab odziv na manjšinskih volitvah, Slovenci z najnižjo udeležbo • Dr. Borut Marn, strokovnjak za sluh, ki je dobil nagrado mesta Zagreb • Jure Plut, profesor angleščine, ki poučuje tudi slovenščino • Najbolj podrobna knjiga o Slovencih v Jasenovcu pred izidom VSEBINA 82/2023 SLOVENSKI DOM - NAŠ DRUGI DOM 3 4 4 5 5 6 6 7 7 16 17 17 Uvodnik Spet smo peli v Šentvidu Velikonočna razstava Obiskali so nas pevci iz Logatca Po več letih spet le ena kolona Nastop zbora A. M. Slomšek na Primorski poje Učenje slovenščine v slovenski prestolnici Spominski pohodi so preteklost Olga Šikovec Luncer (1933 – 2023) MATERINŠČINA 18 20 21 22 23 SLOVENCI NA HRVAŠKEM 8 9 9 10 10 10 10 11 11 11 12 12 13 13 14 14 14 Slovenci med manjšinami z najnižjo volilno udeležbo Rezultate minulih manjšinskih volitev za Novi odmev komentira predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman Ustanovna seja v novem mandatu Redna letna skupščina Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Prva čezmejna borza lokalnih ponudnikov v Ilirski Bistrici Delovna skupina za pripravo načrta učenja manjšinskih jezikov po modelu C Primorska poje 2023: Naj gre pesem med ljudi! Materinski dan v društvu Porto Etno festival Mešani pevski zbor Encijan Prvič tudi mladi Slovenci iz Hrvaške SKD Ajda v Šmartnem pri Litiji Susret triju škola Obisk čudovite Savinjske doline Učenci slovenščine na obisku v Idriji Likovna kolonija Jože Arzenšek NOVICE OD TU IN TAM 15 16 „Želim, da moji dijaki spregovorijo slovensko” Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v Medžimurski županiji Ravnatelj Babić: Smo edina šola v Zagrebu, ki omogoča učenje slovenščine Dediščina očeta slovenske knjige in jezika Priporočilo za branje POGOVARJALI SMO SE 24 Strokovnjak za sluh, ki je postal zaslužni meščan Zagreba KULTURNA OBZORJA 26 28 28 29 29 Kulturne drobtinice Festival ljubezenske poezije Geometrija v slovenski umetnosti SNG Ljubljana na Marulićevih dnevih Umjetnost slobodnog uma PRETEKLOST V SEDANJOSTI 30 32 33 O usodi slovenskih taboriščnikov v Jasenovcu Oče Slovenskega doma Zagreb Soustanovitelj in dolgoletni voditelj društva ZA VSAKOGAR NEKAJ 34 35 Več prostora za slovenske knjige Recepti POLITIČNA SVETOVALNICA 36 In vendar se vrti Sprejem in koncert na Evropskem trgu Okrogla miza o nepremičninah Novi odmev izdajata Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb s pomočjo Savjeta za nacionalne manjine Republike Hrvatske in Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Za izdajatelja: Darko Šonc Uredništvo: Miroslava Maria Bahun, Stanka Herak, Polona Jurinić, Irena Pavlović, Darko Šonc, Tanja Borčić Bernard, Cvijeta Pandol Udiljak. Urednica: Agata Klinar Medaković 2 | Razstava v NUK o neizčrpni in večno aktualni temi Prvomajski pohod in druga dogajanja Mučenec Janez Kranjc na poti do oltarja Pregled, priprava in oprema besedil: Drago Balažič GLASILO KULTURNO PROSVETNEGA DRUŠTVA SLOVENSKI DOM ZAGREB JUNIJ 2023 ŠTEVILKA 82 ISSN 1331 - 548X Oblikovanje in prelom: Intergrafika TTŽ d.o.o. Tisk: Intergrafika TTŽ d.o.o. Bistranska 19, Zagreb Izhaja občasno v slovenskem in hrvaškem jeziku. Naklada: 800 izvodov Naslov uredništva: Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb Masarykova 13/I, 10000 Zagreb tel./fax +385 (0)1 48 55 171 slovenski-dom@zg.t-com.hr http://slovenci-zagreb.hr • Slab odziv na manjšinskih volitvah, Slovenci z najnižjo udeležbo • Dr. Borut Marn, strokovnjak za sluh, ki je dobil nagrado mesta Zagreb • Jure Plut, profesor angleščine, ki poučuje tudi slovenščino • Najbolj podrobna knjiga o Slovencih v Jasenovcu pred izidom Koncert slovenskega Policijskega orkestra z gosti ob dnevu slovenske državnosti v Zagrebu 20. junija 2023. Foto: Matej Grgić SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM UVODNIK 82. D ruga številka Novega odmeva v letu je tokrat pred vami prej, ob začetku poletja in ne, tako kot običajno, šele jeseni. V uredništvu smo namreč ocenili, da se v pozni pomladi zgodi toliko stvari, da bi bilo škoda čakati tja nekje do oktobra. Ocena se je izkazala kot točna, kar kaže tudi vsebina te številke. Eden, vsaj deklarativno pomembnejših dogodkov, ki mu posvečamo tudi precej pozornosti na naslednjih straneh, so bile manjšinske volitve v začetku maja, po katerih pa bi se morali oblikovalci manjšinske zakonodaje resno vprašati ali so takšne, kot so zdaj, sploh smiselne. Nekaj mora biti hudo narobe, če med vsemi manjšinami ne pritegnejo niti desetine upravičencev, večinoma pa le dvajsetino. Poznavalci in strokovnjaki za manjšinska vprašanja sicer naštevajo celo vrsto vzrokov za to, od same vloge in pristojnosti manjšinskih svetov in predstavnikov, pogojev za njihovo delovanje in nezainteresiranosti pripadnikov manjšin, do organizacije volitev, premajhnega števila volišč in zmede z volilnimi imeniki. Res je absurdno, da ponekod ne pride na volišča niti toliko volivcev, kolikor je kandidatov, kar pomeni, da niti kandidati zase ne pridejo volit. Ob tem je povsem na mestu vprašanje ali ne bi bilo bolj koristno denar, ki se porabi za te volitve, nameniti za delovanje manjšinskih društev. Čeprav se, razen deloma romske, nobena manjšina ne more pohvaliti z udeležbo, pa smo žal Slovenci glede tega najslabši. In spet, lahko bi našteli sto in en razlog za to, ampak skupaj s podatki lanskega popisa to ni najboljši obet za prihodnost. Uh, nehote nas je tole zdaj zaneslo v neko črnogledost, čeprav še zdaleč ni vse tako slabo. Nasprotno. Konec koncev se v našem in tudi drugih slovenskih društvih na Hrvaškem dogaja kar veliko lepih stvari. V času pevskih revij in taborov je nekako razumljivo, da so SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM najbolj aktivni pevski zbori, tako tudi oba naša, v Slovenskem domu Zagreb pa smo gostili pevce iz Logatca. Pred kratkim smo obeleževali slovenski Dan državnosti, letos v našem mestu nekoliko drugače, in sicer tudi s koncertom slovenskega Policijskega orkestra na Evropskem trgu, zvečer pa še z nastopom Pankrtov v Muzeju sodobne umetnosti. Oboje je obiskovalce navdušilo, žal je bilo teh opoldne v mestu manj kot bi pričakovali, verjetno tudi zaradi vročine. Kot vselej se veliko dogaja na področju kulture in učenja slovenščine. Svet slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb in Slovenski dom Zagreb sta spet sodelovala na festivalu ljubezenske poezije v Samoboru, gostili smo nekaj razstav, obiskovalci pouka slovenskega jezika pa kar pridno preverjajo in nadgrajujejo svoje znanje materinščine z obiski krajev v Sloveniji. Za to številko smo se o učenju slovenščine kot dopolnilnega pouka pogovarjali s profesorjem Juretom Plutom, ki uči slovenski jezik po modelu C učence na Gimnaziji Lucijana Vranjanina v Zagrebu, o tem kako je prišlo do tega, da so organizirali ta pouk, pa je pojasnil ravnatelj šole Tomislav Babić. Kako poteka učenje slovenščine v nekaterih osnovnih šolah v Medžimurski županiji, v kateri sicer ni nobenega slovenskega društva, je opisala učiteljica Aneja Cafuta. Se pa Slovenski dom Zagreb lahko pohvali, da ima v svojem članstvu letošnjega dobitnika nagrade mesta Zagreb. To je priznani zdravnik, otorinolaringolog in velik strokovnjak za zdravljenje okvar sluha zlasti pri dojenčkih in otrocih dr. Borut Marn. Rojeni Ljubljančan, ki od rane mladosti živi v Zagrebu, nam je pripovedoval o svojem življenju, poklicni karieri in o svojih pogledih na težave, ki jih ima zdravstvo na Hrvaškem in tudi drugod. Napovedujemo skorajšnji izid knjige o usodi slovenskih taboriščnikov v Jasenovcu. Alojz Kramar in Ilinka Todorovski pojasnjujeta, kako je nastajala knjiga, ki naj bi luč sveta zagledala jeseni in bo doslej najbolj obsežno in podrobno delo na temo Slovencev v Jasenovcu. V preteklost se vračamo tudi s spominskima zapisoma o dveh ustanovnih članih društva, ki je bilo predhodnica Slovenskega doma Zagreb – Frana Zavrnika in Borisa Zarnika. Povod, da smo se ju spomnili, leži v okroglih obletnicah njune smrti oz. rojstva. Kot že kar nekaj številk, nas na koncu čaka še kolumna, v kateri tokrat Rok Kajzer ugotavlja, da se je zgodilo nekaj do zdaj skoraj neverjetnega: Slovenija in Hrvaška sta se odločili družno nastopiti na ameriškem turističnem trgu s skupno promocijsko kampanjo obeh držav kot atraktivnih celoletnih turističnih destinacij. Lepo je slišati, da se v času, ko med državama in politiki ni niti pompoznih in največkrat vsebinsko praznih protokolarnih srečanj in napihnjenih obljub, niti, hvalabogu, medsebojnih očitkov in strupenih puščic, v ozadju dogaja nekaj za obe strani koristnega. Sicer pa Slovenci itak tudi letos množično drvijo proti Istri in Dalmaciji. Kar je vsaj za eno stran tudi koristno. Prijetno branje, pa lepo in ne prevroče poletje vam želimo! Uredništvo | 3 PESEM IN SMEH V DOBRIH LJUDEH Spet smo peli v Šentvidu Šentvid pri Stični je lepo urejeno mestece na Dolenjskem, z bogato zgodovinsko in kulturno dediščino. Vsak tretji konec tedna v juniju tam poteka Tabor slovenskih pevskih zborov, ki je največje in najbolj množično srečanje pevskih zborov ne le v Sloveniji, pač pa tudi v okolici. N amen prireditve je ohranjanje slovenskih narodnih in ljudskih pesmi. Poseben pomen se posveča otrokom in mladim, da tudi oni spoznavajo in se naučijo peti te pesmi in nadaljujejo pevsko izročilo in tradicijo tega tabora. Geslo letošnjega Tabora slovenskih pevskih zborov je bilo Pesem in smeh v dobrih ljudeh, s čimer so želeli organizatorji opozoriti na bogato zakladnico slovenske ljudske glasbe, ki prav slavi po svoji šegavosti in navihanosti. Kar pomeni, da s pesmijo in smehom iščemo pot do drugih ljudi, saj nas pesem povezuje, plemeniti in spodbuja tisto dobro v nas. Prvi dan Tabora, v soboto, je večerni koncert namenjen nastopom slovenskih zborov iz zamejstva oz. iz tujine, ta del programa pa se vedno odvija v Osnovni šoli Ferda Vesela. Letos so poleg našega nastopili zbori iz Gornjega Senika (Madžarska), Splita, Banja Luke, Beograda, Proseka na Tržaškem (Italija) i Žitare vasi (Avstrijska Koroška). Naš zbor je zapel pesmi Nmau čez izaro, Kaj pa je tebi Ljubica in Zbadljivka. Gostitelji so nas sprejeli zelo prisrčno in se potrudili, da smo se prijetno počutili. Po koncertu so nas obilno pogostili, zabaval pa nas je tudi domači ansambel mladih glasbenikov. V nedeljo, 18. junija so na igrišču OŠ Ferda Vesela na množičnem pevskem srečanju pod vodstvom dirigenta Igorja Švare zapeli združeni ljubiteljski ženski, moški in mešani pevski zbori iz Slovenije in zamejstva, ki jih je bilo letos vsega skupaj 90. Uvodoma sta zbrane pozdravila predsednik Tabora slovenskih pevskih zborov Matej Šteh in direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Damjan Damjanović. Potem ko smo vsi skupaj zapeli Slovensko deželo so z eno pesmijo nastopili združeni otroški zbori, nato pa izmenično združeni mešani, združeni ženski in združeni moški zbori. Poleg zborov sta nastopila še Policijski orkester in folklorna skupina Vi- Naš zbor se je dobro odrezal. Foto: ŠZ dovo iz Šentvida. Koncert se je končal z Venčkom v skupni izvedbi vseh zborov in orkestrov. Na koncu prireditve, ki jo je prenašala slovenska nacionalna televizija na 1. programu, nas je pozdravil župan občine Ivančna Gorica in nas povabil na 53. Tabor prihodnje leto. Naš zbor je že velikokrat nastopil v Šentvidu pri Stični in čeprav je večina članov sodelovala že na več kot desetih, mnogi pa na več kot dvajsetih, je vsak nastop drugačen in neponovljiv. Hvala vodstvu Slovenskega doma Zagreb, ki nam omogoča obisk pevskih prireditev v Sloveniji, našemu dirigenti Ivici Ivanoviću, ki nas dobro pripravi za nastope in Stanki Herak, ki poskrbi, da vse teče tako kot mora. Branka Popović ŠOPEK Velikonočna razstava Tudi letos je kreativna delavnica Šopek pripravila velikonočno razstavo del, ki si jo člani in prijatelji Slovenskega doma Zagreb vselej z veseljem ogledajo. Pred letošnjo veliko nočjo, je bila 5. aprila na ogled razstava z naslovom Spomladansko cvetje za veliko noč. K ot vedno so članice Šopka za velikonočni praznik oblikovale izdelke z motivi v duhu slovenske tradicije in običajev, posebej ko gre za pisanice. Tudi tokrat so bile te izdelane v različnih tehnikah in okrašene z različnimi motivi ter okraski, veliko pisanic pa je bilo narejenih iz kaširanega papirja, obarvanih in okrašenih iz papirnatega cvetja. Videti je bilo tudi razne bidermajer šopke pa tudi več vrst cvetov narejenih iz papirja in to tako spretno izdelanih, da so nekateri obiskovalci preverjali ali gre za prave cvetove ali so resnično iz papirja. Razstavo je obogatila tudi serija slik, naslikanih z akrilnimi barvami na platnu z motivi pomladanskega cvetja. Naslikale so jih prav tako 4 | članice ustvarjalne delavnice, ki jih odziv občinstva zelo razveselil in jim predstavlja spodbudo za uspešno delovanje tudi v prihodnje. O otvoritve razstave je dobre želje ob prazniku izrekel predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc, tajnica Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb Agata Klinar Medaković pa je z recitacijo pesmi slovenskega pesnika Simona Gregorčiča prispevala k ugodnemu in prijateljskemu vzdušju obiskovalcev in avtoric razstave. Taki dogodki so prava priložnost za prijetno in veselo druženje v Slovenskem domu Zagreb, kar se je potrdilo tudi tokrat. (ns) Delček bogate ustvarjalnosti članic Šopka. Foto: akm SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM KONCERT V SLOVENSKEM DOMU ZAGREB Obiskali so nas pevci iz Logatca Lansko jesen smo na koncertu v Monoštru na Madžarskem spoznali zbore iz Logatca, Beltincev in domačine. Vedno ob takih srečanjih steče beseda o sodelovanju med zbori, o nastopih in koncertih. Uskladili bomo datume, določili kraj nastopa in potem sledi organizacija. Dogovorjeno - storjeno. In tako nam je 31. marca prišel v goste Mešani pevski zbor Logatec. P evsko društvo Logatec je eno najstarejših delujočih društev na Logaškem. Leta 1911 je bil ustanovljen Moški zbor, ki je s prekinitvijo med prvo in drugo svetovno vojno deloval do leta 1992. Mešani zbor je bil ustanovljen leta 1984, leta 1994 so pričeli sodelovati z Mešanim zborom Ivan Cankar z Vrhnike, pod okrilje Pevskega društva Logatec so stopili leta 1997. V mešanem zboru prepeva okoli 35 pevcev različnih starosti in izobrazbe. V svojem dolgem delovanju so prepevali v mnogih krajih v Sloveniji in tujini; v Švici, na Slovaškem, v Italiji, Avstriji, na Japonskem in pri slovenskih rojakih v Argentini. Pa tudi v mnogih mestih bivše države. Zbor je tudi organizator in ustvarjalec tradicionalne prireditve Večer pri vodnjaku na Čevici v starem delu Logatca, ki se odvija na kresni večer, to je 24. junija. Letos je bila že 39. prireditev. Zbor od leta 1990 vodi Lovro Grom, predsednik pa je Tone Jerina. Logaški pevci so dopotovali v Zagreb v popoldanskih urah. Ker so bili nekateri ta dan še v službi, je bil obisk nekoliko krajši od predvidenega. Dobrodošlico smo jim zaželeli v Slovenskem domu Zagreb in potem so se z vodičko Marjeto Trkman Kravar, sicer članico našega Društva in SSNM MZ, podali na ogled Zagreba. Žal je bilo časa premalo, da bi si lahko vse ogledali, so pa vendarle izvedeli veliko zanimivega in obiskali najbolj znane kulturne znamenitosti našega mesta. Skupni nastop mešanih pevskih zborov Logatec in Slovenskega doma Zagreb v Prešernovi dvorani. Foto: akm Koncert v Slovenskem domu Zagreb se je začel s pesmijo Večerna Ludwiga van Beethovna, sledila je koroška ljudska Da be biwa liepa ura in pesmi domačih skladateljev, Daleč od doma, V Tamar in Pevec, s katero so gostje sklenili svoj repertoar. Pevski zbor Slovenski dom Zagreb je imel malo daljši repertoar, ki ga je izbral dirigent Ivica Ivanović. Prva pesem, ki jo vedno zapojemo v Prešernovi dvorani je Slovenski dom, naš drugi dom, nadaljevali pa smo s pesmimi Pa se sliš, Nmau čez izaro, Zbadljivka, Mlade oči in Slovenija od kod lepote tvoje. Vsi skupaj smo za konec zapeli Vsakdo mora imeti prijatelja. Sproščeno, prijateljsko in predvsem veselo s pesmijo smo končali naše srečanje. Kot smo zapisali že v uvodu, se vedno pogovarjamo, kje bo naslednje srečanje. Dogovorjeno je že, da bomo vrnili obisk našim tokratnim gostom. Takrat si bomo tudi z veseljem ogledali Logatec, mesto med Ljubljano in Postojno, ob stari Tržaški cesti, ki je vodila od Ljubljane, prek Vrhnike do Trsta. Predvsem nas seveda zanima znameniti Napoleonov drevored, ki ima tako dominantno vlogo ob vstopu v naselje in ki naj bi ga zasadili okoli leta 1805 v spomin na poroko med Napoleonom Bonapartejem in Marijo Luizo, hčerjo avstrijskega cesarja Franca I. Več pa seveda po našem obisku in koncertu v Logatcu. Stanka Herak JASENOVAC Po več letih spet le ena kolona 23. aprila je bila ob spomeniku Kamniti cvet spominska slovesnost v spomin na več kot 80 tisoč žrtev ustaškega taborišča Jasenovac. Prireditev se odvija vsako leto ob obletnici preboja 600 taboriščnikov, ki so 22. aprila 1945 skušali ubežati nasilju in gotovi smrti, ki jih je čakala v tem taborišči, pri čemer jih je preživelo le okoli 100, vse druge so ustaši ubili, med njimi tudi 5 Slovencev. Prvič po sedmih letih je bila letos v Jasenovcu enotna kolona, prireditve so se udeležili vsi najvišji predstavniki države, Sabora in vlade, predstavniki srbskega narodnega sveta in drugih manjšin, orga- SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM nizacije borcev proti fašizmu, skupnosti židovskih občin in številni drugi. Komemoracija je bila na visoki ravni in ni bilo političnih govorov. Svoj vsakoletni obisk Jasenovca sem zadovoljen končal s pohodom po zelo velikem travniku kompleksa bivšega ustaškega taborišča in občudoval gričke, ki se vrstijo eden za drugim in simbolizirajo objekte taborišča Jasenovac. Alojz Kramar Po sedmih letih spet enotno obeleževanje dneva spomina na žrtve Jasenovca. Foto: Alojz Kramar | 5 DUHOVNA SEKCIJA Nastop zbora A. M. Slomšek na Primorski poje Mešani pevski zbor Anton Martin Slomšek, ki deluje v okviru Duhovne sekcije Slovenskega doma Zagreb, je nastopil na 54. Reviji pevskih zborov Primorska poje in sicer 23. aprila v cerkvi sv. Križa v Križu. Bili smo veseli, da smo imeli ta nastop, čeprav pot do tja ni bila tako enostavna, zgodila pa se nam je tudi zanimiva nerodnost. P o gneči na cesti od Ljubljane proti Primorski smo vendarle prišli v Sežano in nato v kraj Križ. Toda, kot smo kmalu ugotovili, tamkajšnja cerkev, ki prav tako nosi ime sv. Križa, ni primerna za takšne prireditve in na srečo sta bila blizu dva policista, ki sta nam povedala, da je koncert v italijanskem Križu, ki se po italijansko imenuje Santa Croce. Na srečo smo imeli dovolj časa, da smo še pravočasno prišli na tonsko vajo zborov. Naš zbor je na začetku prireditve na koru zapel tri pesmi: Pred Jezusa ponižno pokleknimo, V nebesih sem doma in Ave Maria. Slednjo je lepo zapel naš zborovodja Luka Hosu in za svoje petje požel dolg in bučen aplavz, tako kot sicer naš zbor za nastop. Po koncertu je bilo, kot je že v navadi, druženje s pogostitvijo in obveznim skupnim prepevanjem. Prespali smo v Sežani, žal pa je naslednji dan deževalo in si nismo mogli ogledati tega mesta ob meji z Italijo. Naj še dodam, da je 7. maja v kapelici Ranjenega Jezusa v Zagrebu prvič maševal brežiški župnik Ivan Šumljak, ki je v Zagreb prišel spet 21. maja, 4. junija in 8. julija pa šentjernejski dekan Anton Trpin. Kot običajno, julija in avgusta ne bo vaj Duhovne sekcije, vidimo pa se spet na vajah 10 septembra. Znova vas vabimo na slovenske maše, ki so tudi priložnost, da obnovite svoj materni jezik. Olga Tkalčec Pevski zbor A. M. Slomšek v sv. Križu. Foto: Olga Tkalčec OBISK LJUBLJANE Učenje slovenščine v slovenski prestolnici Pa smo - učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Slovenskem domu Zagreb - končno dočakali izlet v Ljubljano, ki smo ga že dvakrat prestavili zaradi slabega vremena. Tudi tokrat ni kazalo najbolje, saj je čez teden deževalo tako v Zagrebu kot v Ljubljani, a se nas je vreme v soboto 20. maja vendarle usmililo in posijalo je sonce. V Ljubljano smo prispeli dopoldne, opoldne pa smo imeli dogovorjeno organizirano vodenje po mestu. Ogled Ljubljane z vodnikom je bila zelo dobra zamisel, saj so nekateri kolegi slovensko prestolnico obiskali prvič, pa tudi zato, ker smo izvedeli veliko novega oziroma takega, česar prej nismo vedeli. Kot na primer, da je bila Univerza v Ljubljani ustanovljena šele leta 1919, ker Avstrijci prej niso dovolili Slovencem, da imeli svojo univerzo. Gospa Mojca, ki je bila naša vodnica, nam je povedala veliko zanimivosti o zgodovini Ljubljane in pokrajin, v katerih živijo Slovenci. Tako smo izvedeli, da je bilo obdobje Ilirskih provinc v letih od 1809 do 1813 v Sloveniji tudi obdobje pozitivnih reform, spoznali smo tudi dela znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika in njegove načrte Ljubljane. Vodnica Mojca pa ni le dobra poznavalka Ljubljane in njene zgodovine, pač pa tudi zelo prijetna 6 | oseba, ki nas je navdušila tudi z dikcijo, saj se je trudila govoriti počasi in razločno, da smo jo lahko vsi razumeli. Po vodenem ogledu mesta smo se okrepčali v restavraciji Hiša pod gradom, ki je, kot ime pove, pod Ljubljanskim gradom. To je bila tudi priložnost za izmenjavo vti- sov, pogovore o videnem in za načrtovanje naslednjega izleta. Iz srca smo hvaležni Slovenskemu domu Zagreb za krasen izlet v Ljubljano, v mesto z dušo, v katerem se obiskovalec dobro počuti. Renata Pelenokaitė Z izleta obiskovalcev dopolnilnega pouka slovenščine v Ljubljano. Foto: Renata Pelenokaitė SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM IZGNANCI Spominski pohodi so preteklost O d ustanovitve Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Zagreb februarja 2004 smo se izgnanci vsako leto udeleževali spominskih pohodov ob okupacijski meji razdeljene Slovenije v letih 1941 - 1945. Redno smo bili na pohodu Telče - Bučka ob meji med Nemčijo in Italijo in na pohodu Jesenice na Dolenjskem - Velika Dolina Pisanke, kjer je potekala meja med Nemčijo in NDH. Desetkrat smo hodili po poti Brežiške čete, ki je bila izdana in zajeta konec novembra 1941, pri čemer so bili ubiti štirje borci, ostale pa so mučili v celjskih in mariborskih zaporih in jih izgnali v Nemčijo, kjer so jih ubili. Šestkrat smo bili tudi na pohodu po poteh Kozjanskega odreda. Ti pohodi so se vselej končali s prireditvijo in druženjem do poznih večernih ur. Prav tako smo se udeleževali prireditev na Dan izgnancev, 7. junija na gradu Rajhenburg ali v Mostecu v Ljubljani. Žal so zdaj ti pohodi le še spomin, vprašljiva je tudi naša udeležba na prireditvi ob Dnevu izgnancev. Najprej je ta druženja in pohode je prekinila epidemija Covida-19, potem starost in onemoglost ter žal tudi smrt več članov. Alojz Kramar Spomenik izgnancev Velika Dolina – pohod ob meji Nemčija – NDH 1941 – 1945 na katerem smo bili leta 2016. Foto: Jozefa Bogolin IN MEMORIAM Olga Šikovec Luncer (1933 – 2023) 11. aprila smo se na zagrebškem krematoriju poslovili od nekdanje vrhunske športnice, športne delavke, članice Slovenskega doma Zagreb, naše sodelavke in prijateljice Olge Šikovec Luncer. Olga Šikovec se je rodila leta 1933 v Trbovljah. Otroštvo je preživela z družino v Radečah. Šport je vzljubila že kot otrok. Srednjo ekonomsko šolo je obiskovala v Celju, kamor je vsak dan poto- SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM vala z vlakom. Na radeški železniški postaji je morala biti že ob 5.30 zjutraj. Da ne bi zamudila, je tekla približno kilometer do postaje, na vlak pa je tekla tudi po tem, ko se je zaposlila pri Okrožnem narodnem odboru v Celju. Leta 1953 je začela nastopati za Atletski klub Kladivar iz Celja in takrat se je začela njena kariera vrhunske športnice. Po le dveh letih resnega treniranja je postala reprezentantka. Skoraj celo desetletje ja bila najboljša šprinterka v Jugoslaviji. Leta 1959 se je poročila z športnim novinarjem Vilkom Luncerjem in po preselitvi v Zagreb leta 1961 je postala članica Akademskega atletskega kluba Mladost. Pripadala je zlati generaciji jugoslovanskega ženskega sprinta. Bila je 24 krat prvakinja Jugoslavije in dosegla kar 19 državnih rekordov v šprintu in štafetah. Med velikimi tekmovanji, na katerih je nastopila so olimpijske igre leta 1960 v Rimu, kjer se je v teku na 100 m uvrstila v četrtfinale, na evropskem dvoranskem prvenstvu leta 1966 pa je s štafeto osvojila srebrno medaljo. Tudi po umiku s tekmovanj leta 1966 je ostala povezana s športom. Bila je sekre- tarka AAK Mladost in dosegla je najvišji sodniški naziv – mednarodni atletski sodnik, z več kot 800 sojenji. Ob soprogu Vilku, uglednem športnem novinarju se je tudi sama začela ukvarjati s pisanjem člankov o športu. Posebej velik je bil njen prispevek k delu in delovanju slovenske skupnosti v Zagrebu. Bila je dolgoletna članica Slovenskega doma Zagreb in izvoljena tudi v Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb. S svojim delovanjem je prispevala k uveljavitvi slovenske skupnosti v Zagrebu in na Hrvaškem. Za Novi odmev je od prve številke leta 1996 napisala serijo člankov, v katerih je predstavljala Slovence v hrvaškem športu. Naklonjeno je pisala o Slovencih, ki so se pridružili hrvaškemu športu in o športnikih, ki so se rodili slovenskim staršem na Hrvaškem. Objavila je številne dragocene podatke, pridobljene v pogovorih s športniki in o zgodovini športa. Hvala Olga, veseli smo, da smo te poznali. (poj) | 7 MANJŠINSKE VOLITVE Slovenci med manjšinami z najnižjo volilno udeležbo Pripadniki narodnih manjšin na Hrvaškem so 7. maja že šestič izbirali svoje predstavnike in svete v lokalni samoupravi. Volilno pravico je imelo približno 235 tisoč pripadnikov manjšin, le redki pa so jo tudi izkoristili. P ripadniki 14 narodnostnih manjšin na Hrvaškem so lahko glasovali na 840 voliščih v vseh županijah, razen v Krapinsko-zagorski, kjer ni bilo prijavljenih kandidatov. Največ zanimanja za volitve je pokazala romska manjšina, predvsem v Medžimurski županiji, največ volivcev v absolutnem številu pa je bilo iz srbske manjšine, ki je tudi najbolj številčna na Hrvaškem. Če gledamo skupno udeležbo po vsej državi, smo se Slovenci najslabše odrezali: le 3,89% volivcev je za svoje svete glasovalo v županijah, 4,36% v mestih in 7,47% v občinah. V Zagrebu so le pripadniki srbske manjšine odšli na volitve za Svet v manjšem deležu kot slovenski, vse druge manjšine se lahko pohvalijo z višjo udeležbo. Še slabša je bila udeležba za Svet slovenske narodne manjšine v Pri- morsko-Goranski županiji, kjer smo bili Slovenci najslabši. Najboljša volilna udeležba pa je bila v mestu Čabar, nekaj čez 10 odstotkov. Predstavniki nekaterih manjšin na Hrvaškem razloge za slabo udeležbo vidijo v svetovalni vlogi svetov in predstavnikov, brez pravice glasovanja in odločanja; v premalo volilnih mest in v premajhnih sredstvih za njihovo delovanje, nekatere manjšine nimajo niti lastnih prostorov. Predstavnik romske manjšine Veljko Kajtazi pa je predlagal, da bi bila udeležba zagotovo večja, če bi manjšinske volitve potekale hkrati s katerimi koli nacionalnimi volitvami. (tbb) ŽUPANIJA VOLITVE ZA ŠT. VOLIVCEV ŠT. VOLILNIH % UDELEŽENCEV Mesto Zagreb svet 1535 79 5.15 Zg. ž. - Samobor predstavnik 134 2 1.49 Karlovška ž. predstavnik 148 9 6.08 Varaždinska ž. predstavnik 270 11 4.07 Občina Cestica svet 70 5 7.14 Primorsko-Goranska ž. svet 1479 41 2.77 Mesto Čabar svet 102 11 10.78 Mesto Reka svet 660 13 1.97 Občina Matulji svet 171 13 7.6 Zadrska ž. predstavnik 195 6 3.08 Mesto Zadar predstavnik 101 5 4.95 Osješko-Baranjska ž. predstavnik 167 2 1.2 Šibeniško-Kninska ž. predstavnik 109 4 3.67 Splitsko-Dalmatinska ž. predstavnik 404 20 4.95 Mesto Split predstavnik 232 17 7.33 Istrska ž. svet 1099 40 3.64 Mesto Pulj svet 380 25 6.58 Mesto Umag svet 165 8 4.85 8 | Novoizvoljeni člani Sveta slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb za mandat 2023-2027: Miroslava–Maria Bahun, Marja Crnković, Hedvika Ćeranić, Marjan Dirnbek, Katarina Furjan, Andreja Gulič, Borut Gulič, Nikolina Herak, Stanka Herak, Luka Hribar, Polona Jurinić, Silvester Kmetić, Alojz Kramar, Ivan Kunej, Marija Ana Nemec, Rolando Nikčević, Stanka Novković, Martina Oblak Pehnec, Nada Rapotec Rogulj, Franc Rop, Darko Šonc, Irena Šonc, Olga Tkalčec, Vasilija Tovarloža, Marjeta Trkman Kravar SLOVENCI NA HRVAŠKEM KOMENTAR PREDSEDNICE Rezultate minulih manjšinskih volitev za Novi odmev komentira predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman Ž e odkar smo pridobili status manjšine, smo Slovenci na Hrvaškem bežali od politike in političnega vključevanja. Na to apolitičnost opozarja tudi nekdanji veleposlanik RS na Hrvaškem Vojko Volk, ki omenja, da je v primerjavi z manjšinami, ki so se odločile za bolj politično ali celo strankarsko delovanje, slovenska manjšina že na začetku izbrala pot nedeljene enotnosti Barbara Riman. Foto: Mateo Levak, Novi list in povezanosti ter aktivnega delovanja na področju kulture, slovenskega jezika in izobraževanja. Veleposlanik Volk meni, da je bila to odlična odločitev. Ali je to dobro ali slabo, ne vem, je pa to, kar se je zgodilo na nedavnih manjšinskih volitvah, tudi odraz te apolitičnosti, ki jo negujemo že 30 let. Osebno ocenjujem, da je izražanje apolitičnosti v tem primeru slabo, saj bi s političnim delovanjem, ki se nam ponuja (in ima zgolj svetovalno vlogo!), lahko pripomogli k izboljšanju položaja slovenskega jezika in kulture. Apolitičnost, nezainteresira- nost, pa tudi neprepoznavnost manjšinskih svetov in predstavnikov so vplivale na slabo udeležbo na volitvah. Čeprav je naša Zveza intenzivno delala na terenu, v kar 18 volilnih krajih, kjer ni slovenskih društev, nismo uspeli izbrskati kandidatov, ki bi nastopili na volitvah, kar me žalosti. V delovanju svetov in predstavnikov vidim možnost uresničevanja pravic, ki je žal številni pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem ne poznajo. Zakaj nismo uspeli evidentirati kandidatov? Več je vzrokov, od osebne nezainteresiranosti do bojazni posameznikov pred javnim izpostavljanjem, je pa dejstvo, da kandidatov nismo imeli predvsem tam, kjer slovenska društva slabše ali sploh ne delujejo. Ključno vlogo pri imenovanju kandidatov na volilne liste imajo slovenska društva. Delovanje v smislu, da izkoristimo čim več možnosti, ki nam jih ponuja Republike Hrvaška, bi moralo biti v interesu vsakega posameznika, ki je aktiven v slovenskem društvu. Ne moremo pričakovati, da bomo naredili kaj pomembnega brez podpore že obstoječih slovenskih ustanov. Volitve 2023 so bile velika izgubljena priložnost. Bi pa pozvala novoizvoljene člane svetov in predstavnike, da se seznanijo s pravicami, ki jih imamo pripadniki slovenske manjšine na Hrvaškem ter razmislijo, kako in kaj lahko naredijo za svojo skupnost, kajti možnosti je veliko in največ je odvisno od našega znanja in sposobnosti. SVET SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE Ustanovna seja v novem mandatu 16. junija je v mestni vladi potekala ustanovna seja Sveta slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb (SSNM MZ) za mandatno obdobje 20232027, ki so se je udeležili člani, izvoljeni na volitvah 7. maja. Sejo je odprl namestnik zagrebškega župana Luka Korlaet, pozdravil vse navzoče ter med drugim izpostavil: „Z današnjim konstituiranjem Sveta slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb v 6. mandatu se nadaljuje proces sodelovanja slovenske nacionalne manjšine pri upravljanju lokalnih zadev Mesta Zagreba in medsebojnega sodelovanja pri uresničevanju manjšinskih pravic, ki so sestavni del človekovih pravic in so v Zagrebu visoko na seznamu prioritet.” Tudi v tem mandatu bo Svetu slovenske nacionalne manjšine predsedoval Darko Šonc, njegov namestnik pa bo tako kot v prejšnjem mandatu Silvester Kmetić. V imenu Mesta Zagreba in Oddelka za SLOVENCI NA HRVAŠKEM nacionalne manjšine, sektorja za medkrajevno in mednarodno sodelovanje ter civilno družbo je vsem novim članom za nov mandat čestitala in jim zaželela veliko uspeha v delu, Tanja Horvatin. (akm) Člani SSNM MZ na ustanovni seji za šesti mandat. Foto: Denk / MZ | 9 ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM Redna letna skupščina Zveze slovenskih društev na Hrvaškem 19. maja 2023 je bila na Reki redna letna skupščina Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki so se je udeležili delegati iz petnajstih društev. Večina je prišla na sedež Zveze na Reko, nekateri pa so sodelovali na daljavo, preko Zooma. Obravnavali in sprejeli so poročilo nadzornega odbora o materialnem in finančnem poslovanju Zveze v letu 2022, vsebinsko poročilo o delu Zveze v minulem letu in finančni načrt Zveze za leto 2023. Dogovorjeno je bilo, da bo letošnje Vseslovensko srečanje ponovno potekalo 9. septembra v gozdnem parku Golubinjak. Barbara Riman je prav tako predstavila projekte, ki bodo v letošnjem letu izvedeni pod okriljem Zveze: Mesečni bilten Zveze, Šola slovenskega jezika za osnovnošolce, Kdo je napravil Vidku srajčico, Slovenske turistične manjšinske poti po Pulju in okolici, Sklad za podporo učenja slovenskega jezika in kulture po modelu C na Hrvaškem, Literarni razpis, Prevod in tiskanje slovenske pravljice, Strokovna delavnica za učitelje slovenskega jezika itd. Sofinanciranje omenjenih projektov je bilo namreč odobreno na podlagi prijav Zveze na javni razpis Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter na javne razpise hrvaškega Ministrstva za znanost in izobraževanje. Rezultati projektnih prijav na javni razpis Udeleženci redne skupščine Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Foto: Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti še niso znani. ZSDH Saša Kernjak Zubović Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu 13. aprila je bila v Državnem zboru Republike Slovenije 4. redna seja Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na njej so s svojimi prispevki sodelovali predstavniki Slovencev v sosednjih državah in tudi Slovenci iz bolj oddaljenih držav, predstavniki civilnih organizacij in organizacij, ki se ukvarjajo s to tematiko. Namestnica predsednice Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Jasmina Dlačić se je zavzela za oblikovanje strategije, ki bi jasno opredelila položaj pripadnikov slovenskih skupnosti v sosednjih državah in oblikovanja strategije za mlade pripadnike slovenske skupnosti v sosednjih državah. Poudarila je, da je možno narediti velike premike, pri čemer je kot primer pozitivne prakse navedla projekt M.A.J. (Mreža Alpe Jadran). Navedla je, da se je oktobra lani v okviru tega projekta na Reki zbralo več kot 50 mladih, ki so odkrivali in našli možnosti, ki jim jih ponuja regija, v kateri odraščajo. “Mladi so tukaj, vendar je od nas odvisno, ali jih bomo pritegnili in obdržali”, je menila Dlačićeva. (skz) Prva čezmejna borza lokalnih ponudnikov v Ilirski Bistrici V Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici je bilo 20. aprila čezmejno srečanje predstavnikov s področja namestitve, gastronomije, kmetijstva, športa in kulture, ki povezuje področja Zelenega krasa in Kvarnerja. Kot del srečanja je potekal tudi strokovni posvet, kjer so bile predstavljene priložnosti, ki se odpirajo v obmejnih občinah in predstavljajo neizkoriščen turistični prostor. Društvo turističnih novinarjev je na dogodku predstavilo svojo pobudo za tesnejše čezmejno sodelovanje na turističnih in drugih področjih, posvet pa se je končal s podpisom Zaveze za celovitejšo predstavitev obmejnih območjih, partnerstev in turističnih zgodb v medijih, z besedami: »Meja naj bo samo zgodovinski spomin. Čas je za nove čezmejne zgodbe.« (skz) Delovna skupina za pripravo načrta učenja manjšinskih jezikov po modelu C M inistrstvo za znanost in izobraževanje Republike Hrvaške je konec marca imenovalo delovno skupino za pripravo predlogov učnih načrtov za predmete jezik in kultura narodnih manjšin v osnovnih in srednjih šolah na Hrvaškem (model C). V skupino za pripravo predloga učnega načrta slovenskega jezika in kulture so bili imenovani: Anđa Suvala (Agencija za vzgojo in izobraževanje), Miroslav Gradečak, Suzana Kariko, Ksenija Klovar Lukarić, Simona Mahovič, Barbara Riman in Vida Srdoč. Prvi spletni sestanek delovne skupine je potekal 10. maja. (skz) 10 | SLOVENCI NA HRVAŠKEM REKA Primorska poje 2023: Naj gre pesem med ljudi! Revija Primorska poje je 6. maja po več letih znova gostovala v Slovenskem domu KPD Bazovica na Reki. Prvi koncerti v tem okviru na Hrvaškem segajo v leto 2003, MePZ KPD Bazovica pa je na reviji prvič nastopil leta 1974. K oordinator kulturnih dejavnosti v KPD Bazovica Vitomir Vitaz je v imenu društva vsem nastopajočim zaželel dobrodošlico, na kratko spregovoril o tem priljubljenem pevskem srečanju in pozneje predstavil posamezne gostujoče zbore. O reviji in izjemnem odzivu, ki združuje tisoče nastopajočih iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, letos tudi iz Francije, pa je več povedala predsednica Zveze pevskih zborov Primorske Janja Konestabo. Prvi so zapeli pevci MoPZ Delfin iz Izole pod vodstvom Maje Cetin. Zbor od leta 2010 deluje v okviru tamkajšnjega društva upokojencev, repertoar pa obsega slovenske ljudske, umetne, borbene in domoljubne pesmi. Sodelujejo na vseh pevskih srečanjih in prireditvah v Izoli in okolici. Sledil je nastop ŽePZ Prem, ki deluje od leta 2007 in združuje pevke s Prema, bistriškega in pivškega konca. Nastopajo doma in čez mejo, posebej rade pa zapojejo pesmi svoje sopevke in pesnice Danice Pardo. Zborovodja je Jelka Bajec Mikuletič, učiteljica solo petja, pianistka in skladateljica iz Postojne. Zatem je nastopil MePZ Portoroški zbor, ki je nastal leta 1993 z združitvijo ženskega in moškega zbora, delujočih v okviru KUD Karol Pahor v Piranu. Od leta 2016 ga vodi Saša Prinčič. Zbor posebej skrbi predvsem za krajevno pevsko tradicijo in ima za seboj vrsto uspešnih nastopov doma in na tujem. MoPZ Kraški dom z Repentabra pri Trstu, ki ga vsa leta vodi Vesna Guštin, ohranja zlasti dela iz slovenske ljudske zakladnice. V petindvajsetih letih delovanja so poleg Italije nastopali v Sloveniji, Avstriji, Srbiji in na Hrvaškem. Seveda so nerazdružljivo povezani z znano kra- jevno prireditvijo, Kraško ohcetjo. Na koncu se je predstavila še moška vokalna skupina Kresnik iz Sežane. Pred štirimi leti so z željo dobiti zahtevnejše pevske izzive v to prepričali umetniškega vodjo, tenorista Mirana Žitka, zborovodjo. Za seboj imajo že več odmevnih nastopov, navdušili so tudi tokrat. Polna dvorana je z odličnim odzivom znova pokazala, da so rojaki na Reki posebej željni slovenske pesmi, in vse nastopajoče hvaležno sprejela s toplim in zasluženim aplavzom, prenekateri pesmi pa se je pridružil tudi marsikdo od ganjenih obiskovalcev. Marjana Mirković Nastop MoPZ Kraški dom. Posnetek koncerta si je mogoče ogledati na You Tube-u. Foto: Marjana Mirković Materinski dan v društvu 13. maja, ob materinskem dnevu so v KPD Bazovica smo zelo uspešno izpeljali otroški koncert Roža za mamo. Otroci so se predstavili z igranjem na različne inštrumente, z recitacijami, baletom, hip hopom in skupno pesmijo. Na koncu so vsem mamam, babicam in vsem ženskam v dvorani podelili majhna darilca s priloženimi priložnostnimi verzi in čokolatino, ki so jih pripravljali že na delavnicah v aprilu. Otroci so bili odlični, množično občinstvo pa veselo in hvaležno. S koncerta Roža za mamo. Foto: Sandra Grudenić Porto Etno festival V soboto, 3. junija, se je na Festivalu svetovne glasbe in gastronomije Porto Etno 2023 na Reki že tradicionalno predstavila tudi slovenska manjšina, in sicer z nastopom folklorne skupine. Z nastopom na odru in/ali s svojo predstavitvijo na odru so se predstavile tudi druge nacionalne manjšine, ki delujejo v Primorsko-goranski Županiji. Obiskovalci so uživali v glasbenih ali plesnih predstavitvah in tudi raznovrstnih okusih tradicionalnih kuhinj. Sandra Grudenić SLOVENCI NA HRVAŠKEM | 11 PULJ Mešani pevski zbor Encijan Pri SKD Istra v Pulju že skoraj dve desetletjih deluje mešani pevski zbor Encijan, ki nosi ime po prekrasnem modrem cvetu, ki spomladi nekatere planote na slovenskem obarva v modro. Kot leto nastanka Encijana se šteje 2005, ko je skupina dvanajstih pevk in pevcev začela redno vaditi pod vodstvom prof. Paole Stermotić. Kmalu zatem se nam je pridružila skupina izkušenih pevcev, ki sicer ni imela na razpolago prostora za vadbo. Z bor uvršča na repertoar predvsem slovenske ljudske pesmi, pa tudi avtorske, v slovenščini in v drugih jezikih. Redno nastopa na slavnostnih dogodkih v Pulju, udeležuje se koncertov v okviru revije Primorska poje, večkrat je nastopal na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Zbor je gostoval pri slovenskih društvih v Labinu, Poreču, na Reki, v Dubrovniku, Beogradu, Novem Sadu in Tuzli. V Sloveniji je nastopal v Ljubljani in v Cerknem, v tujini pa na Avstrijskem, Madžarskem in v Italiji. 3. maja letos je v Poreču sodeloval v programu festivala multikulturalnosti. Več let zapored je sodeloval na prireditvi Dobrodošli doma, na kateri se zberejo Slovenci iz izseljenstva in zamejstva in ki se odvija vsako leto v drugem kraju. V zboru trenutno prepeva 25 pevcev in pevk, med katerimi je kar polovica, ki jim slovenščina ni materni jezik. Zelo smo jim hvaležni, da z nami prepevajo v slovenskem jeziku. Vsekakor je treba izpostaviti veliko prijateljstvo med člani zbora, v katerem vedno vlada veselo vzdušje. Zbor zdaj vodita dve mladi glasbenici, korepetitorka Ana Balog in zborovodkinja Laura Marin. Obe krasi silna potrpežljivost in vedno dobra volja. tudi če se včasih sliši kakšen »falš«. Napake se sproti odpravljajo s ponavljanjem, dokler zborovodkinja ni zadovoljna. Člani zbora zelo čislamo obe voditeljici in med nami prevladuje ocena, da je zborovodkinja Laura doslej naša najboljša pedagoginja. Na vaje, ki jih imamo dvakrat tedensko po dve uri, prihajamo z veseljem. Tudi zato se kakovost zbora stalno izboljšuje in mogoče bomo le opravičili oceno, da je zbor Encijan pri samem vrhu med slovenskimi zamejskim zbori. Klaudija Velimirović Zbor Encijan je pred kratkim, 26. junija, ob slovenskem državnem prazniku, zapel tudi ob inavguraciji prenovljene skulpture Slobodna forma v Mornariškem parku v Pulju. Ta skulptura, ki je delo kiparja Zmaga Posege in je bila tam postavljena leta 1983 ob 30. obletnici Puljskega filmskega festivala, je do zdaj služila predvsem kot rekvizit za otroško igro. SKD Istra, ki so mu mestne oblasti Pulja zaupale skrbništvo nad spomenikom, je dalo skulpturo temeljito očistiti in nanjo namestiti tablico s podatki o avtorju in njej. Foto: arhiv društva ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE Prvič tudi mladi Slovenci iz Hrvaške Na Ravnah na Koroškem je bilo sredi maja dvodnevno srečanje slovenskih športnikov iz zamejskih dežel, katerega so se udeležile športne skupnosti Slovencev iz Avstrije, Italije, Madžarske in prvič v polni sestavi tudi iz Hrvaške. T o je bilo že 45. tovrstno tekmovanje, prvo je bilo leta 1977 prav tako na Ravnah, od takrat pa se odvijajo vsako leto v drugem slovenskem kraju. Srečanja slovenskih športnikov iz obmejnih dežel so izjemna priložnost, da se slovenski mladi športniki srečajo, spoznajo, družijo in pokažejo svoje sposobnosti ter dosežke. To srečanje je tudi priložnost, da se slovenska skupnost združi in okrepi vezi med seboj. Letos se je dogodka udeležilo približno 200 mladih športnikov, ki so se pomerili v nogometu, košarki, odbojki in namiznem tenisu. Pravico nastopa so imeli otroci rojeni leta 2008 in mlajši. Iz Hrvaške je sodelovalo 37 mladih, ki so tekmovali v nogometu, odbojki in košarki ter bili nad srečanjem navdušeni. Posebna zahvala za tako številčno udeležbo mladih iz Hrvaške gre predvsem Slovenskemu kulturnemu društvu Gorski kotar, ki je uspešno motiviralo mlade športnike, njihove starše in učitelje. Srečanja se je udeležil tudi slovenski olimpionik Miroslav Cerar. Na Ravnah je bila poleg tega prva seja Komisije Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez za zamejski šport v 12 | novem mandatnem obdobju, na kateri je Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem zastopala članica komisije Saša Kernjak Zubović. (skz, dab) Med približno 200 zamejskimi športniki je bilo tudi 37 mladih iz Hrvaške. Foto: skz SLOVENCI NA HRVAŠKEM UMAG SKD Ajda v Šmartnem pri Litiji Oktobra lani smo na Dnevih slovenske kulture v Istri v Umagu gostili člane Pevskega društva Zvon iz Šmartnega pri Litiji. Na prireditvi je nastopil njihov mešani pevski zbor. Že takrat smo jim obljubili, da jim bomo z veseljem letos vrnili obisk in da bo naš Ženski pevski zbor Ajda zapel na njihovem letnem koncertu na gradu Bogenšperk. K ar 46 članov in članic SKD Ajda se je v nedeljo, 4. junija odpravilo na izlet v Šmartno. V Litiji se nam je pridružila naša članica Erika, ki je doma iz teh krajev in nas vodila do centra Šmartnega, kjer nas je sprejel predsednik društva Zvon Jože Loc. Prijazni gostitelji so nam že dopoldne pripravili vodene oglede njihovih krajevnih znamenitosti: rudnika Sitarjevec, ki sodi med najbogatejša najdišča različnih mineralov v svetovnem merilu, neogotske cerkve sv. Martina, kjer so naše pevke iskoristile odlično akustiko in zapele Po jezeru, in muzeja na gradu Bogenšperk, kjer je živel in delal Janez Vajkard Valvazor. Popoldanski koncert naj bi se odvijal v čudovitem ambientu grajskega dvorišča, a so ga organizatorji zaradi napovedanega dežja prestavili v dvorano Kulturnega doma Šmartno. Pričel se je ob 15.00 uri pred številnim občinstvom, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. V pestrem programu so nastopili domači MePZ Zvon, Folklorna skupina Javorje in harmonikar Dušan Kotar ter naš ŽPZ Ajda. Ajdovke so tokrat zapele pet slovenskih narodnih pesmi: Vrnitev, Vsi so venci vejli, N'mau črez izaro, Dekle je po vodo šlo in Po jezeru. Zelo lep je bil zaključek koncerta, ko so vsi nastopajoči skupaj zapeli in zaplesali Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje. Med navdušeno publiko v dvorani sta bila tudi dva ugledna domačina, operna pevca, brata Jože in Darko Vidic, ki med drugim pojeta v Slovenskem oktetu. Naša predsednica društva Danica Bojković je v pozdravnem nagovoru poudarila, da nam njihovo gostovanje z oktetom leta 2019 na Dnevih slovenske kulture v Umagu ostalo v zelo lepem spominu. Našim gostiteljem gre zahvala za topel sprejem, odlično organizacijo prireditve in pogostitev. Uživali smo tudi v prelepi naravi, nekaj malega je bilo dežja, potem pa je spet posijalo sonce….. Vesna Šereš Ajdovci pred gradom Bogenšperk. Foto: Vesna Šereš BUZET Susret triju škola Osnovna škola Vazmoslava Gržalja iz Buzeta je više od godinu dana uključena u projekt Contatti kojeg vodi dr. sc. Irina Moira Cavaion, znanstvenica u Znanstveno-istraživačkom centru Koper. Projekt je osmišljen da se učenici upoznaju sa susjednim jezicima, običajima i kulturom. Ž ivimo na kulturno bogatom području te se naša povijest isprepliće u mnogočemu s talijanskom i slovenskom prošlošću. Tako je tema prvoga susreta bila naša zajednička točka - Parenzana. I ne samo povijest, tu su i naši jezici i narječja koja su doista slična i ima mnogo zajedničkih riječi. U projekt smo krenuli s Osnovnom školom Sečovlje iz Slovenije i talijanskom nižom srednjom školom Scuola Secondaria di Primo Grado Francesco Rismondo iz Trsta. Imali smo video pozive i međusobna upoznavanja učenika kako bismo bili što spremniji za susrete uživo. Naš prvi susret bio je u Sečovlju i Piranu u Sloveniji. U ponedjeljak, 8. svibnja bili smo domaćini i ugostili smo učenike iz Slovenije i Italije. Dočekali smo ih glazbom školskoga benda i tradicionalnim plesovima malih folkloraša. Tako smo im predstavili mali dio naše kulturne baštine. Zatim su razgledavali školu te smo im prezentirali aktivnosti koje djeluju u našoj školi. To su likovna skupina, kreativna grupa, robotička lego radionica, informatika, povijesni kutak i domaćinstvo. Potom smo krenuli u Hum, najmanji grad na svijetu. U Humu su djelovale tri grupe. Svaka grupa je posjetila Museum of Hum Aura, izrađivala glagoljske grafite i krenula u potragu za blagom odnosno SLOVENCI NA HRVAŠKEM Program dobrodošlice pripremili su učenici Osnovne škole Vazmoslava Gržalja Buzet. Foto: Darja Čubrić za glagoljskim slovima. Posjetom muzeju upoznali su se s običajima i kulturom našega zavičaja. U radionici izrade glagoljskih grafita mnogi su se učenici prvi put susreli s prvim slavenskim pismom, glagoljicom, te su izrađivali svoje inicijale kredama u boji na asfaltu pred bakrenim humskim vratima. U radionici Potraga za blagom prošetali su se, upoznali cijeli Hum, uočili glavna obilježja srednjovjekovnih gradova kao što su glavna vrata, kamene zidine, gradski trg, gradsku ložu, crkvu i zvonik, ulice ... Pritom su rješavali zagonetke na trima jezicima (hrvatskom, slovenskom i talijanskom) te tražili glagoljska slova koja su tvorila riječi Roč i Hum. U Buzet smo se vratili umorni i gladni. Čekao nas je ručak kojeg su pripremile naše vrijedne kuharice. Izmijenili smo dojmove te našim gostima zaželjeli sretan povratak sa željom za skorim ponovnim susretom. Kristina Pavletić-Prodan i Darja Čubrić | 13 UMAG, BUZET, LOKVE Obisk čudovite Savinjske doline Na sončno soboto 27. maja so se tri slovenska društva odpravila raziskovat Savinjsko dolino. Pot je bila dolga, saj se je začela v Umagu, nadaljevala do Buzeta in Lokev v Gorskem Kotarju, saj smo se izleta udeležili člani društev Ajda, Lipa in Prešeren, nato pa nas je pot vodila po čudoviti Kolpski dolini, dolini metuljev, do Kočevja in mimo Ljubljane proti Savinjski dolini. Ž alec je bilo prvo postajališče. Ogledali smo si Fontano piva zeleno zlato, ki je poklon hmeljarski dediščini Spodnje Savinjske doline in Žalca, ki je središče hmeljarstva v Sloveniji. Ta je peta največja proizvajalka hmelja na svetu, hmelj pa je tista surovina, ki daje pivu okus. Kot zanimivost velja omeniti, da je bila fontana postavljena tudi z denarjem od iger na srečo, saj je občina prejela več kot 4 milijone evrov davka od dveh igralcev, ki sta na Evrojackpotu leta 2014 zadela 28 milijonov evrov. Seveda ne smemo pozabiti na znanega oblikovalca Oskarja Kogoja, ki je posebej za to fontano oblikoval kozarce za pivo. Po kratkem obhodu mesta Žalec smo si ogledali še eko muzej hmeljarstva. Tradicija varjenja piva ima korenine v letu 1886. V kultni sušilnici smo izvedeli, da izdelava piva ni tako zahtevna, potrebno je le veliko dobre volje! Med potjo proti Zgornji Savinjski dolini smo se ustavili v Ljubnem ob Savinji. V gostišču Prodnik so nas pričakali s klasičnim in obilnim kosilom, po katerem smo se odpravili v Logarsko dolino. Ob prijetni vožnji smo lahko uživali v neokrnjeni naravi in pogledih na strma pobočja. Na koncu - ali začetku - doline smo si ogledali drugi najvišji slap v Sloveniji, slap Rinka. Tako imenovana sproščujoča vodna simfonija. Ko teče po Logarski dolini ponikne in pride ven kot reka Črna, kasneje pa kot del Savinje. Slap je res mogočen, še posebej, ker je bilo maja veliko dežja, pa tudi sneg se še ni povsem stopil. Desno od slapa je Orlovo gnezdo, kjer se lahko obiskovalci spočijejo in odžejajo. Po ogledu smo sedli nazaj na avtobus in se odpravili proti Ljubljani skozi Ribnico in Kočevje v naše domače kraje. Izlet se je končal sredi noči, vtisi pa ja - čudoviti. Darja Ćubrić Tako kot mnogi, so bili tudi člani treh slovenskih društev očarani nad slapom Rinka. Foto: Darja Čubrić BUZET, UMAG Učenci slovenščine na obisku v Idriji U čenci osnovnih šol „Vazmoslava Gržalja” iz Buzeta in „Marije i Line” iz Umaga, ki obiskujejo pouk slovenščine po modelu C, so se na prelep sončni dan 5. aprila, odpravili na izlet v Idrijo. Zakaj Idrija? Ker ima resnično bogato zgodovino, vrsto znamenitosti in neskončno možnosti raziskovanja! Najprej so si ogledali Antonijev rov, drugi najstarejši rov v Evropi. Gre pravzaprav za drugi največji rudnik živega srebra na svetu, v katerem so rudarji od konca 15. stoletja, ko so začeli, do leta 1977, ko so nehali kopati živosrebrno rudo, izkopali več kot 700 km tunelov v 15 nadstropjih in pridobili preko 150.000 ton živega srebra. V rudniku, ki je zdaj spremenjen v muzej, je prikazana dragocena izkušnja in kako trdo so skozi stoletja delali idrijski rudarji. Naslednja točka je bil ogled partizanske bolnišnice Franja, ustanovljena po kapitulaciji Italije leta 1943. Ime je dobila po zdravnici Franji Bojc Bidovec. Bolnišnica je bila očem dobro skrita in dobesedno- vklesana v skale. Ranjence so prinašali ponoči in po reki, da ni bilo sledi. Za kurjavo so uporabljali drva brez lubja, ki so omogočala izgorevanje skoraj brez dima. Koče so greli le ponoči, ko dim ni bil viden. S pomočjo ljudi iz vasi so imeli vedno na voljo hrano in zaščito. Sami so zgradili elektrarno, ki jo je poganjala reka. Polni lepega doživetij so učenci iz dveh istrskih šol sklenili, da so takšni izleti zelo Učenci z učiteljico Valentino Veladžić. Foto: Darja Čubrić poučni in zabavni. Posebna zahvala gre Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem, ki je omogočila izlet. Učenci in učiteljica Darja Čubrić ZADAR Likovna kolonija Jože Arzenšek V organizaciji Slovenskega kulturnega društva Lipa iz Zadra je 16. likovna kolonija „Jože Arženšek" v prostorih HI Hostela na Puntamiki zbrala umetnike in slikarje iz Mosta na Soči, Maribora, Sv. Filipa in Jakova, Cerknice, Tuzle, Reke, Vira, Novega Mesta in Zadra, ki so od 19. do 25. maja naslikali po dve sliki na temo Maštamo bojama / Sanjamo z barvami. Otvoritev razstave je bila 19. maja v Kneževi palači. V posebnem programu so nastopili folklorna skupina Zadarski tanac in člani pesniške delavnice društva Lipa Zadar. 14 | SLOVENCI NA HRVAŠKEM DAN DRŽAVNOSTI SLOVENIJE V ZAGREBU Sprejem in koncert na Evropskem trgu Slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem je letošnji Dan državnosti obeležilo z dvema dogodkoma, slavnostnim sprejemom v atriju Muzeja mesta Zagreb in koncertom Orkestra Slovenske policije z gosti, kot darilo Zagrebčanom za deseto obletnico vstopa Hrvaške v Evropsko unijo. S lovensko veleposlaništvo je 15. junija pripravilo slavnostni sprejem za diplomatski zbor, javne hrvaške osebe in Slovence, ki živijo na Hrvaškem, da bi zaznamovali Dan državnosti Republike Slovenije. Kot je v nagovoru zbranim dejal veleposlanik Gašper Dovžan, Slovenija na pot, ki nas je pripeljala do lastne države, gleda z veliko hvaležnostjo in ponosom, saj je za izgradnjo demokratične družbe trdo delala in se borila. „Slovenija si v mednarodni skupnosti vedno prizadeva za krepitev spoštovanja vrednot demokracije, človekovega dostojanstva in drugih temeljnih človekovih pravic ter suverenosti držav in mednarodnega prava,“ je dejal veleposlanik Dovžan in dodal, da imamo po drugi strani žal v Evropi še vedno opravka s primeri politik, ki agresivno teptajo vrednote miroljubnega sožitja narodov. Omenil je izzive, ki mednarodno skupnost čakajo v prihodnosti, kot so klimatske spremembe in potreba po energetski tranziciji. Zavzel se je za spoštovanje prevzetih mednarodnih obveznosti, za dialog in mirno reševanje sporov. „Tudi zaradi svojih bridkih zgodovinskih izkušenj bo Slovenija vedno na strani prav teh vrednot, kar je prepoznala tudi mednarodna skupnost, ki je z nedavno močno podporo izvolila Slovenijo za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov v prihodnjih dveh letih“ je poudaril Dovžan. Posebna osvežitev letošnjega sprejema je bila odločitev veleposlanika, da je imel celoten govor v slovenščini, medtem ko so zbrani gosti lahko na velikem ekranu sledili prevodoma v hrvaščini in angleščini. Jedača in pijača so bile seveda slovenske, med njimi tudi nepogrešljiva kranjska klobasa, belokranjska pogača, kremšnite in prekmurska gibanica. V torek, 20. junija, pa se je Slovenija spomnila tudi hrvaškega vstopa v Evropsko unijo. Te dni mineva namreč natanko 10 let od tega dogodka. Na Evropskem trgu je nastopil Orkester Slovenske policije, ki je zaigral tako slovenske kot hrvaške in tuje uspešnice, pridružila pa sta mu klapa hrvaške policije Sveti Mihovil in violončelistka Ana Rucner. Ob zvokih glasbe, na dan, ko so Zagreb prvič letos segrele prave NOVICE OD TU IN TAM poletne vročine, so uživali vsi mimoidoči, tako domačini, kot tudi tuji turisti. Istega dne zvečer je bil v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu še koncert legendarnih Pankrtov, pri čemer sta kot pokrovite- lja sodelovala tudi Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb. Nekaj več o tem med pregledom kulturnih dogajanj. (tbb) „Samostojna Slovenija je bila sen mnogih generacij naših prednikov, ki so gradile našo identiteto in samobitnost. Danes je na vseh nas, tistih, ki živijo v domovini kot tudi tistih, ki smo svoj dom zaradi različnih življenjskih okoliščin stalno ali začasno našli v tujini, da skupaj gradimo odprto, pluralno in demokratično družbo. Dovolite mi, da se s tega mesta zahvalim vsem, ki kot gospodarstveniki, športniki ali kulturniki in prostovoljni delavci v ljubiteljski kulturi, prispevate tako k razvoju tukajšnje družbe in gospodarstva kot tudi k ohranjanju in učenju slovenskega jezika in kulture na Hrvaškem.” Veleposlanik Dovžan na sprejemu v Muzeju mesta Zagreb Slavnostni sprejem ob slovenskem Dnevu državnosti je bil letos v Muzeju mesta Zagreb. Foto: Samir Cerić Kovačević Ob Dnevu državnosti Slovenije in 10.obletnici vstopa Hrvaške v EU je na Evropskem trgu v Zagrebu nastopil Orkester slovenske policije in navdušil mimoidoče. Foto: akm | 15 SLO CRO POSLOVNI KLUB Okrogla miza o nepremičninah 25. maja je bila v Termah Tuhelj okrogla miza z naslovom Nepremičnine v biznisu #2023, na kateri so spregovorili priznani nepremičninski strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške. Srečanje na vedno aktualno temo je SLO CRO Poslovni klub organiziral v sodelovanju s Podjetniškim klubom Skup za Zagorje in Županijsko gospodarsko zbornico Krapina, pod pokroviteljstvom župana Krapinsko – zagorske županije in Javno agencijo SPIRIT Slovenija. O krogle mize sta se udeležila tudi gospodarski svetovalec na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Zagrebu Dušan Pšeničnik in predstavnica Javne Agencije Spirit zadolžena za Poslovne klube Nataša Hribernik. Gostje okrogle mize so bili Dragutin Kamenski, lastnik največjega hrvaškega podjetja, specializiranega za visokogradnjo Kamgrad, in predsednik poslovnega kluba Skup za Zagorje; Gordana Piljić, direktorica podjetja Stanart, ki je dolgoletna članica upravnega odbora Zveze društev nepremičninskega posredništva v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, kjer pomembno vpliva na razvoj tega področja; Ajda Kaluža, lastnica nepremičninske agencije Arvio; Filip Vučagić, odgovoren za vzpostavitev in razvoj poslovanja na Hrvaškem, v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini pri Colliers Advisory in Boro Vujović, lastnik hrvaške nepremičninske agencije Opereta. Govorci so se dotaknili problematike aktualnih nepremičninskih Foto: Rikard Jadan razmer v svetu, še posebej v luči razmere v Evropski uniji in vojne v Ukrajini. Gordana Piljić je dejala, da se ljudje po pandemiji COVID-a bolj nagibajo k nepremičninam, ki se nahajajo v naravi, na trgu pa so trenutno bolj iskana zemljišča, ki so bolj osamljena. Ena od tem je bila zaščita vlagateljev in kupcev ter s kakšnimi morebitnimi težavami se srečujejo vlagatelji pri prodaji, saj je povpraševanje večje od ponudbe. Saša Muminović, predsednik SLO CRO poslovnega kluba slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov, je povedal, da je izjemno zadovoljen z organizacijo konference in da so pokazali, da sodelovanje in sinergija vedno prineseta dobre rezultate, zato je tudi ta konferenca rezultat dobro sodelovanje. »Našli smo dobre sogovornike iz obeh držav, ki so podali nekaj pomembnih zaključkov, ki jih je treba upoštevati v prihodnjem obdobju. Eno so težave, s katerimi se srečujejo investitorji glede urejanja nekaterih pravnih problemov, zagotavljanja garancij, delovnih težav, medtem ko se ponujajo tudi nove priložnosti«, je poudaril Muminović. Dodal je, da je zelo pomembna obdavčitev, saj so nekateri segmenti turizma davčno bistveno privilegirani, kjer Hrvaška izgublja denar, ki bi ga lahko usmerila v državno skupnost, v sredstva za skupno dobro. V Sloveniji so ta področja bistveno bolj urejena. Župan Krapinsko-zagorske županije Željko Kolar je dejal, da je zelo poučno prisluhniti vrhunskim strokovnjakom, tistim, ki gradijo in tistim, ki prodajajo ter primerjati stanje na trgu nepremičnin v Republiki Hrvaški in Republiki Sloveniji. Anđelko Švaljek, direktor podjetja Regeneracija in predsednik Županijske zbornice Krapina pa je dejal, da je bilo slišati veliko zanimivih in poučnih misli, zlasti pa so se mu zdele koristne informacije o dogajanju na nepremičninskih trgih v Sloveniji in na Hrvaškem. Vesna Vukšinić Zmaić CENZURA Razstava v NUK o neizčrpni in večno aktualni temi Oblast ima moč, da utiša in sankcionira tiste, ki mislijo in pišejo drugače – in prava cenzura je tista, ki lahko posameznika ali njegovo delo resno prizadene. Oblike cenzure se s časom močno spreminjajo, v zgodovini slovenskih srečevanj s cenzuro pa je eno najbolj zanimivih in dinamičnih prav obdobje med vladavino Jožefa II. in prvo svetovno vojno, ki je prinesla konec monarhije. smiljeno krotila s pomočjo sodnega aparata. knjižnico v Ljubljani na obisk razstave Slotem času, ki ga skoraj simetrično razAvtorji razstave v NUK, ki je skupaj s katavenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve polavlja revolucionarno leto 1848, se je logom nastala v okviru raziskovalnega prosvetovne vojne, ki bo na ogled vse do 25. nood Pisanic dalje oblikovala slovenska posvejekta »Slovenski literati in cesarska cenzura vembra 2023. tna književnost, rojevali so se prvi časopisi v dolgem 19. stoletju«, so za reprezentativno Helena Janežič v slovenščini, vzpostavljalo in krepilo se je podobo izbrali prvo stran Zdravljice iz cennarodno gibanje, ob vse večji politični difezurnega rokopisa Poezij Franceta Prešerna renciaciji so se zaostrovala mednacionalna ter fotografijo Miroslava Vilharja, pisatelja trenja. Vse te procese je pomembno soobliin urednika, ki je leta 1864 prebil šest tednov kovala cesarska cenzura: do leta 1848 v obliv zaporu na ljubljanskem Žabjaku. Med preki prevladujoče predcenzure, konkretizirane lomnimi figurami tega dolgega obdobja so v policijsko-cenzorskem omrežju razvpitega vodilni slovenski literati Linhart, Prešeren, predmarčnega dvojca Metternich–SedlniLevstik in Cankar, vendar v 19. stoletju praktzky, po marčni revoluciji, ki je za kratek, a tično ni pomembnega slovenskega literata, nepozaben trenutek na široko odprla vrata ki ne bi na ta ali oni način trčil ob cenzuro. svobode mišljenja in izražanja, pa v obliki Vabljeni torej v Narodno in univerzitetno Vabilo na razstavo v NUK o cenzuri. Foto: NUK pocenzure, ki je problematične avtorje neu- V 16 | NOVICE OD TU IN TAM PALČAVA ŠIŠA Prvomajski pohod in druga dogajanja V etnološki zbirki Palčava šiša vsako leto za 1. maja organiziramo daljši pohod, ki je vezan na skupno dediščino doline mejne reke Čabranke in zgornje Kolpe. Po mnogih letih schengenske zapore smo letos ponovno lahko prehajali mostove, ki so povezovali ljudi obeh bregov. Tokratni pohod pa je bil povezan z zanimivo zgodbo o poplavi v Čabru, ki je leta 1708 skoraj uničila tamkajšnjo fužino ter romanjem čabranov, ki so od takrat sledila vsako leto za 28. avgusta več kot stoletje in pol do cerkvice sv. Miklavža na Čačiču nad Osilnico - po ljudskem izročilu najstarejše cerkve v dolini. Ta svetnik je namreč tudi zavetnik pred poplavami. Pri Čačiču pa smo že pred leti na podlagi naših raziskav starih pripovedi dokazali tudi verjetno najstarejšo staro-slovansko poselitev prostora, zato so se morda romarji s priprošnjami obračali tudi k dušam svojih tam pokopanih prednikov… Čabrani so sredi 18. stoletja cerkvici v Čačiču podarili staro oltarno sliko iz 17. stoletja, ki je visela v njihovi cerkvi in jo tja odnesli s procesijo. Tako smo letos obnovili spomin na pot oltarne slike in nekdanja romanja. Pohod smo pričeli z ogledom cerkve v Čabru, ki hrani vredno oltarno sliko Valentina Mencingerja, šli po dolini do Črnega Potoka na slovenski strani, nato preko Žurg s cerkvijo sv. Duha do Papežev, Bezgarjev in Bezgovice do Čačiča. Tam slike žal ni več, saj so cerkev požgali fašisti med drugo vojno. Pohod smo zaključili v Palčavi šiši in njenih razstavnih prostorih, kjer so si udeleženci lahko ogledali še enega od filmov HTV, ki govori o Palčavi šiši. In ne bi verjeli: kljub temu, da so se za sliko iz Čabra za več kot stoletje izgubile vsi sledi, smo jo po dokumentu iz župnije Turke sedaj le našli v depojih Muzeja za umjetnost i obrt v Zagrebu. Delamo na tem, da se njena kopija vrne v dolino – v Čabar in v Čačič in nadaljuje zgodbo o povezanosti obeh strani doline. 10. maja smo v veliki dvorani Hrvatskog šumarskog društva v Zagrebu izvedli že tretjo projekcijo etnografskega filma Čuvari baštine – varuhi dediščine, večkrat nagrajenega avtorja etnografskih filmov Rasima Karalića, ki govori o skrbi za dediščino prednikov. Prostor je bil kar premajhen za vse obiskovalce, zato bomo veseli, če bi projekcijo v drugi polovici leta lahko izvedli tudi v Slovenskem domu Zagreb. Tudi letos Etnološka zbirka Palčava šiša skupaj s Slovenskim etnološkim društvom (SED) in muzejema iz Kočevja in Reke, od 12. do 19. avgusta organizira poletno etnološko raziskovalno delavnico, s katero obiskujemo kraje in ljudi na obeh straneh meje, beležimo njihove pripovedi ter snemamo stare zgradbe. Ker projekt sofinancira Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ste vsi študentje, ki se odločite zanjo, deležni povračila stroškov udeležbe. Lepo vabljeni na delavnico ali pa na katerega od večernih dogodkov – predavanja, delavnice, literarni večer, projekcije, ki se odvijajo tekom delavnice, v soboto 19.8. tudi na pohod na Sveto goro in na popoldansko dogajanje na pleškem trgu. Več informacij dobite na spletni strani SED ali na telefonu +386 41 744 828. Se vidimo! Marko Smole Projekcija filma o Palčavi šiši. Foto: Združenje Goranin S pohoda. Foto: Matej Smole BEATIFIKACIJA Mučenec Janez Kranjc na poti do oltarja D uhovnik Janez Ivan Kranjc, rojen v Gorici pri Slivnici, ki je bil kot kaplan župnij Ervenika, Nunića in Kistanja v zaledju Zadra ubit na božični večer leta 1941, je postal kandidat za blaženega. Tako je 17. februarja sklenila komisija za zadeve božjih služabnikov zadrske nadškofije, ki je na podlagi potrditve dikasterija za zadeve svetnikov 15 duhovnikov imenovala božje služabnike. NOVICE OD TU IN TAM 8. marca pa se je komisija, ki ji je predsedoval novi zadrski nadškof Milan Zgrablić, spomnila vseh žrtev zadrske nadškofije med drugo svetovno vojno in v povojnem času, med katerimi je bil tudi Janez Kranjc. Lokalni četniki so na božični večer 1941 Kranjca mučili in spekli na ražnju ter ga po tem grozovitem dejanju prenesli v cerkev, v Ervenik ali Nunić (kraja ni več mogoče z gotovostjo preveriti). Da bi bil Janez Kranjc čim prej razglašen za blaženega, so 24. avgusta lani ob 170. obletnici rojstva in 80. obletnici mučeniške smrti, v njegovem rojstnem kraju Gorici prosili predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem. Duhovnik Kranjc je ob mučencu p. Janezu Strašku (1906–1947), po rodu iz Slak pri Podčetrtku, ki počiva na Sveticah pri Ozlju, že drugi Slovenec, žrtev druge svetovne vojne, ki je v postopku razglasitve za blaženega na Hrvaškem. Straška je za božjega služabnika lani imenovala zagrebška nadškofija. Polona Jurinić O Janezu Kranjcu in Janezu Strašku je mogoče več izvedeti v biografijah, ki ju je napisala Polona Jurinić. | 17 JURE PLUT „Želim, da moji dijaki spregovorijo slovensko” Novomeščan Jure Plut je mladi učitelj angleščine in slovenščine, ki je v Zagreb prišel konec avgusta lani. Prišel je pravzaprav zaradi angleščine, ki jo poučuje na Osnovni šoli Lotrščak, takoj pa je začel iskati tudi priložnosti, da bi poučeval slovenščino. na morje. Ampak ta produkcija jezika, govorjenje, mi nikakor ni šlo. Vpisal sem tečaj hrvaščine na Filozofski fakulteti v Zagrebu, ki ga organizira Croaticum. Opravil sem najprej uvrstitveni test, začel sem na nivou B1. Pristop, ki sem ga spoznal na tem tečaju, zdaj v veliki meri uporabljam tudi pri svojem poučevanju slovenščine na gimnaziji, sledim enakemu modelu poučevanja jezika. Prof. Jure Plut. Foto: osebni arhiv K akšna je bila vaša poklicna pot, kaj vas je pripeljalo na Hrvaško? Študiral sem slovenščino in angleščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Magistrski študij sem zaključil v Španiji, kamor sem šel preko Erasmus prakse. Potem pa se mi je pojavila priložnost za delo na zanimivi osnovni šoli v Zagrebu. Gre za privatno osnovno šolo Lotrščak in odločil sem se takoj po diplomi preseliti v Zagreb. Ustanovila jo je skupina staršev, imamo uniforme, program mentorstva, vzdušje v šoli je zares prijetno. Zaenkrat sem zelo zadovoljen z delom v tej šoli. Na tej šoli poučujete angleščino. Ste znali tudi kaj hrvaško, ko ste se preselili v Zagreb? Ko sem prišel v Zagreb, nisem znal reči niti besede hrvaško. Tako, da je bila ena izmed prvih stvari ta, da sem se vpisal na tečaj hrvaščine, ki je bil dejansko zelo dober. Nekaj sem seveda razumel, saj smo v otroštvu in mladosti prihajali na Hrvaško 18 | Zagreb, sem na spletni strani RTV-ja prebral, da primanjkuje učiteljev slovenščine na Hrvaškem. Javil sem se Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem, v spletni pošti sem napisal nekaj o sebi in ponudil svoje znanje, če bi se pojavila kakšna potreba oziroma priložnost za poučevanje slovenščine. Poskusili smo organizirati dopolnilni pouk, zbrati skupino, ki bi prihajala v prostore Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb… no na koncu sem se odločil za poučevanju na Gimnaziji po modelu C. Kje ste dobili delovno gradivo, ki ga uporabljate pri pouku slovenščine po Slovenščino poučujete na modelu C? Gimnaziji Lucijana VranjaVečino materialov pripravim sam. Imanina. Kako pa je prišlo do mo pa tudi učbenik Čas za slovenščino, ki tega sodelovanja? ga je izdal center za slovenščino kot drugi Na tej gimnaziji je v pretein tuji jezik. Res je dobrodošlo imeti moklosti že potekal pouk tujega žnost dostopa do teh učnih materialov, jezika po modelu C in sicer ki nam jih je priskrbela Zveza slovenskih je šlo za madžarski jezik. Za društev na Hrvaškem. Zelo sem hvaležen to je nekako izvedela Agata za to. Klinar iz Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Kaj vidite kot glavno težavo, da se sloZagreb in prišla na idejo, venščine ne uči več učencev, pouk je nada bi bila morda ta gimnazija pripramreč dostopen tudi dijakom iz drugih vljena izvesti nekaj srednjih šol? podobnega tudi za Kar se tiče Zagreba slovenščino. Šola je Ko sem prišel v Zagreb nisem je vzrok zagotovo med dijaki naredila znal hrvaško. Nekaj malega velikost mesta, saj kratko anketo in 5 sem razumel, a govoriti nisem porabiš veliko časa, jih je pokazalo interes, da bi se učili znal. Vpisal sem se na tečaj na da prideš z enega konca mesta na druslovenščino. Takrat Filozofski fakulteti in pristop, gi. S poukom smo je bila v Gimnaziji ki sem ga tam spoznal, zdaj s začeli šele pred kratše stara ravnateljica pridom uporabljam pri pou- kim in morda za nas Milica Medak, ki je dijaki še niso slišali. hrvaško Ministrstvo čevanju slovenščine. Se pa mora nekako za šolstvo zaprosila povezati več stvari: za odobritev. Šola je interes učencev, vodstva šole, najti učiteobjavila razpis, na katerega sem se prijalja in imeti nekoga, ki bo to spodbujal in vil in zdaj imam pogodbo na tej gimnaziji usklajeval. za nedoločen čas. Pouk poteka enkrat na teden, po dve uri skupaj. Ne gre zanemariti tudi financiranje. Znano je, da so plače šolnikov na HrSte pa že pred razpisom za delovno mevaškem slabe. sto v Gimnaziji Lucijana Vranjanina Se kar strinjam z vami. Kar se mene osebpokazali interes, da bi v Zagrebu poučevali slovenščino. no tiče, ne delam tega zaradi denarja, amTako je. Ko sem že načrtoval selitev v pak sem prišel na Hrvaško zaradi dela v MATERINŠČINA učenju? Kaj opažate pri svojih dijakih v Kaj povzroča dijakom največ težav, gimnaziji? morda izgovorjava? Predvsem vidim to kot prednost, ker naPri izgovorjavi široki, ozki samoglasniki vsezadnje med po(e, o). Zaenkrat jim manjka besedišče in ukom govorim slopa zmožnost izražanja. Razumejo dobro, Kakšna pa je vaša vensko in me dijaki niso pa še pripravljeni tvoriti stavkov. motivacija oziroma Želim si, da dijaki čim prej razumejo. Brez da bi Delamo na tem, da premagajo ta strah, da cilj pri poučevanju premagajo strah pred upora- se sistematično učili spregovorijo, da jih naučim, da je v redu slovenščine? bo jezika. Delamo na tem, da novega jezika, dijaki delati napake, saj se skozi napake dejanPredvsem to, da ditakoj znajo razlikosko učimo. jakinje in dijaki prespregovorijo, da jih naučim, vati besede v stavku, magajo strah pred da delati napake ni nič slabe- tvoriti lažje stavke Kakšno pa je sodelovanje s samo gimstikom s slovenščinazijo, z vodstvom šole? ga, saj se skozi napake dejan- sami, ogromno be- Odlično, tako, kar se tiče ravnatelja Tono. Prepričan sem, sedišča že poznajo, sko učimo. da bodo slej kot prej mislava Babića kot ostalih. Res me je preker je veliko prekrivimeli priložnost v senetilo, s kakšno prijaznostjo in toplino nega. Slabost je moSloveniji govoriti so me sprejeli tudi vsi ostali zaposleni. goče to, kar se včasih slovensko in moja želja je, da tudi spreŠtevilni, predvsem starejši, hitro začnetudi meni dogaja, da uporabiš besedo iz govorijo. jo obujati spomine, svojega maternega kako so vojsko služiImate kar nekaj načrtov za delo v prihojezika in misliš, da dnje z vašimi dijaki. bo delovala tudi v Radi bi se povezali s podobni- li v Sloveniji, ali imeli kakšne simpatije v Želel bi se bolje povezati s podobnimi hrvaščini, ampak je mi skupinami, ki se učijo slo- Ljubljani. Glede na skupinami učencev slovenščine na Hrvanapačna, ne gre to vensko na Hrvaškem, pa tudi probleme z arbitražo škem, pa tudi drugod v tujini. Da dobijo tako. občutek, da so del širše skupine otrok, drugod po svetu. Razmišlja- in podobne, ki pestiJe pa, predvideučencev, da niso osamljeni tukaj v Zagremo, da bi se vključili v bralno jo odnose med Slovam, drugače pouvenijo in Hrvaško, bu. Prav nedavno smo učencem na Reki čevati slovenščino značko, posneli video, šli na ti v naši zbornici ne pisali pisma. Obstaja možnost vključitve kot tuji jezik, kot izlete, itn., skratka imamo ve- obstajajo. v projekt bralne značke. Obstaja tudi razpa materinščino? pis za izdelavo video posnetka… idej je liko zamisli. Mislite, da boste Zagotovo, predvsem veliko, bili pa smo tudi na izletu v Novem ostali na Hrvaškem zaradi drugačnega mestu. dlje časa? pogleda na nov jeSlovenščina in hrvaščina sta si podobZaenkrat sem se ustalil tukaj. Morda bi se zik. Vedno znova me dijaki presenetijo z na jezika, imata pa tudi nekaj razlik. Se enkrat v prihodnosti rad vrnil v Slovenijo, vprašanji o slovenščini, o katerih nisem vam zdi, da je to prednost ali težava pri niti razmišljal, čeprav sem jo študiral. ampak za zdaj sem tukaj za nedoločen čas. tej osnovni šoli Lotrščak, ker sodelujem pri novem projektu, lepi zgodbi, tako da je to zame precej večji motiv od bančnega izpiska. Na obisku v Novem mestu U čenci, ki obiskujejo pouk slovenščine po modelu C na Gimnaziji Lucijana Vranjanina v Zagrebu so konec aprila obiskali Nov o mesto. Izlet je organiziral njihov profesor Jure Plut ob podpori Slovenskega doma Zagreb. Po izletu so nekateri med njimi povedali: Anis: „V Novem Mestu smo videli kapitelj, Kettejev drevored, Grad Otočec in trg. Izlet je bil zelo lep in smo se veliko naučili o zgodovini Novega mesta. Najboljši del je bil Kettejev drevored, ker je bilo zelo mirno.“ Lucija: „V Novem Mestu je bilo zelo lepo. Mesto je krasno urejeno in prebivalci so zelo prijazni. Profesor je odlično organiziral izlet in vse smo uspeli videti. Še enkrat bi rada ponovila.“ Mateja: „Na izletu v Novem Mestu smo se veliko naučili, veliko hodili in se zabavali. Razen muzeja in ostalih kulturnih znamenitosti smo jedli zelo okusno slovensko tradicionalno jed potico. Rada bi šla spet.“ MATERINŠČINA Na ogledu razstave v Dolenjskem muzeju. Foto: Jure Plut | 19 Pa opažate kakšne razlike med slovensko in hrvaško družbo? Enkrat smo na šoli organizirali razpravo ali je treba plačati tramvaj ali ne. Debata je bila res odlična, eni so bili za, drugi proti, tretji so nastopali kod sodniki… in takrat sem pomislili, da v Sloveniji te debate v družbi ne bi bilo. Je pač treba plačati karto. Tukaj pa imam občutek, da se učenci in dijaki kar „švercajo” v javnem prevozu. Poleg tega pa menim, da smo isti ljudje, vsaj Zagrebčani in Slo- venci. Bil sem v Španiji in tam je precej bolj viden različen karakter ljudi. Tukaj pa bi dejal, smo si po značaju zelo podobni. (tbb) UČIM SE SLOVENSKO Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v Medžimurski županiji Dopolnilni pouk slovenščine v tujini je poseben program, ki ga organizira in financira Republika Slkovenija in se na Hrvaškem izvaja v številnih krajih (Prezid, Čabar, Tršće, Split, Osijek, Pulj, Reka, Buzet, Varaždin …). Od šolskega leta 2017/2018 poteka tudi v nekaterih osnovnih in srednjih šolah na območju Medžimurske županije. D opolnilni pouk na tem območju pa ima kar nekaj posebnosti. V vsej Medžimurski županiji namreč ni niti enega slovenskega društva, kjer bi se zbirali in delovali Slovenci, ki tukaj živijo. Najbližje slovensko društvo je Nagelj v Varaždinski županiji. V tem je tudi eden izmed vzrokov, da se slovenščina tukaj ni začela poučevati že prej. Začetek je zato bil velik izziv. Treba se je bilo znajti in tako so k sodelovanju povabili osnovne in srednje šole, kot začetnico poučevanja slovenščine pa takrat izbrali mene. V večini so se šole dobro odzvale in večina teh šol je v projekt vključenih še danes. Zanimivo je predvsem to, da se kljub bližini slovenske meje le redki vpišejo v program samo zaradi slovenskega porekla. Poglavitni razlogi za učenje slovenščine so zanimanje za študij oziroma delo v Sloveniji, bližina meje in pogosto prehajanje le-te ter sorodstvene vezi. Zanimanje za učenje slovenščine je precejšnje. V letošnjem šolskem letu v programu sodelujeta osnovni šoli Sveti Martin na Muri in Mursko Središće, podružnični šoli Hlapičina in Peklenica in gimnazija Josipa Slavenskog Čakovec. Skupaj je vpisanih kar 77 učencev in kar nekaj zanimanja se kaže tudi za prihodnje šolsko leto. Vpeljevanje dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture na šole ima svoje prednosti in slabosti. Ena izmed prednosti je gotovo ta, da je program dostopen večjemu številu ljudi, ne le pripadnikom Slovencev. Moji učenci se večkrat pošalijo, da obiskujejo pouk slovenščine zato, da se znajo v trgovini v Lendavi sporazumevati v slovenskem jeziku. Slabost pa je, da ta program spada med izvenšolske dejavnosti in se je vedno treba prilagoditi rednemu pouku in ostalim interesnim dejavnostim, ki potekajo na šolah. Največji izziv je tako vsako leto znova narediti takšen urnik slovenščine, da se lahko priključijo vsi, ki se je želijo učiti. Menim, da je dejanski interes za učenje slovenščine večji kot je trenutno vpisanih učencev. Velikokrat namreč slišim, da bi se kdo želel učiti, pa ima takrat druge obveznosti. Zanimivo bi bilo videti, kaj bi se zgodilo, če bi uvedli poučevanje slovenščine po modelu C in bi bil slovenski jezik del pouka in bi bil tudi ocenjevan. Ena izmed stvari, ki me radostijo, pa je sodelovanje z učitelji in učiteljicami, ravnatelji in ravnateljicami, ki so me takorekoč 20 | vzeli za svojo. Učenci slovenščine se večkrat predstavijo s kakšno točko na njihovih šolskih prireditvah ob praznikih, dnevih šole in prireditvah ob zaključku šolskega leta. Slovenščino jih učim skozi igro, saj je moj namen, da se ob učenju jezika zabavajo in ne, da jih dodatno obremenim. Največje veselje pa je vsekakor vsakoletni končni izlet v Slovenijo. Letos smo obiskali najstarejše slovensko mesto Ptuj, tamkajšnjo knjižnico Ivana Potrča ter si na ptujskem gradu ogledali razstavljene zbirke. Za letošnje šolsko leto se slovenščina poslavlja in vsi skupaj se veselimo novih dogodivščin. Aneja Cafuta, učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture na Hrvaškem. Del učencev na obisku mestne knjižnice Ivana Potrča na Ptuju. Foto: Aneja Cafuta MATERINŠČINA GIMNAZIJA LUCIJANA VRANJANINA Ravnatelj Babić: Smo edina šola v Zagrebu, ki omogoča učenje slovenščine O pouku slovenščine na Gimnaziji Lucijana Vranjanina smo se pogovarjali tudi z ravnateljem te šolske ustanove Tomislavom Babićem. Najprej nam je pojasnil, kako je sploh prišlo do tega, da ta šola ponuja učenje slovenskega jezika po modelu C. P redlog je prišel k nekdanji ravnateljici gospe Milici Medak, ki je ocenila, da gre za lep projekt. Potem, ko je vprašala učence, ali bi jih to zanimalo, se jih je nekaj prijavilo. Od ministrstva za šolstvo in izobraževanje smo zaprosili za odobritev, ki smo jo tudi dobili v začetku letošnjega leta in potem smo takoj s poukom slovenščine tudi začeli. Ali vaša gimnazija v tem trenutku ponuja učenje še kakšnega manjšinskega jezika po modelu C? Ne, slovenščina je trenutna edina, ki se je naši dijaki lahko učijo po modelu C in kolikor mi je znano, je naša Gimnazija trenutno edina v Zagrebu, ki to možnost ponuja. Za uvedbo učenja nekega jezika po modelu C mora obstajati interes samih učencev, potem pripravljenost vodstva šole, odobritev ministrstva... hkrati so danes dijaki v srednjih šolah že tako preobremenjeni z obveznostmi, da jim je verjetno težko najti čas še za en izbirni predmet, sploh če ta ni organiziran v njihovi matični šoli. Moram priznati da je malo čudno, glede na številčnost slovenske manjšine v Zagrebu, da smo edina srednja šola, ki je pokazala interes za poučevanje slovenščine. Za zdaj imamo sicer malo učencev, MATERINŠČINA no upam, da jih bo prihodnje šolsko leto več. Tudi sam sem profesor tujega jezika, nemščine, in zato želim dati še več poudarka na učenje tujih jezikov. Vsak dodaten jezik je plus za učence in za šolo. Žal mi je, da druge šole v tem ne vidijo več potenciala za svojo promocijo in posebej za učence. Naša gimnazija je na zahodu mesta, torej geografsko blizu slovenski meji, ampak mislim, da to ni odločilen pogoj. Odprti sto torej za učence iz drugih srednjih šol, ki bi jih zanimala slovenščina? Glede na to, da smo edina srednja šola v Zagrebu, ki ponuja učenje slovenščine, smo seveda odprti za vse. Ministrstvo za šolstvo in izobraževanje nas podpira, nismo omejeni niti s številom učencev, niti z obliko poučevanja, in bili bi zelo veseli, da nam se priključi še več naših dijakov, pa tudi dijakov iz drugih srednjih šol. Koliko imajo današnji gimnazijci sploh želje v svoj razpored uvrstiti še en dodaten predmet? Slovenščina je pri nas izbirni predmet, torej zunaj rednega urnika. Izbirne predmete imamo tudi iz drugih področij, ampak učencu, ki ga nekaj zanima, ni nikoli odveč dve uri posvetiti temu dodatnemu predmetu. Ker naša šola ni v centru mesta, je seveda drugim učencem težko priti do nas, vendar imamo eno učenko, ki prihaja k pouku slovenščine iz druge srednje šole, pri čemer je zelo pomembna tudi operativna podpora staršev. Skupina učencev slovenščine je nedavno obiskala Novo mesto. Koliko vam je pri tem pomagala slovenska manjšinska skupnost v Zagrebu? Že v sami predstavitvi tega programa, poučevanja slovenščine po modelu C, je manjšinska skupnost ponudila svojo finančno in logistično pomoč, kar se mi je zdelo sijajno. Da imajo priložnost oditi na izlet, obiskati razna mesta v Sloveniji. Dobili smo tudi učbenike in naša šola v principu nima nobenih stroškov s tem dodatnim jezikom, medtem ko je za učence to velika dodana vrednost. (tbb) Gimnazija Lucijana Vranjanina v Zagrebu. Foto: http://gimnazija-lvranjanina-zg.skole.hr/ | 21 Pouk slovenščine tudi v šolskem v letu 2023/24 Tudi v prihodnjem šolskem letu bo na Gimnaziji Lucijana Vranjanina Zagreb, Trg hrvatskih pavlina 1 – Malešnica potekal pouk slovenskega jezika po modelu C. Vodil ga bo prof. Jure Plut, v trajanju dveh šolskih ur na teden v dveh izmenah. Za vse učence so zagotovljeni učbeniki in druga didaktična gradiva. Pouk je izbirni predmet, kar pomeni, da se ocena vpiše v spričevalo. Zainteresirani se lahko obrnete na: slovenci.zagreb@zg.t-com.hr ali telefon: 01-6525 973 JEZIKOVNE DROBTINICE Dediščina očeta slovenske knjige in jezika Kako v nekaj stavkov strniti pot, ki jo je slovenščina prehodila od izida prve slovenske knjige leta 1550 do danes? Morda nam še največ pove podatek, da je imela prva knjiga - Abecednik Primoža Trubarja - komaj kaj bralcev, saj so bili tisti, ki jim je bil namenjen, večinoma nepismeni, medtem ko danes slovenski bralci komaj dohajajo knjižno ponudbo v tiskani ali digitalni obliki. Z a nami je letošnji praznik Primoža Trubarja, ki ga obeležujemo 8. ju- ker se pojavlja tudi podatek, da se je rodil 9. junija 1508. Pred 515 leti rojeni slovenski pridigar in reformator je velik del življenja preživel v Nemčiji, kamor se je zatekel zaradi pregona privržencev protestantizma. Tam se je med drugim posvetil nalogi, da popravi krivico, storjeno njegovi materinščini: slovenski jezik se namreč pred njim ni ne tiskal ne pisal, saj so ga imeli za »surovega in barbarskega«, da ga ni mogoče ne pisati ne brati, kaj šele, da bi se moglo v njem prevesti vse Sveto pismo. Trubar in njegovi nasledniki so kmalu dokazali, da ni tako. Danes vemo, da je slovenščina bogat jezik, v katerem lahko zapišemo, beremo in izrazimo vse, kar želimo. Razmah knjig v slovenščini Leta 1550 je bil iz Trubarjevih rok natisnjen droben Abecednik (Abecedarium), ob njem pa še prvi slovenski Katekizem (Cathechismus). nija, na domnevni rojstni dan očeta slovenske knjige in jezika. Domnevni zato, V Sloveniji je po podatkih statističnega urada lani izšlo 5.813 naslovov tiskanih knjig in brošur. Izdalo jih je 1.585 različnih založnikov. Dobra tretjina knjižnih novosti je bila leposlovje, pri čemer je bilo več izvirnih slovenskih del (1.222) kot prevodov (939). Med leposlovjem je bila dobra desetina poezij. Slovenska pisana beseda pa gre tudi v korak s časom: izdanih je bilo 1.614 e-knjig in brošur. Knjižnice vabijo Slovenski bralci si lahko knjige sposodijo v splošnih, šolskih, visokošolskih in specializiranih knjižnicah ter v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK). Statistične podatke o njih obdelujejo v NUK-u, v okviru sistema BibSiSt (https:// bibsist.nuk.uni-lj.si/slovenske-knjiznice-v-stevilkah). Za najširši bralski krog je na voljo skupaj 276 krajevnih knjižnic, ki dejavnost opravljajo v 205 občinah. V splošne knjižnice je bilo leta 2021 vpisanih skoraj 400 tisoč članov, kar je okoli 19 odstotkov celotnega prebivalstva Slovenije. Za svoje delovanje so splošne knjižnice porabile 59,9 milijonov EUR. (it) Splošne knjižnice v Sloveniji v številkah (iz infografike www.bibsist.si). 22 | MATERINŠČINA PRIPOROČILO ZA BRANJE Vodja Osrednje knjižnice Slovencev na Hrvaškem Vedrana Kovač Vrana je tudi tokrat izbrala tri slovenske knjige, ki vam jih priporoča v branje: Plečnik: arhitekt Jože Plečnik v Italiji, 1898-1899 – France Stele, Ljubljana: Beletrina, 2022 Eden največjih slovenskih umetnostnih zgodovinarjev France Stele je imel dostop do zapuščine Jožeta Plečnika, v kateri se je med drugim ohranilo gradivo, ki se nanaša na prelomno leto Plečnikovega življenja, ko je po diplomi na Dunaju prejel štipendijo, ki mu je omogočila nekajmesečno študijsko potovanje po Italiji, s čimer je prvič prišel v osebni stik z italijansko in zahodnoevropsko umetnostjo. Objavljena celota pisem domačim, posebno bratu Andreju, ter dnevniški zapisi razkrivajo podrobnosti iz Plečnikove zasebnosti, zlasti iz njegove mladosti, ter oblikovanje Plečnikove človeške in umetniške osebnosti, zgodovinski pomen pisem pa Stele že v uvodu označi za prelomen. Knjiga je osebno pričevanje Plečnikovega prvega potovanja v Italijo (od Benetk do Rima in krajšega obiska v Franciji), ki zanj pomeni tudi prvo srečanje s klasiko. Iz Italije se je vrnil spremenjen, ta sprememba pa je omenila prelom v njegovem razumevanju arhitekture. Najobširnejše poglavje v knjigi je namenjeno pismom in popotnemu dnevniku, preostalih petero, predgovor in del z znanstvenim aparatom pa pojasnjevanju okoliščin, dopolnjevanju pisem z drugimi pomembnimi viri, komentiranju in nakazovanju nekaterih mogočih prihodnjih raziskovalnih poti. Delo, ki se po strokovni vnemi težko primerja z drugimi Steletovimi deli, je prvič izšlo pred več MATERINŠČINA kot pol stoletja, ob 150. letnici Plečnikovega rojstva pa izhaja v prenovljeni, rahlo dopolnjeni (študija dr. Petra Krečiča in uredniški predgovor) in predvsem likovno osveženi ter obogateni podobi. Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje – Miha Mazzini, Novo Mesto: Goga, 2021 Prizorišče novega romana Mihe Mazzinija je manjše slovensko mesto, ujeto med zasnežena gorovja – prostor, ki je obenem povsod in nikjer, tako daleč, a vendar tako blizu. Kot marsikje je finančna kriza tudi tu pustila vidne posledice in zaostrila odnose med prebivalstvom. Tisti, ki so lahko, so zato odšli iskat srečo v tujino; preostali krožijo med domom, gostilno in delom v tovarni za šivanje avtomobil- skih prevlek, ki vse težje tekmuje s cenejšimi tujimi izdelki. A ko se zdi, da kraj (in z njim Kraj) ne bo dočakal boljših dni, se zgodi nepričakovano: ideja bibličnih razsežnosti, ki bi v zameno za (simbolično?) žrtev lahko odrešila celotno skupnost… Mazzinijev roman opisuje prelom med dvema generacijama: tisto, ki je vlagala v nepremičnine, in to, ki verjame v simbolni kapital instant slave. Obe pa sta za doseganje lastnih ciljev pripravljeni še prehitro zastaviti svojo človečnost. Koraki dvojine - Janja Vidmar, Ljubljana: UMco, 2023 Priznana pisateljica Janja Vidmar je s tridelnim potopisno romanesknim ciklom ustvarila svoj daleč najambicioznejši knjižni projekt, ki je nekaj posebnega tudi v slovenski leposlovni literaturi nasploh. Janja Vidmar je ena najbolj priznanih in branih slovenskih pisateljic ter prejemnica številnih nagrad za mladinsko književnost, ki se v zadnjem obdobju resno posveča pisanju literature za odrasle. V Korakih dvojine, sklepnem delu trilogije, se po Niti koraka več (Camino, 2021) in V koraku z volkom (Toskana, 2022)) zgodba tokrat odvija na Kreti. Potopisna forma vseskozi gladko prehaja v psihološki roman, ki ga prepletajo tako poglobljena razmišljanja o odnosih kot dokumentaristični pasusi, avtorica pa se odkrito spogleduje tudi s prvinami ljubezenskega romana. Glavna junakinja Alenka po nesrečnem brodolomu razmerja v Toskani, odločno odide na pot samouresničevanja in iskanja lastne podobe v volčjem pogledu moža, ki je v njej še pred njo samo uzrl vse tisto, kar si je želela postati. S kombijem se sama odpravi čez Balkan in celinsko Grčijo vse do Krete, da bi na toplem jugu med pokončnimi domačini in neobljudenimi soteskami poiskala svojega severnjaka. Med raziskovanjem priložnosti za izletniško pohodniške ture, ki se jih odlo- či organizirati po vrnitvi, znova preizkuša meje svojih zmogljivosti, za poslovno in osebno srečo pa mora izstopiti daleč iz območja udobja. Vztrajnost in hrepenenje jo naposled privedeta k moškemu, s katerim je že v prvem delu trilogije Niti koraka več spletla usodno vez. Tokrat je iskanje končano, a kaj to pomeni za njuno (skupno) prihodnost? Tudi zadnja etapa Alenkine poti delno temelji na avtoričini pohodniški izkušnji. | 23 Dr. BORUT MARN Strokovnjak za sluh, ki je postal zaslužni meščan Zagreba 31. maja 2023 je mesto Zagreb podelilo tradicionalna letna priznanja zaslužnim meščanom. Letos je bil med njimi tudi otorinolaringolog in avdiolog doktor Borut Marn. Čeprav je vse svoje življenje preživel na Hrvaškem, se ima ta rojeni Ljubljančan za Slovenca. O njegovi življenjski in poklicni poti, na kateri je dosegel velik napredek pri odkrivanju težav s sluhom že pri novorojenčkih, se je v Zagrebu z njim pogovarjala Tanja Borčić Bernard. Kakšno je bilo vaše šolanje? Obiskoval sem osnovno šola Ivana Cankarja v Zagrebu, sledila je Prva gimnazija blizu Kazališnega trga. Foto: tbb Doktor Marn, kje ste se rodili, povejte nam kaj o svojih življenjskih začetkih? Rodil sem se v Ljubljani, jaz in brat, dvojčka sva. Zakaj v Ljubljani? Ker je bila stara mama blizu, živela je v Ivančni Gorici. Mama je zato šla rodit v Ljubljano, verjetno pa je tudi hotela, da sem rojen v Sloveniji. Ko sem bil star šest mesecev smo se preselili v Zagreb, ker je oče tukaj delal pri Monterju. Mama je torej Slovenka, oče Hrvat? Ne, tudi oče je Slovenec, rojen v Šmarju - Sap pri Grosupljem. Oba starša sta bila Slovenca in zato smo doma v Zagrebu vedno govorili slovensko. Dokler nisem začel hoditi ven, je bil to edini jezik, ki sem ga poznal. Od tod moja slovenščina. Že dolgo pa je moj drugi jezik hrvaščina, ki jo seveda obvladam bolje kot slovenščino. Kako to, da sta se starša preselila v Zagreb? V obdobju po vojni nista mogla izbirati, kam ju bodo poslali. Oče je bil v partizanih in vojska ga je poslala najprej v Zagreb, kjer je sodeloval pri gradnji letališča, potem so ga poslali v Split na gradbišče Monterja in tam sva bila z bratom tudi spočeta. 24 | se rehabilitira oseba, ne le sluh in smo na vse možne načine skušali doseči govor tudi pri zelo slušno prizadetih otrocih in odraslih. Potem pa so prišla leta, ko sem želel spremeniti ali službo, ali ženo, ali stanovanje... Ena Študirali ste medicino? izmed idej je bila tudi, da bi začel delati v LjuNajprej sem pravzaprav vpisal strojno fabljani kot privatnik v Centru za slušno prizakulteto, ampak moja prva ljubezen je bila dete. Težava je bila v tem, ker je Slovenija po pomagati ljudem. To je bil glavni razlog, da osamosvojitvi, mislim da je bilo to nekje leta sem izbral medicino, za kar je bil kriv tudi 1993, uvedla pogoj, da imate zasebno prakso moj gimnazijski profesor in razrednik. Po lahko le, če se pred tem pet let delali v drkončanem študiju žavni službi. Ta pogoj sem odšel v vojsko, sledila je prva zapoMama in oče sta Slovenca, sem sicer izpolnjeval, vendar ne v Sloveniji. slitev na Korčuli. To vendar smo se, ko sva imela z Tako da nisem konobdobje na Korčuli bratom dvojčkom 6 mesecev, čal v Ljubljani, temmi je pomagalo, da preselili v Zagreb, kamor je bil več so me povabili v sem se izuril v prakOtroško bolnišnico tični medicini. Čeoče poslan na delo. v Zagrebu, kjer sem prav moram povedapotem na novo ustati, da sem ves študij novil oddelek za otorinolaringologijo, začeli delal na urgenci prek študentskega servisa, smo z operacijami, dobili nove kolege, pokar mi je zelo pomagalo pri delu v Korčuli. stelje in oddelek. Zahvaljujoč Korčuli sem tudi dobil specializacijo iz otorinolaringologije, ker sta ta Veljate za velikega strokovnjaka na svooddelek takrat v Vinogradski bolnišnici jem področju. Nevodila dva zdravnika davno ste prejeli iz Korčule, profesor Leta 2006 sem ustanovil Zdru- tudi nagrado mesta Ivo Padovan, ki je bil ženje za zgodnjo diagnosti- Zagreb za vaše dopredstojnik in moj ko, ki se je uspelo dogovoriti sežke v medicini. velik učitelj Mihovil Ko sem opravljal diPansini. Vez namreč z ministrstvom za zdravstvo, agnostiko pri slušno nisem imel nobenih. da presejalni test za okvare prizadetih otrokih, Oče je bil tehnične sluha pri dojenčkih postane je bila njihova povstroke, mama je bila standardni ukrep zdravstvene prečna starost okrog učiteljica. Tako sem dveh, treh let. Čeprav dobil otorinolarinzaščite. Rezultat tega je, da se je poškodba sluha gologijo, ki mi je bila danes približno 80 odstotkov nastala ob rojstvu ali zelo všeč že na fakulmotenj sluha odkrije že v sta- celo pred rojstvom, teti in sem s tem ureme je to ves čas grirosti šestih mesecev. sničil svoje želje. zlo, saj je zgodnja Kako pa ste potem diagnostika takšnih končali kot otroški otorinolaringolog? težav zelo pomembna za nadaljnji potek Ta pot je bila dolga. Najprej sem se specialirehabilitacije. Spremljal sem, kakšni so doziral za Center Suvag. To je bil že takrat svesežki na tem področju v svetu, bil sem tudi tovno znan center za diagnostiko in rehabiliv Angliji in videl, da so začeli razvijati metacijo oseb, od otrok do odraslih, s težavami tode, s katerimi lahko objektivno preverjasluha in govora. Ustanovljen je po principu mo sluh že v porodnišnici. Takoj sem preveril, kje bi se to lahko delalo na Hrvaškem avdiovizualne in verbotonalne metode, kjer POGOVARJALI SMO SE dobe in to je pogubno za tiste, ki te speciapa se, da ob svojem rednem delu ne bodo in kaj po tem zgodnjem presejalnem testu, listične preglede zares potrebujejo. To piraimeli časa še za preverjanje sluha. Čeprav kam usmeriti takšnega otroka takoj po rojmido bi morali nekako obrniti. gre za kratek postopek. Priporočam tudi stvu. Leta 2001 smo s pomočjo humanitarslovenskim staršem, da si pogledajo video. ne akcije dobili prvi aparat, sledila je znana Vi ste že v pokoju, vendar še vedno delate akcija »Dajmo da čuju«, v kateri so organikot zasebnik. Kako se imenuje ta vaš posnetek na You zatorji sprejeli idejo, da vsaka porodnišnica Dela imam preveč, lahko bi delal vsak dan, tube-u? na Hrvaškem dobi tak aparat za presejalni kar je posledica teh dolgih čakalnih dob Lahko ga najdete na spletni strani združetest. Naučil sem medicinske sestre na Hrvav državnem zdravstvu. Pritisk na zasebni nja za starše Rode, ali pa preprosto vpišete škem, kako izvesti ta test in leta 2002 so ga sektor je zelo velik. »Borut Marn video« in ga boste našli. začeli izvajati po vsej Delam, ker me to še Imate še kakšne stike s Slovenijo, sorodržavi. Potem sem Naredil sem kratek video, vedno veseli, sem dnike, jo obiskujete? leta 2006 ustanovil ki pouči starše, kako lahko aktiven. Tisto, kar bi Razen brata, ki tudi živi v Zagrebu, so vsi Združenje za zgodnjo želel, je bolj vključidiagnostiko, ki se je preverijo ali je pri njihovem ti starše v postopek moji sorodniki v Sloveniji. Prav to soboto uspelo dogovoriti z malčku vse v redu s sluhom odkrivanja težav s smo imeli družinsko srečanje Marnov, to nas še vedno zelo veseli. Včasih smo bile ministrstvom za zdrasluhom. Po sami nanjihovega malčka. Video je tri generacije na teh srečanjih, zdaj je ostala vstvo, da ta test postaravi so starši najbolj zelo podroben, a enostaven, samo ena. Ponavadi je to zelo kompleksno ne standardni ukrep zainteresirani za svosrečanje, biti mora malo kulture, pa planizdravstvene zaščite. ni se težko tega naučiti. jega otroka. Pokazalo narjenje, potem sledi gostilna. No v soboto Rezultat tega je, da se je namreč, da tisti smo šli naravnost v gostilno blizu Šmarja in se danes približno 80 otroci, ki imajo težasmo se imeli prav lepo. odstotkov motenj sluha odkrije že v starosti ve s sluhom, pa so ob rojstvu imeli dober šestih mesecev. To so prepoznali v mestu Član Slovenskega doma Zagreb ste od sluh, so poškodbo utrpeli kasneje, morda Zagrebu in mi dodelili nagrado zaslužnega leta 2015, pa vendar redko prihajate na že v prvih mesecih svojega življenja, zagomeščana. dogodke. Zakaj je temu tako? Bi se bili tovo pa pred prvim letom starosti. Starši morda pripravljeni bolj vključiti v delo tega ne opazijo, niti pediatri. Ker nimajo Še vedno spremljate razvoj otroške otoSlovenskega doma Zagreb? specifičnih pregledov nad kvaliteto sluha. rinolaringologije po svetu, morda tudi v Slovenski dom Zagreb potrebuje predvsem Alarm se vklopi šele, ko se otrok govorno Sloveniji? mlajše ljudi, od mene ne bi imeli preveč korine razvija. Ključno je, da starši preverijo Vem, da so tudi v Sloveniji kakšno leto za sti, še vedno pa sem tudi precej poklicno zasluh, to pa je mogoče že od 6. meseca nanami začeli z rednim presejalnim testom seden. Bi pa rad, da se vključita sin in hči, ki prej. S svojo vnukinjo in v svojem aranžmana slušno poškodbo in da imajo dobre resta tudi Slovenca, na kar sem zelo ponosen. ju sem naredil kratek video, ki pouči starše, zultate. Trenutno imata veliko dela s svojimi otroci na kakšen način lahko to preverijo sami. Kako bi primerjali zdravstvo v Sloveniji in službami, morda se včlanita prav tako v Video je zelo podroben, a enostaven, ni se in na Hrvaškem. Te dni vidimo kar dosti kasnejši dobi, kot sem se sam. Obljubim, da težko tega naučiti. Objavil sem ga na You nezadovoljstva med zdravstvenimi delavbom bolj aktiven, če mi bo le čas dovolil. tube-u in poslal povezavo združenjem starci tako v eni, kot v drugi državi. Očitno šev, zanimanje je precejšnje. Poslal sem ga (tbb) v obeh zdravstvenih sistemih nekaj ni v tudi pediatrom, zanimanje je v redu, bojim redu. Imate vi kakšne predloge, kaj bi se dalo popraviti? Mislite kaj bi naredil, če bi bil minister za zdravje? Ne bi bil minister, ker je potrebno narediti toliko sprememb v sistemu, da bi bil to zelo težek mandat. Ne spremljam preveč dogajanj v Sloveniji, verjamem pa, da gre za iste težave v zdravstvu kot pri nas, saj imata obe državi podoben razvoj medicinske pomoči. Slovenija je zadržala zdravstvene domove v enaki obliki, kot so bili nekoč. Kar je izvrstno. Hrvaška jih na žalost ni. Pravo zdravstvo mora temeljiti na primarnem varstvu. Pri nas je ravno obratno: primarni zdravniki so le kretničarji, pa še premalo jih je. To se mora spremeniti. V terciarno zdravstvo bi morali priti le izbrani. Posledica sistema, kot ga imamo danes na Hrvaškem, je preobremenjena specialistika, kar ima za posledico dolge čakalne Dr. Borut Marn je Priznanje mesta Zagreb prejel iz rok župana Tomislava Tomaševića. Foto: GZ POGOVARJALI SMO SE | 25 KULTURNE DROBTINICE Zbrala in priredila Stanka Herak N a jubilejnem 10. Poletju v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu so med drugimi nastopili tudi pionirji slovenskega in jugoslovanskega punka, ljubljanski Pankrti. Tokrat je bil njihov koncert v znamenju 40. obletnice Rdečega albuma, čeprav so zaigrali tudi večino drugih uspešnic, vključno s kultno Bandiero rosso, ki je bila prav tako na omenjenem albumu in je bila tokrat posvečena dnevu boja proti fašizmu, 22. juniju. Prvič so v živo zaigrali tudi Sarajevo 1984, ki je doslej niso hoteli igrati, ker je bila po besedah Petra Lovšina “nekakšen uvod v to žalostno vojno.” Na Festivalu enakih možnosti so nastopili tudi pevci iz Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije - Sonček (na sliki) in člani plesne skupine Centra Janeza Levca iz Ljubljane. Foto: VRS plesne skupine Centra Janeza Levca iz Ljubljane pa so navdušili občinstvo na zagrebškem Trgu bana Josipa Jelačića. Koncert Pankrtov v MSU, Zagreb 20. junja 2023. Foto: akm *** Vabilo na ogled slovenskih filmov v Pulju. Med 22. in 25. majem so se v Pulju odvijali tradicionalni Dnevi slovenskega filma, ki so se začeli s projekcijo filma Orkester Matevža Luzarja in se nadaljevali z Inventuro Darka Sinka. Svoj film Dedek gre na jug je občinstvu v Pulju osebno predstavil režiser Vinci Vogue Anžlovar. Dnevi slovenskega filma pa so se zaključili s projekcijo filma Prasica režiserke Tijane Zinajić. *** Festival enakih možnosti je tradicionalna mednarodna manifestacija urbane kulture, katere program izvajajo invalidi, skupaj z drugimi glasbenimi, scenskimi in vizualnimi umetniki. Letos je potekal od 23. do 25. maja, pevci iz Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije - Sonček in člani 26 | *** V okviru niza prireditev ob mesecu ponosa LGBTIQ je bila 22. maja v zagrebški Kinoteki hrvaška premiera celovečernega dokumentarnega filma LGBT_SLO_1984 slovenskega režiserja Borisa Petkoviča. Gre za prvi dokumentarni film, ki sistematično in celovito priFoto: VRS kazuje zgodovino slovenskega LGBTIQ gibanja in začetke LGBTIQ aktivizma v Jugoslaviji. Po filmu je sledil pogovor z ekipo filma - režiserjem Borisom Petkovičem, direktorico fotografije Leo Aymard ter fotografinjo in aktivistko Jasno Klančišar. *** 71. Ljubljana Festival, ki se je začel sredi junija in bo trajal vse do prvi septembrskih dni se je hrvaški javnosti in medijem predstavil 18. maja v Klubu gledališča Komedija v Zagrebu. Festival in celotni program je predstavil direk- KULTURNA OBZORJA V galeriji Kupola Mestne knjižnice Zagreb je bila 3. maja promocija skupne pesniške zbirke Lađa od lubja/Ladja iz lubja hrvaške avtorice Ljubice Ribić in slovenskega avtorja Milana Novaka. To je ljubezenska zgodba v verzih o prihodih in odhodih, o življenju v dvoje in osamljenosti. Pesniški in življenjski par sta svoje življenje z vsemi strahovi opisala skupaj v času pandemije, potresov, vojn ... Oba avtorja sta bila za svojo poezijo večkrat nagrajena in aktivno sodelujeta v mednarodnem literarnem prostoru. *** Foto: VRS tor Festivala Ljubljana Darko Brlek, Ljubljano in njeno turistično, kulturno in kulinarično ponudbo pa predstavnica javnega zavoda Turizem Ljubljana Janja Romih Kulenović. Predstavitev, ki jo je vodil direktor gledališča Komedija Miljenko Puljić, je vključevala tudi napoved gostovanja gledališča Komedija na letošnjem Festivalu s predstavo »Lepotica in zver« ter predstavitev ansambla gledališča Komedija, ki sodeluje v predstavi. *** 9. in 10. maja se je v Zagrebu odvijal edinstven dogodek, namenjen promociji branja in ljubezni do knjig - 24-urni bralni maraton, ki so ga skupaj organizirali Veleposlaništvo Republike Slovenije in Madžarski kulturni inštitut v Zagrebu v sodelovanju z Mestno knjižnico "Ivan Goran Kovačić" iz Karlovca in Osrednjo knjižnico Slovencev na Hrvaškem. Dogodek sta otvorila veleposlanika Republike Slovenije Gašper Dovžan in Madžarske Csaba Demcsák, na njem pa so sodelovali še mnogi drugi zanimivi gostje, med drugim tudi soproga predsednic Republike Slovenije dr. Aleš Musar in Madžarske István Veres, obiskal jih je tudi predsednik Vlade Republike Hrvaške Andrej Plenković. Dogodek si bomo vsekakor zapomnili po velikem številu zanimivih gostov, dobrih knjig in pozitivnem vzdušju. Oddelek za južnoslovanske jezike in književnost Filozofske fakultete v Zagrebu je 24 aprila pripravil predstavitev knjige Ali bereš Cankarja avtorice Vesne Mikolič. Prof. dr. Vesna Mikolič je v obliki literarne delavnice predstavila svojo metodo branja Cankarjevih del s pomočjo ključnih besed v njegovem opusu. Tajnica-urednica Slovenske matice, kot soorganizatoFoto: VRS rica dogodka, dr. Ignacija Fridl Jarc je študentom uvodoma predstavila vlogo Slovenske matice pri izdajanju Cankarjevih del in brala odlomke iz njegove črtice Sova. *** V petek, 21. aprila so v Sisku praznovali 10. obletnico projekta Čitanje ne poznaje granice/Branje ne pozna meja. V imenu slovenskih predstavnikov sta prisotne pozdravili predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Damjana Vovk in ministrica svetovalka z Veleposlaništva Republike Slovenije v Zagrebu Tamara Plankar. Pripravili so bogat kulturni program z deli iz obeh literatur, šolarji so se lahko pogovarjali s hrvaškimi in slovenskimi avtorji, na okrogli mizi z naslovom Naj branje ne pozna meja pa so govorili literati, založniki, knjižničarji in drugi. Stanka Herak *** www.slovenci-zagreb.hr KULTURNA OBZORJA | 27 VRAZOVA LJUBICA Festival ljubezenske poezije V Samoboru se je tudi letos, že štiriintridesetič, odvil Festival ljubezenske poezije Vrazova Ljubica v spomin na neuresničeno ljubezen med Stankom Vrazom, pesnikom slovenskih korenin (1810- 1851) in njegovo nesojeno ljubico Julijano Ljubico Cantilly (1812 - 1842), katere oče ni dovolil njune zveze. Stanka Vraza pa je navdihnila in ji je posvetil ljubezenske verze, ki jih je objavil v knjižici Đulabije. S klepno dejanje festivala se je 17. junija začelo že v dopoldanskih urah s kostimiranimi sprehajalci v središču mesta, otroškimi delavnicami in glasbo iz prejšnjega stoletja, nadaljevalo pa z osrednjim dogajanjem, srečanje pesnikov pri Ljubičinem grobu na Prolazu hrvatskih pjesnika, zraven župne cerkve Sv. Anastazije, kjer so letos odkrili kamnito ploščo z vklesanimi verzi pesnice Sonje Manojlović Pozdrav tijelu krhkoj žlici. Nato so znani hrvaški pesniki in pesnice na Trgu Matice hrvatske pred galerijo Prica pripovedovali verze svojih še neobjavljenih ljubezenskih pesmi. V minulih desetih letih je na povabilo Sveta slovenske narodne manj- Recitatorski nastop Miroslava Tičarja. Foto: akm šine Mesta Zagreb vsakič sodeloval tudi slovenski pesnik ali pesnica. Tokrat se je vabilu odzval in posebej za to priložnost napisal pesem Miroslav Tičar iz okolice Krškega in jo tudi recitiral. Do zdaj je na festivalu sodelovalo okoli 200 znanih hrvaških pesnikov- med njimi Ljerka Car Matutinović, Zvonimir Golob, Dragutin Tadijanović, Vesna Parun, Stanislav Femenić, Mladen Kušec, Sanja Pilić ... V približno dveh tednih, kolikor traja festival, je ves Samobor v znamenju vrste kulturnih dogajanj, ljubezenske poezije, Vraza in Ljubice, na glavnem Mestnem trgu pa nas z okna gleda Ljubica. Njena slika je namreč postavljena v okno hiše kjer se je rodila in živela, v okno na katerem jo je prvič zagledal Stanko Vraz, ko ga je "zadela munja iz njenih oči" kakor je napisal v svojih Đulabijah. Začetna ideja Ljubice, hrvaške ljubezenske poezije na Ljubičinem grobu je zdaj postala Festival ljubezenske poezije in to ne samo hrvaških ampak tudi slovenskih pesnikov. Na Vrazov spomenik pri Samoborskem muzeju smo, kot vedno, še z nekaterimi pesniki položili cvetje. Tudi letos nam je bilo vreme naklonjeno in po festivalu smo se družili, zadovoljni, da se je zopet slišala tudi slovenska beseda. Nada Rapotec Rogulj Miroslav Tičar Del mojega sveta V mojem svetu je veliko navlake, veliko starih, rabljenih stvari. V mojem svetu je tudi dosti sonca, veliko tihega veselja in miru, trepeta srčnih valovanj, poleti makovih poljan, spomladi veliko sanj in brbotanja. Nič ne ostaja v okvirih, tudi zrele češnje ne. Vse to naštevam, da bi napravil prostor zate, ki mojem svetu daješ zvedavi nemir in svojo gravitacijsko silo, ki nase pripenja moje misli in pesmi. Smetarski voz odvaža vse kar omejuje to čisto, silovito, nenehno, nepozabno Ljubezen. POREČ Geometrija v slovenski umetnosti V galeriji Zuccato v Poreču so 13. aprila skupinsko razstavo Geometrija v slovenski umetnosti, na kateri so se predstavljali slovenski umetniki iz Slovenije in tujine, katerih dela slogovno sodijo h geometrijski abstrakciji. Razstavo, ki je bila za obiskovalce odprta od 13. aprila do 13. maja, je pripravil kustos Denis Volk. R azstava Geometrija v slovenski umetnosti je pregled ustvarjanja umetnikov geometrijske abstrakcije iz slovenskega govornega prostora, ne samo iz Slovenije, ampak tudi iz tujine (Italije, Madžarske in hrvaške Istre). Začetki uporabe geometrije v sodobni slovenski umetnosti segajo v leto 1924, ko je Avgust Černigoj v Ljubljani pripravil prvo predstavitev konstruktivistične umetnosti. Razstava tako zajema časovno obdobje od dvajsetih let prejšnjega stoletja do danes in daje dober vpogled v razvoj slovenske geometrijske umetnosti. Razstava je obsegala 56 del, med katerimi so nekatera sestavljena ali pa so kompozicije. 28 | Prevladuje večji format: objekti, reliefi, skulpture, računalniška grafika na papirju ali plastiki, intarzija iz papirja, klasična grafika (visoki tisk in sitotisk), risbe na papirju s flomastrom, ogljem ali tušem, na platnu olje in akril, na lesu jajčna tempera ali akril, aerografija na valoviti lepenki. To razstavo je dopolnila še razstava Mala geometrija v Trstu, kjer so bila od 18. maja do 30. junija 2023 na ogled dela manjšega formata, skulpture in objekti ter animacije in video dela s področja geometrijske abstrakcije. Denis Volk Razstava Geometrija v slovenski umetnosti v Poreču. Foto: Denis Volk KULTURNA OBZORJA SPLIT SNG Ljubljana na Marulićevih dnevih Na Festivalu hrvaške drame v Splitu konec aprila je letos sodelovala tudi Drama SNG Ljubljana s predstavo Kabaret Kaspar hrvaške dramatičarke Tene Štivičić. Navdušila nas je posebnost in dragocenost predstave, v kateri avtorica hrabro in predrzno govori o današnjem času, spoznava simptome diagnoze, za katero ni zdravila. V mnogih prestrašenih, smešnih, depresivnih, tragičnih likih smo lahko včasih prepoznali tudi sebe. Z ares izjemna predstava, ki je navdušila splitsko občinstvo v vsakem pogledu. Privilegij za nas Slovence na predstavi je bil, da smo ob slovenskem tekstu lahko nemoteno občudovali dogajanja na sceni in spremljali vse impresivne glasbene izvedbe, gibe in izraze odličnih igralcev, saj nam ni bilo potrebno izgubljati dragocenih trenutkov s prebiranjem podnapisov. Zasluženo je za režijo te predstave Marula prejel Marjan Nečak, osebno pa sem pričakovala, da bo predstava prejela še več nagrad in priznanj. S šopkom in klekljano čipko smo jih v imenu SKD Triglav pozdravili, jim čestitali, se zahvalili in pred polno dvorano navdušili ansambel. Z njimi smo potem poklepetali in izmenjali kar nekaj informacij o obstoju in delovanju našega društva v Splitu ter v foyeru HNK preživeli zares veliko zanimivih trenutkov. Dodam naj, da je o nagradah Marul je odločala ocenjevalna žirija v sestavi Zrinka Turalija, Anastasija Jankovska, Perica Martinović, Tomislav Čadež i Damir Šarac, v žiriji, ki je z bralci Slobodne Dalmacije odločala o nagradi medijskega pokrovitelja pa je bil tudi član našega društva Petar Mileta. Vera Hrga Utrinek s predstave Kabaret Kaspar. Foto: Peter Uhan, HNK Split IZLOŽBA Umjetnost slobodnog uma 10. svibnja završena je izložba Umjetnost slobodnog uma u Prešernovoj dvorani Slovenskoga doma Zagreb, koja je svojim otvorenim pristupom i slobodnom temom privukla tridesetak umjetnika koji su svojim djelima istaknuli jedinstvenost svojih tehničkih i slikarskih smjerova. J edno od najznačajnijih obilježja ove izložbe bila je sloboda izGalerija Slovenskoga doma Zagreb, bila je savršen prostor za ražavanja umjetnika Slobodna tema omogućila im je da istraovu izložbu, s dobro osmišljenim rasporedom radova koji je že svoju kreativnost i strast na način koji je najbolje odgovarao omogućio da svako umjetničko djelo dođe do izražaja. Svanjihovim individualnim ki korak kroz galerijske stilovima. Rezultat je bio prostorije bio je novo niz originalnih i provokaotkriće, uz vizualne pritivnih radova koji su priče koje su se razvijale na vukli pažnju i izazvali razzidovima. mišljanje posjetitelja. Dakle, izložba Umjetnost Među izloženim djelima slobodnog uma u galeriji našli su se radovi koji su isSlovenskog doma Zagreb, ticali moćne boje, beskrajbila je izvanredna prigone teksture i jedinstvene da da se otkriju talenti i kompozicije. Moglo se bogatstvo slikarskih smjevidjeti kako umjetnici rova. Posjetitelji su mokoriste različite tehnike i gli uživati u raznolikosti materijale, poput ulja na umjetnosti i osjetiti moć platnu, akvarela, pastela kreativnosti koja se oglei kolaža, kako bi prenijeli dala u svakom radu. U Slovenskom domu Zagreb, svoje je radove izložilo tridesetak umjetnika. Foto: akm svoje ideje na platno. Željko Bedić KULTURNA OBZORJA | 29 KNJIGA IMEN IN OBRAZOV O usodi slovenskih taboriščnikov v Jasenovcu Jeseni naj bi izšla Knjiga imen in obrazov, prvo zares obsežno in podrobno delo o slovenskih taboriščnikih v Jasenovcu. Vsebinsko delo pri pripravi knjige je končano, zdaj so na potezi tiskarji. Dolgoletni član Slovenskega doma Zagreb Alojz Kramar je ob pomoči urednice Ilinke Todorovski zadnjih nekaj let poskušal sestaviti doslej najbolj obsežen seznam slovenskih taboriščnikov. Preverjanje imen z izhodiščnega seznama tistih, ki jih je usoda druge svetovne vojne odpeljala v Jasenovac, je preraslo v dolgotrajno in naporno preverjanje virov ter privedlo do presenetljivih novih ugotovitev. A lojz Kramar je bil star 10 let, ko je zadnjič videl očeta. Odpeljali so ga v koncentracijsko taborišče Jasenovac, kjer je bil tudi ubit. Kramarje Alojz Kramar. Foto: tbb so nacisti izgnali iz Maribora v Dvor na Uni v Bosni. Od tam so jih ustaške oblasti premestile v taborišče Slavonska Požega, po dveh mesecih pa vrnili nazaj in nato preko Zagreba napotili v Virovitico. Od 20-ih slovenskih družin v Virovitici jih je pet končalo v Jasenovcu. Odkar je v Jasenovcu postavljen spomenik žrtvam, ga Alojz Kramar vsako leto obišče na dan preboja taboriščnikov, 22. aprila. Na 40. obletnico je tja odpeljal tudi mamo in brate. Zgodovina ga je vedno zanimala, čutil pa je tudi dolg do očeta, da podrobneje razišče usodo slovenskih žrtev tega 30 | ustaškega taborišča. Doslej objavljeni Kramar je delo nadaljeval sam, ure seznami so se namreč izkazali za poin ure preživel v različnih zagrebških manjkljive, čeprav je od konca taboriknjižnicah in predvsem v Nacionalni šča minilo že 78 let. univerzitetni knjižnici v Zagrebu, kjer Podatke o žrtvah je Kramar začel zbije podrobno bral knjige dokumentov rati leta 2014, po Antuna Miletića. smrti žene MariV Hrvaškem drce, leta 2019 pa se Poleg številnih drugih virov žavnem arhivu je je odločil tej temi je bila prava zakladnica po- brskal po 63-ih bolj posvetiti, tudi zvezkih zagrebških datkov Irena Mavrič - Žižek iz na pobudo predsežrtev fašizma. Ker mariborskega Muzeja narodne dnika Slovenskega slabo vidi, težko osvoboditve, ki je Kramarju bere, ne sliši dodoma Zagreb Darka Šonca. Največ pomagala s seznami izgnan- bro, ne sme več podatkov o slovencev v NDH in Srbijo; v arhivu voziti avtomobila, skih žrtvah mu je pa tudi interneta je našel celo očetovo pismo, ki posredoval kustos ne uporablja, se je ga je z navadnim svinčnikom Spominskega poKramarjevo raznapisal svoji družini. dročja Jasenovac iskovalno delo s Đorđe Mihovilotem tudi končalo. vić. Kot izhodišče je uporabljal tudi Tu ga je prevzela Ilinka Todorovski, prvi povojni seznam iz leta 1969, obnekdanja dopisnica RTV Slovenija iz javljen kot priloga k slovenskemu preZagreba in dolgoletna urednica Novevodu knjige Nikole Nikolića Taborišče ga odmeva, ki se prav tako ljubiteljsko smrti Jasenovac ter seznam iz edine ukvarja z zbiranjem zgodovinskih poslovenske knjige o slovenskih žrtvah datkov. „Brez nje te knjige ne bi bilo,“ ustaških taborišč iz leta 1998, ki jo pravi Kramar. uredil Jernej BoKer je tema Jarovnik Bartol, tudi V knjigi bodo navedena ime- senovca na Hrsam nekdanji tabovaškem še vedno na več kot 400 ljudi. Kramar vroč kostanj, vsake riščnik. in Todorovski sta večini uspe- toliko pa smo priča Zakladnica informacij je bila Irena la vrniti tudi obraz – če ne tudi poskusom reMavrič - Žižek iz dobesedno, s fotografijo, pa vizije, zlasti glede mariborskega Muvsaj s kratkim življenjepisom. števila žrtev, je bilo zeja narodne osvopotrebno temeS tem pa delo še ni končano, ljito preveriti vse boditve, ki je Krasaj se vedno znova pojavljajo zbrane podatke. marju pomagala s seznami izgnancev novi dokumenti o taboriščni- „Trudili smo se vse v NDH in Srbijo; kih, ki bi jih bilo treba dodati podatke podkrepiti v arhivu je našel z viri, da bi bili res v knjigo. celo očetovo piverodostojni. Če smo, ki ga je z nanam tega ni uspevadnim svinčnikom napisal svoji drulo trdno dokazati, smo to v knjigi tudi žini. Raziskovalno delo v Mariboru je navedli,“ pravi Ilinka Todorovski, ki začasno zaustavila pandemija korone. bo podpisana kot urednica knjige. PRETEKLOST V SEDANJOSTI Natančnega števila Slovenk in Slovencev, poslanih v taborišče Jasenovac, verjetno nikoli ne bomo izvedeli, v Knjigi imen in obrazov sta avtorja prišla do številke več kot 400, a pojavljajo se že novi podatki. Poseben izziv je bilo odločanje, koga NDH – to so dejansko bili ali pa so jih uvrstiti v knjigo ter katera merila upole šteli za takšne. Ilinka Todorovski se rabiti pri ugotaje preverjanja lotivljanju, ali gre za Trudili smo se vse podatke la zares temeljito: slovenske žrtve. uporabljala je razpodkrepiti z viri, da bi bili res Prvo merilo je bila lične spletne baze, verodostojni. Če nam tega ni med katerimi je uvrstitev na doseuspelo trdno dokazati, smo posebej dragocen danje sezname slovenskih taboriščto v knjigi tudi navedli, pravi iskalnik žrtev drunikov, naslednja ge svetovne vojIlinka Todorovski pa: kraj rojstva (v ne Sistory, nekaj Sloveniji ali v tepodatkov je našla danji Italiji, na slovenskem narodnostnem ozemlju), narodnostno poreklo – ali so bili njihovi starši ali vsaj en roditelj Slovenci, četrto pa samoopredelitev – ali so se za Slovence ali Slovenke izrekali sami. V knjigo so bili uvrščeni samo tisti, za katere je bilo mogoče najti potrditev vsaj po enem od teh meril. Najtežje je bilo preveriti podatke za taboriščnice, ki so bile poročene s Hrvati ali Srbi in v evidencah ni bilo njihovega rojstnega priimka. Raziskovalna težava je bila, da Slovencev in Slovenk v Jasenovcu niso evidentirali kot posebno kategorijo (tako kot Jude, Srbe in Rome), temveč so jih običajno zapisovali med taboriščniki in taboriščnicami katoliške veroizpovedi. Slovencev v Jasenovac niso deportirali na podlagi rasnih zakonov, ampak kot politične zapornike, nasprotnike Alojz Kramar in Ilinka Todorovski. Foto: akm PRETEKLOST V SEDANJOSTI v Arhivu Slovenije – v gradivu Zveze borcev, brskala je po digitaliziranih župnijskih knjigah, povojnih uradnih listih z objavami oznanil o umrlih in veliko podatkov našla tudi v povojnem tisku. Prizadevala si je navezati stike z družinami žrtev oz. preživelih taboriščnikov in taboriščnic. Nekatere potomce so telefonski klici ali pisma presenetili, saj o taboriščni usodi svojih bližnjih niso vedeli veliko, spet drugi so bili veseli, da imajo kot varuhi spomina svojih prednikov priložnost o tem še komu kaj povedati. Po vsaj eni od teh poti je bilo preverjena več kot polovica imen. V knjigi bodo navedena imena več kot 400 ljudi. Kramar in Todorovski sta večini uspela vrniti tudi obraz – če ne dobesedno, s fotografijo, pa vsaj s kratkim življenjepisom. Tukaj pa delo še ni končano, saj se vedno znova pojavljajo novi dokumenti o taboriščnikih, ki bi jih bilo treba dodati v knjigo. Nekaj gradiva se je nabralo že od oddaje rokopisa v začetku lanskega poletja. „Upam, da bo Ilinka nadaljevala moje raziskovalno delo,“ pravi Alojz Kramar, ki se za pomoč zahvaljuje tudi tajnici Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb Agati Klinar Medaković. (tbb) | 31 Kar nekaj okroglih obletnic je letos povezanih z osebnostmi, ki so imele ključno vlogo pri ustanovitvi in ohranjanju delovanja našega Slovenskega doma Zagreb. V tokratni številki se spominjamo pobudnika in prvega predsednika društva dr. Frana Zavrnika, ki je umrl pred 60 leti ter še enega od ustanoviteljev, Borisa Zarnika, od čigar rojstva je marca minilo 140 let. FRAN ZAVRNIK Oče Slovenskega doma Zagreb Fran Zavrnik velja za očeta edinega društva Slovencev v Zagrebu, katerega delovanje se je ohranilo vse do današnjih dni. S skupino rojakov je ustanovil Narodno knjižnico in čitalnico, iz katere se je razvil današnji Slovenski dom Zagreb. Leta 1929 je sklical prvo sejo pripravljalnega odbora za ustanovitev društva, katerega predsednik je bil do leta 1933, nato pa še leta 1938. F ran Zavrnik se je rodil 12. februarja 1888 v Zgornji Volčini v Slovenskih Goricah. Na pobudo osnovnošolskega učitelja, ki je prepoznal njegovo nadarjenost, so ga vpisali v klasično gimnazijo v Mariboru, kjer je končal prvih šest razredov, sedmega in osmega pa v Novem mestu. Po maturi se je vpisal na študij veterinarske medicine na Dunaju, kjer je diplomiral leta 1913, že leto kasneje pa doktoriral iz histologije. Prvo službo je nastopil kot veterinar na Vranskem, kjer je bil ob začetku 1. svetovne vojne mobiliziran v avstro-ogrsko vojsko. Ob koncu vojne je postal veterinar v konjušnici korpusa generala Maistra v Račah pri Mariboru. Leta 1919 je postal okrajni veterinar na Ptuju, istega leta pa so ga povabili, da bi prevzel profesorski položaj na katedri za histologijo in embriologijo na Visoki veterinarski šoli v Zagrebu, vendar je na Hrvaško odšel šele leta 1921 in kmalu po prihodu postal rektor Visoke veterinarske šole. Kasneje je Visoka šola postala fakulteta in dr. Zavrnik je bil tudi njen dekan od leta 1931 do 1934. Bil je zelo aktiven v visokošolskih in znanstvenih ustanovah, napisal vrsto znanstvenih del in člankov, bil med ustanovitelji in prvi urednik jugoslovanskega veterinarskega znanstvenega časopisa Veterinarski arhiv in dvakrat urednik leksikografske publikacije Veterinarski koledar in sodeloval pri projektu organizacije veterinarske službe. Kljub njegovemu pomembnemu znanstvenemu delovanju so ga oblasti NDH najprej »upokojile«, potem pa prijele in deportirale v taborišče v Stari Gradiški. Junija 1942 so ga izpustili in do konca vojne je delal v oddelku za inozemsko literaturo knjigarne Ćelap v Zagrebu. Po osvoboditvi je bil povabljen v Slovenijo, da pripravi temelje za študij veterine. Pri projektu ustanavljanja Veterinarske fakultete v Ljubljani se je zaradi pomanjkanja denarja zapletalo, dr. Fran Zavrnik pa je postal direktor Veterinarskega znanstvenega zavoda Slovenije, kmalu pa tudi profesor na Fakulteti za agronomijo in gozdarstvo, kjer je prevzel katedro za fiziologijo z anatomijo2, histologijo in embriologijo. Leta 1953 je nasta- 32 | la Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterino (poznejša Biotehniška fakulteta), katere dekan je je bil dr. Zavrnik v letih 1954-1956, leto kasneje pa prodekan. Dr. Zavrnik je bil ob svojem bogatem znanstvenem in pedagoškem delu tudi družbeno zelo dejaven in angažiran. Že v času študija na Dunaju je bil med ustanovitelji Akademskega društva slovenskih veterinarjev, pa predsednik društva Slovenija in urednik časopisa Omladina, ki se je zavzemal za združitev in enotnost jugoslovanskih narodov. V Zagrebu je bil eden ključnih mož pri organiziranju Slovencev v tem mestu. V začetku oktobra je sklical prvi, neuradni sestanek pripravljalnega odbora novega društva, ki se je imenovalo Narodna knjižnica in čitalnica. Sestanek je potekal v prostorih zagrebške izpostave ljubljanskega dnevnika Jutro na Gundulićevi ulici 21. Dr. Zavrnik je na sestanek prišel dobro pripravljen; navzočim je do podrobnosti pojasnil namen in cilj združevanja ter predlagal, da bi posebno pozornost namenili slovenski pisani besedi, kar naj bi bilo poudarjeno tudi v imenu društva. Soglasno je bil sprejet predlog, da se društvo imenuje Slovenska knjižnica in čitalnica in dr. Zavrnik je postal predsednik pripravljalnega odbora, katerega člani so bili zelo pomembni in ugledni Zagrebčani slovenskega rodu. Besedo Slovenska so ob ustanovitvi morali izpustiti, ker sistem ni dopuščal nacionalnih označb družbenih ustanov. Za svoje delo je leta 1961 prejel visoko državno odlikovanje Red dela z zlatim vencem. Dr. Fran Zavrnik je umrl leta 1963 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan na Žalah. (Povzeto po knjigi: Slovenski dom 1929-1999, avtorja Silvin Jerman, Ilinka Todorovski; Zagreb, dec. 1999 in Slovenski biografski leksikon; Ante Stefančič, France Adamič, ZRC SAZU) PRETEKLOST V SEDANJOSTI Dr. BORIS ZARNIK Soustanovitelj in dolgoletni voditelj društva Dr. Boris Zarnik je bil eden od ustanoviteljev slovenskega društva Narodna knjižnica in čitalnica in od ustanovitve, pa skoraj do začetka druge svetovne vojne podpredsednik ali predsednik društva. Na položaju slednjega sta se izmenjevala z dr. Franom Zavrnikom, saj je bil v prvih treh letih, ko je društvu predsedoval Zavrnik, podpredsednik, potem je bil 5 let, do začetka 1938, predsednik in leta 1939 spet izvoljen za predsednika. Na tem položaju je ostal do maja naslednje leto, ko ga je nasledil Hinko Nučič. D r. Boris Zarnik se je rodil 11. marca leta 1883 v Ljubljani, umrl pa je 13. januarja leta 1945 v Zagrebu. Medicino in filozofijo je študiral v Jeni in Wuerzburgu, kjer je doktoriral iz zoologije. Leta 1915 je turška vlada Zarnika povabila, naj na medicinski fakulteti v Carigradu prevzame položaj profesorja biologije. Tam je predaval tri leta. Leta 1918 so ga povabili, da pride v Zagreb, kjer so ustanavljali medicinsko fakulteto. Ponudbo je po lastnih besedah sprejel z navdušenjem. V Zagrebu je bil Zarnik redni profesor biologije, histologije in embriologije, v študijskem letu 1919/20 pa je postal tudi dekan medicinske fakultete. Postavil je temelje študija napredne darwinistične teorije, ki je bila pozneje sprejeta v celotnem hrvaškem šolstvu. Uspel je organizirati in moderno opremiti morfološko-biološki zavod medicinske fakultete, na katerem je deloval vse do svoje upokojitve leta 1942. Objavil je na desetine strokovnih in poljudnoznanstvenih del. Deloval je v Hrvaškem prirodoslovnem društvu in bil celo njegov predsednik. Po njegovem načrtu so zgradili Oceanografski institut v Splitu. Bil je eden od ustanoviteljev antropološke sekcije Sociološkega društva. Ko se je leta 1929 porodila zamisel o ustanovitvi slovenskega društva v Zagrebu, je bil dr. Boris Zarnik med deseterico ustanoviteljev in kasneje vrsto let med njegovimi vodilnimi člani. Prvo predavanje v Narodni knjižnici in čitalnici je 19. februarja leta 1930 pripravil prav on. To je bil začetek delovanja prosvetnega odseka društva, ki si je zastavil cilj, da bo vsako sredo organiziral predavanje. Bil je zelo družaben in po pripovedovanjih njegovih študentov tudi zabaven in šaljiv. V društvu se je za vsako miklavževanje našemil v Sv. Miklavža. Dr. Zarnik je bil tudi predsednik v času, ko se je društvo moralo preimenovati. Ker so leta 1936 vse knjižnice in čitalnice v tedanji Kraljevini Jugoslaviji prešle pod prosvetno ministrstvo in so morale temu pošiljati podatke o delovanju, kar je bil velik administrativni zalogaj, ki mu društvo ni bilo kos, je dr. Zarnik predlagal preimenovanje in drugačno opredelitev dejavnosti. Njegov predlog, da bi se društvo preimenovalo v Ilirski dom, sicer ni bil sprejet, saj se je v drugem glasovanju več članov izreklo za ime Narodni dom, kar so pristojne oblasti odobrile. V nekaterih poznejših dokumentih se pojavlja tudi ime Slovensko prosvetno društvo Narodni dom, kar je že blizu imenu, kakršnega društvo zagrebških Slovencev nosi danes. (Povzeto po knjigi: Slovenski dom 1929-1999, avtorja Silvin Jerman, Ilinka Todorovski; Zagreb, dec. 1999) V prvi knjigi članstva sta na prvem in drugem mestu med člani navedena dr. Fran Zavrnik in dr. Boris Zarnik. PRETEKLOST V SEDANJOSTI | 33 OSREDNJA KNJIŽNICA SLOVENCEV Več prostora za slovenske knjige Osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem se je aprila letos preselila v nove, večje prostore. Še vedno je v okviru Mestne knjižnice »Ivan Goran Kovačić« v Karlovcu, le nadstropje višje v novem delu stavbe. Č e je bil „slovenski“ del mestne knjižnice doslej v majhnem prostoru, ki je obsegal le kakih 20 kvadratnih metrov in so bile slovenske knjige skupaj z drugimi, sicer posebej zložene na dveh, skoraj neopaznih policah, so ga zdaj preselili v prvo nadstropje, v prostor, ki je še enkrat večji in je del Oddelka za avdiovizualno gradivo in katerega dostop je prilagojen invalidom. Osrednja slovenska knjižnica, ki seveda ostaja v okviru mestne knjižnice, premore zbirko s približno 6500 naslovi, ki je zdaj v celoti združena na enem mestu, poleg tega pa hrani še periodični tisk in avdiovizualno gradivo. V njej je zaposlena ena oseba in sicer vodja knjižnice, omenimo pa, da je slovensko knjižnic v prvem polletju letos obiskalo 133 ljubiteljev knjige, ki so si izposodili 346 enot knjižničnega gradiva. Oboje je za okoli tretjino več kot lani do konca junija. V tem prostoru poteka vsako soboto tudi tečaj slovenskega jezika za odrasle uporabnike, ki ga financira Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, v njem pa se odvijajo tudi drugi programi, ki jih organizira knjižnica Ivana Gorana Kovačića. V novih prostorih bodo svoje mesto našli številni programi, od jezikovnih tečajev, delavnic za otroke in mladino do raznih kulturnih dogajanj. Obe foto: Mario Šimić Sicer je „slovenska” knjižnica le ena izmed enajstih knjižnic narodnih manjšin, ki delujejo v okviru Mestne knjižnice IGK v Karlovcu in bo letos praznovala 30 let aktivnega delovanja. Karlovec je vsekakor primeren kraj za sedež osrednje knjižnice Slovencev na Hrvaškem, saj je razmeroma blizu Za slovenske knjige in druga gradiva je v mestni knjižnici Ivan Goran Kovačić v Karlovcu zdaj še enkrat več prostora kot prej. 34 | Zagreba, kjer živi največ pripadnikov slovenske manjšine na Hrvaškem in je tudi blizu meje s Slovenijo, kar omogoča lažjo čezmejno kulturno izmenjavo in možnost gostovanja kulturnih ustvarjalcev iz Slovenije. Opremljanje sodobnega prostora Osrednje slovenske knjižnice bo spodbuda za nadaljnje delo knjižnice v večkulturnem okolju. Ta oddelek bo postal učni in kulturno-informacijski center za slovensko narodno manjšino ter druge večkulturne skupine uporabnikov, programi za pridobivanje jezikovnih kompetenc pa so že vključeni v delo knjižnice. Posebna ciljna skupina uporabnikov bodo mlajši, ki bodo imeli možnost sodelovati v programskih dejavnostih knjižnice. Cilj je promovirati in ohranjati slovensko kulturo in književnost, prispevati k bogatitvi kultur obeh narodov, vključevati mlade, ki izgubljajo slovensko identiteto, predstavljati narodne manjšine ter njihov pozitiven in pomemben prispevek k družbi. Vedrana Kovač Vrana, vodja Osrednje knjižnice Slovencev na Hrvaškem ZA VSAKOGAR NEKAJ RECEPTI Poletje je čas, ko se za pod zob prileže bolj lahka hrana, z veliko zelenjave. Pa vendar tudi v tem letnem času ne gre brez juh, pa tudi mesu se bodo mnogi težko odpovedali. Ponujamo dva recepta, ki za pripravo nista preveč zahtevna, hkrati pa bo tak obrok okusen, bogat in v skladu z letnim časom. Juha in kare Juha iz rumenega korenja Za štiri osebe: ½ kg korenja, 1 čebula, 3 žlice olja, sol, poper, ½ žličke muškatnega oreška, 1,5 l vode. Korenje olupimo. Narežemo na večje kose in ga skuhamo do mehkega. Vodi dodamo žličko in pol soli. Prepražimo sesekljano čebulo in jo zlijemo v juho. Nekaj korenja vzamemo za okras krožnikov. Juhi dodamo pol žličke muškata, pretlačimo in postrežemo. Še namig: Poleg lahko postrežemo zlate kroglice ali kocke kruha. Svinjski kare z rižem in zelenjavo Za štiri osebe. 2 čebuli, 3 dl riža, 4 svinjski kareji (debeli slab centimeter), sol, poper, kumina v prahu, olje za peko, 2 paradižnika, 2 manjši zeleni bučki Bučki operemo, olupimo in narežemo na kockice. Prav tako narežemo na kockice oprana paradižnika. Čebulo sesekljamo in na nekaj žlicah olja pražimo toliko časa, da začne rumeneti. Četrtino pražene čebule damo v manjšo posodo, dodamo še 2 žlici olja, riž, pražimo 3 minute, zalijemo z vodo in osolimo s pol žličke soli. Riž zalijemo s toliko vode, da jo je za debelino 2 prstov višje od nivoja riža v posodi. Pokrijemo in kuhamo približno 20 minut. Med kuhanjem večkrat premešamo in po potrebi dosolimo. Meso: Medtem pripravimo meso. Kareje položimo na desko, ter jih dobro namažemo z mešanico dveh žlic olja, ½ žličke soli in ½ žličke kumine v prahu. Ko je riž kuhan, ga pokritega odstranimo s kuhalne površine. Četrtino pražene čebule damo v ponev in na hitro podušimo bučke. Bučke osolimo z nekaj ščepci soli in dušimo toliko časa, da so še čvrste. Nato s četrtino pražene čebule na hitro podušimo še paradižnik. Na 3 žlicah olja na hitro popečemo še zrezke in postrežemo. Še namig: Poleg lahko postrežemo še omako. Na 2 žlicah olja do rjavega prepražimo eno žlico moke, dodamo četrtino prepražene čebule in 1 dl vode. Kuhamo vsaj 3 minute, osolimo in pretlačimo. (poj) ZA VSAKOGAR NEKAJ | 35 POLITIČNA SVETOVALNICA In vendar se vrti Sklep, da bo Republika Slovenija v Splitu odprla svoj konzulat, je bil v uradnem listu objavljen leta 1995, ne vem pa natančno, zakaj smo slovenski dopisniki leta kasneje – moralo je biti po letu 2004 – odpotovali v glavno mesto Dalmacije. Spomin pravi, da je šlo za uradno otvoritev prostorov ali nekaj takšnega. Pravzaprav ni pomembno, kdaj in zakaj, pomembna je ena povsem druga zadevščina. P o vseh opravljenih ceremonijah v Splitu sem se namreč zapletel v pogovor z enim od županijskih predstavnikov turistične organizacije - ime in priimek sta že zbledela, ki je v luči takrat zelo napetih slovensko-hrvaških odnosov potarnal, da so politiki čisto navadni cepci. Za Hrvaško dokaj nenavadno stališče. A gospod je nadaljeval in pojasnjeval, da bi lahko, če bi se manj kregali in več pogovarjali, skupaj ustvarjali odlične zgodbe. Državi imata relativno dobre odnose skozi celotno zgodovino, je vrelo iz njega, in da bi dve majhni in v evropskem in svetovnem merilu nepomembni državici lahko bili veliki zaveznici, ki bi lahko gospodarsko nastopali skupaj in bi bili skupaj tudi močnejši. Kam so zapluli odnosi in kaj je ostalo od gospodarskega sodelovanja ni treba opisovati, je pa gospod podčrtal, da bi pa, če ne drugje, morali sodelovati na področju turizma. »Mi imamo čudovito morje, vi imate čudovite Alpe,« je Foto: Rok Petelinšek, Večer nadaljeval in skoraj do potankosti razdelal skupen nastop na tujih, predvsem oddaljenih turističnih trgih, kjer bi lahko, glede na to da sta državi majhni in razdalje za kakšnega Kanadčana ali Američana smešno kratke, odlično povezovali destinacije v obeh državah. Na koncu je zmajal z glavo in znova zarobantil čez politiko. In tudi turistične delavce, ki bi se lahko povezali mimo njih. Od takrat do danes se ni zgodilo nič presenetljivega, če se je, pa tega ne na eni ne na drugi strani meje niso obešali na velik zvon. Do zdaj. Novico, ki jo je objavila Slovenska tiskovna agencija (STA) sem moral prebrati dvakrat, pa še takrat se je zdelo, da nekako ni resnična. Ampak STA, Slovenska turistična organizacija (STO) in Hrvaška turistična skupnost (HTZ) so resne ustanove in nimam razloga, da ne bi verjel zapisanemu. Naslov se je glasil takole: STO in HTZ s skupno promocijsko kampanjo v ZDA. Čudeži se torej vendarle dogajajo. Če sem povsem odkrit, se mi je nekoliko zaletelo, saj se je zapisano srečalo s proteinskim vafljem iz leče, ki jih iz meni neznanih razlogov konzumira sodelavka. In občasno tudi ponudi. Ampak po prvem šoku se je novica, rešena vaflja, nadaljevala takole: »STO in HTZ letos izvajata skupno promocijsko kampanjo Naturally Yours - Taste, Feel, Love, katere cilj je krepitev položaja Slovenije in Hrvaške kot atraktivnih celoletnih turističnih destinacij na ameriškem tržišču. Kampanjo je finančno podprla tudi Evropska komisija.« Pazi ti to. Še komisijo smo dobili v paketu (ko smo že evropski, čestitke ob 10-letnici vstopa v EU). Pa ne le to, skupaj se bomo Američanom predstavljali na spletu, se oglaševali v tamkajšnjih medijih, skupaj se bomo promovirali po socialnih omrežjih in tudi na kanalu Youtube. Oziroma Jubito, kot je to platformo poimenoval vaš nekdanji notranji minister in hkrati najmlajši minister vladnega kabineta Ive Sanaderja. Ivica Kirin, saj se ga še spomnite, ne? Stari dobri Kiro. A vrnimo se iz HDZ nazaj na področje turizma. Kje smo ostali? Aja, STO (nesrečna kratica, a kaj moremo, Svobodno tržaško ozemlje že od leta 1954 ne obstaja več) namreč na ameriškem trgu cilja predvsem na premožnejši segment turistov (turistični delavci temu pravijo »zahtevnejši turisti«), ki jih ne nagovarjamo le preko National Geographica ali CNN, pač pa tudi preko našega zvezdnika in ambasadorja slovenskega turizma Luke Dončića. No, povezovanje bo zdaj še okrepilo uspešne turistične rezultate obeh držav, so prepričani v STO, v HTZ pa, da bodo v ZDA skupaj izpostavili tiste dele turistične ponudbe, ki se nanašajo na naravno dediščino, aktivni turizem, eno-gastronomijo, kulturo in trajnostna potovanja. In dodali, da smo bili na tak način skupaj menda uspešni že na Kitajskem in v Avstraliji. Slovenskim in hrvaškim turističnim delavcem seveda čestitamo in želimo veliko uspehov v Bidenovi državi, če kdo sreča tistega turističnega funkcionarja iz Splita, pa naj mu prosim pove, da se vendarle premika in - vrti. Rok Kajzer, Večer