Okrožnica c. k. deželnega šolskega svetovalstva do c. k. okrajnih poglavarjev na Kranjskem. Štev. 316/(1. i. sv. C. k. deželno šolsko svetovalstvo dostavljaje k vladinemu nkazu 28. avg. t. I., št. 6710 o izverševanji nazuanjenega ukaza gospoda ministra za bogočastje in nauk 20. avg. t, I., hL 7648, t. j. ,,solskega in ačnega reda za splošne Ijudske šole" za Kranjsko, še (o-le določuje: 1. Posebno važno pred vsem je, da se ima natančni pregled vseh za šolo vgodnih otrok ali tistih, ki imajo dolžnost, v šolo hoditi. V ta namen naj krajno solsko svetovalstvo o jesenskih solskih praznikih pnpiše vse za šolo vgodne otroke svojega šolskega okraja brez razlooka etarosti, vere in domovinnke pravice in sicer po všolanih občinah od bišc do hiše, in naj potem to zapiše v šolski zapisnik (Schulmatrik), kakor kaže obrazec A. Perva stran tega zapisnika kaže obseg šolskega okraja. Druga in tretja stran kažete, kako naj se za šolo vgodni otroci od vasi do vasi po liišnih stevilkah po versti zapisujejo. V prostor: ,,opomin" naj se še posebej zaznamova: a) vzrok, zakaj je kak za šolo vgodni otrok oproščen, da ne hodi v splošno ljndsko šolo, in siccr: Ni po duhu ali pn telesa še dovolj zrel, ali dubiva poduk doma ali v kaki privatni ali v višji soli; b) če kak otrok pride v šolo iz kakega drugega nolskcga okraja; c) če kak otrok gre v drng solaki okraj, ali če umerje, ali če se izpusti iz šole; d~) občina, ktere je kak za šolo vgodni otrok, če v občini, kjer piebiva, nima domovinske pravice. Temu šolskemu zapisnika naj se na koncu pridene več listnv za vkupni pregled za šolo vgodnih in šolskib olrok v vsakcin Aolskein letu, kar uaj se sestavi tako, . kakor kaže 4. slran obrazeca A.. Iz tega šolskega zapisnika naj krajno solako svetovalstvo v ravno takem obrazecu osem dni pred začetkom solskcga leta šoU skemu ravnatelju da zapisnik tistih otrok, kteri imajo to šolsko leto dolznost v to 8olo hoditi. Ako bi kdo kakega otroka pri popisnvanju zatajil ali o njem napak povedal, nalaga naj se mu kazen v denarjih od I —20 gl. ali če ne raore plačati, pa z zaporom od 1 — 4 dni. 2. Imena vseh otrok, ki imajo dolžnost v šolo hoditi, naj učitelj zapiše v zapisnik (katalog), kakor kaže obrazec II, in sicer tako, da so tii razredi in oddclki od spod na vzgor in sicer v vsakem oddelku naj pred dečki v abecednem redu, potem pa dekliči. Za vaakega šolskega otroka odločijo se štirji prostori, v ktere naj se zapisuje, kako se učenci vedejo, kako se uče in kako hodijo v solo tako, kakor se zapisuje v šolska naznanila, ktera se stirikrat med šolskim letora naznanjajo staršem ali njihovim namestnikom. 3. Solske gosposke morajo posebno skerbeti in čuti nad teni, kako otroci v šolo hodijo. §. 6. ukazuje, da naj učitelj vae šolske zainude od dne do dne zaznamova v razrednici ^KIassenbuch). Razrednica naj se sestavi po obrazecu C, ter naj se otroci zapisujejo v ravno tem redu, kakor v zapisuikn. 4. Izpisek vseh šolskih zamud mora vsaki učitelj po obrazecu I> vsakih 14 dni sestaviti in po šolskem ravnatelju izročiti krajiiciiiu šolskemu svetovalstvu, ktero mora precej preiskovati vzroke ncopravičenih šolskih zamud in potem storiti vse, kar postava ukazujc o zadevi zanikernih staršev ali njihovih namestnikov. 5. 0 izveršbi §. 9. deželno šolsko svetovalstvo določi za šolske praznike med letom zraven nedelj in zapovedanih praznikov in čctertka te-le čase: 0 božiču od 24. dec. do 1. jan.; dva zadnja (lustna dneva; o veliki noči od velike siede do velikonočnega torka; o biukoštih od sabote do binkoštnega torka; pri šolah na deželi o velikih semenjih. 6. Obrazce za izpustnice in odhodnice (Entlassungs- u. Abgangszeugnisse §§. 14. in 15.), kakor tudi za knjigo o izpustu (Entlassungsbuch §. 18.) kažejo priloge E, V in Gr. 7. Zastran nanka v jcziku se z ozirom na zadnji stavck §. 51. izrccc, da je učni jczik v Ijudnki šoli, razun v šolah na Kočevskem in na Fužinah na Gorenskem (Weissenfel8) slovenski jezik. Ako bi se v kaki šoli zraven tega jezika učil tudi nemški jezik kot drugi deželni jezik, naj se ravna po pravilu, da naj se z neniščino začenja lc po tenj, kedar nčenci že dobro znajo brati in pisati v maternem jeziku. Namera pnduka v nemškcm jeziku je razna, in sicer ta, če se mladina pripiavlja za srednje Hole, ali pa če se ga uči za djanske po(rebe. Pervo se doseže s tein, da se v slirirazrednih ljudskih šolah uči kot zapovedani nauk, drugo pa s tem, da se (oliko, kakor kažejo potrebe in želje šolskih občin, uči kot prost nauk. 8. Zgledne učne načerte, kakor so zaznamovani v §. 63. bode deželno šolsko evetovalstvo po boljšem pozvedovanji in posvetovanji pozneje naznanilo. Za šolsko leto 1870/71. naj ravnatelj vsake sole po določbi v §§. 51. do 60. zaznamovanih učnih nanier sam sestavi učni načert in naj ga t, načertom v iienih urah predloži okrajnemu Bolakemu svetovalslvu, da ga odobri. 9. Prilogi II in J ste obrazeca za šolska spričala (Fre((uen(ationszeugniase) in za šolska naznanila (§. 66.). Kar se tiče zadnjih, priporoča se, da naj se za vsakega učenca vae leto le en list rabi, ker s tem se manjaa učiteljevo delo, pa tudi ae bolje razvidi, kako učenec vsakega četert leta napredujo ali zaostaja. 10. Ker učni in učilni pomočki skoro naj več pripomorejo, da se spešno podučuje, naj krajno šolsko svetovalatvo poscbno skerbi in dela za to, da vsaka eola dobiva, kolikor je le mogoče, vse v §. 71. zaznamovane učue pomočke, iu da imajo otroci v rokah v.sa potrebna učilna sredslva. V ta namen more izdajati se tudi kazenaki šolski denar. Prilaga ae tu primerno število iztieov omenjenega šolakega in učnega reda z zadevnimi obrazci*) vred z namenoni, da naj se vae to razdeli med ljudske sole ondaanjega okraja; ob enem naroča ae okrajncmu poglavarja, da naj se vse hitro vravna, da se izverauje omenjcni šolski in učni red. Opomni ae še, da bodeta skušnja in napredek Ijudakega šolstva kazala, kaj iu kako bi se pri tem reda kaj premenilo, o kterej reči bode, kakor se je omenjalo že v ukazu 28. avg. t. )., št. 6710, okrajno šolako svetovalstvo o svojein času vae potrebno tii sim naavetovalo. V Ljubljani, 8. oktobra 1870. Ka mestu e. k. deželnega pervosednika: Mj. Metternich s. r.