Važna obvcsfil«, vinarske in s-)d)ar3ke iole V Mirik boru. Kinetjc, pošiijajte svoje sinovc praTočasno v kjnctijske soitl Najprimernejša starost kmetskih mladeni6ev za TStop v kmetijsko šolo je 16 do 18 let, da r-okončajo dvoletno kmetijsko-Solsko izobrazbo, preden nastopij© vojaško službo. Ako vstopijo šele z 19 ali 20 leti, morajo šolanje prekiniti, ko jih kliče dolžnost v vojno službo, pozneje pa ga — če sploh — le ttžko nadaljujejo in končajo. Nastop vojaške služjbe se namreč ne prelaga več na poznejši čas, do kočanega šolanja, kakor je bilo to po starem zakonu o ustrojstvu vojske. Prav dobri in Tzgledni učcnci se pa tudi nekateri starejši kmčtski sinovi, ki vstorajo v kmetijsko šolo šele'po odsluženem vojaškem roku, ako resnično Ijubijo in spostujejo prelepi kmetski stan, za katerega se pripravljajo v strokovni šoli. Izjemoma se namreč tudi take sprejema. Na vinarsld in sadjarski šoli v Majriboru je sedaj 50 gojencev, ki se po zvršetku kmelijskega šolanja skoraj bi^ez izjeme vrnejo na svoje kmetijske domačije. Tekoče žolsko kto se bo zaključilo koncem julija, novo šolsko leto se pa prične sredi sep'embra. Pogoji za sprejem se objavijo v vseh domačih, predvsem strokovnih listih junija ali julija meseca, tislcani prospekt zavoda (z uredbo itd.) se pa vsak čas razpošilja proti prejšnjemu vplačilu 5 D v gotovinl Prošnje za sprejein v vinarsko in sadjaj?sko šolo se naj požiljajo šele po rasglasu sprejemnih pogojev in najpozneje do roka, ki bo v razpisu določen. IzlelniJd na kmetijske šole. Vinarska in sadjarsjka šola v MarLboru — kakor i druge kruetijske šole — sprojema letno stotine za kmetijsko stroko bolj ali manj resnih izletnikov. S strakovnega vidika sprejema posetnike drage volje, saj je to zanjo tudi častno, vendar vse ob pravem času. Na primer za Binkošti so se prijavile kar tri večje šolske ekskurzije, ki žele celo nočišča in hrano v zavodu. Nekaj več obzirnosti je pa le potrebno tudi napram kmetijskim šolam — že radi nameščencev, ki so redno silno zaposleni m rabijo tudi malce oddiha, kojega jim naj vsaj za nekaj ur nudi praznik. Ako ima lanetijsko-šolski objekt za svojega posetnika res kako strokovno vrednost, potem se zz izplača, da si ga ogleda ob primernem času, ob delavniku, ko vsaj vidi tudi njcga redno obratovanje. Se večje zlo pa je z ekskurzijo, ki kar vdere v zavod, ne da bi se bila piej pravočasno prijavila. Pravi zanimanec za kmetijsko stroko kaj tacega ne stori. Uprav za binkoštne izlete so pa primerni številni drugi kraji, kV, so za take prireditve urcjeni in še prav hvaležni. Mnogi kmetovalci v vednih zadregah. Na primer vinarska in sadjarska šola v MariborU' dobiva mnogo prošenj za razne gospodarske nasvel«. s čimcr po možnosti rada ustreza ter si celo prizadeva, da kmetovalcem tudi na ta način kar mosoče koristi. Vendar se mora včasih čuditi nepoučenosti posameznikov o stvareh, ki so splošno znane, ali jih redno čita- sao v strofkovnem časopisju, ali so temeljito dbnmiavane v strokovnih knjigah, ki jih vendar tudi že nekaj itnama Brez strokovnih listov ia knjig naj bi ne bil noben kmetovalec! Če jih bo res pridno, venda; prevdarno in hkrati lcritično, tedaj tudi s pridom prebiral, bo mogel dajati kmetijskiui šolam celo vzpodfoude, seenanjajoč jih s svojimi dobrimi gospodarskimi načini in uspehi v svojih posebnih razmerah. Da ne govorimo o »gospodarjih«, ki. hodijo na kmetijsko šolo po »gospodarske recepte«; saj še lekarniški in kuhinjski recepti niso vselej dobri! In kje jemati časa, ki je zlato, za taka brezplodiia posvetovanja, ki rode žal skoraj vedno le nesporazumljenja, a neuspehov je potem kriva seve — šola. Morda ni innogo drugače na drugih kmetijskih šolah. Zato pa, ljubi knietovalci, svoje najlx>ljše sinove pošiljajte v lcmetijske šole in sami se pametno okoriščajte na domači, četudi še skronmi kmetijsko-strokovni književnosti. Lenobe in brezbrižnosti pa ne smemo podpirati niti trpeti. Tem bolj častne pa so izjeme, ki nas bodre k nadaljnemu vztrajnemu delu za našo doS»ro -skupno lunetijsko stvar! Andrej Žmavc.