Gabriel majcen fTletodika: zemljepisnega pouka u ljudski šoli, ~— razkazana na suojem razuoju. ^etodil^a zerpljepispe^a podila $ ljudski šoli = razkazana na suojem razuojn. = ©abrid ^ajcep. - V GORICI 1905. Tiskala in založila ,,Goriška Tiskarna" A. Gabršček. -- O O O : .= Uvod. 3£ Pač nobfen učni predmet ljudske šole se v zadnji dobi ni izpremenil tako bistveno kakor zemljepisje, ki si vsled te presnove ni le vzvisilo stališča, ampak je tudi zaležno pridobilo v vrednosti za praktično življenje. Zato želim slo¬ venske učitelje, ki se za vse dobro radi vnemajo, uvesti v novo geografijo, je seznaniti z nje bistvom in učno metodo. Upam pa, da bom, ravnaje se po stari resnici, po ka¬ teri se vsaka reč pojasni najbolje, ako se poroča, kako je nastala, tudi jaz svoj namen dosegel najgotoveje genetičnim potom, torej ako razložim, kako so v našem predmetu ideje polagoma cimale, se razvijale, izpopolnjevale in strinjale v sestav; zato podajam učiteljem v naslednjih vrsticah zgo¬ dovino učne metode zemljepisja. Metoda šolskega zemljepisja koreniči deloma v peda¬ gogiki, deloma v zemljepisni vedi. Prvo se ume samoobsebi, drugo je treba pojasniti. V to svrho imamo točno razloče¬ vati zemljepisje kot vedo od šolskega predmeta. Razlika biva v nalogi, v snovi in metodi obeh. Dočim ima veda poleg etične naloge sistematično proučavati zemeljsko po¬ vršino ter jo uprizarjati z besedo in karto, ima šolsko zem¬ ljepisje le pomagati vzgoji in je torej važen činitelj vzgojne šole. Poročilo vede o zemeljski površini mora biti izčrpno, šola pa izbira iz vesoljne snovi le to, kar služi nje vzgoj¬ nemu namenu. Da sta končno tudi različni metodi, sledi 4 že iz tega, da zasleduje vsaka svojo posebno svrho; ena ima služiti preiskovanju in uprizarjanju, druga uku; vsled tega si sredstva, ki jih rabita v dosego svojih svrh, izbirata z raznih stališč. Daši sta torej zemljepisna veda in disciplina popol¬ noma različni stvari, se vendar nahajata vsakovred v določ¬ nem medsebojnem razmerju in sicer zavisi druga od prve. Veda je absolutna, šolsko zemljepisje ji sicer ni služ¬ kinja, a se mora bolj ali manj udajati toku, ki mu po snovi kakor po metodi daje smer. Na pogoje, nahajajoče se v pedagogiki, in ki so vpli¬ vali na razvoj naše discipline, mi bode le treba kratko po- kazovati. Niso pa menda vsakemu izmed čitateljev v po- drobnejem znana glavna in stranska pota, ki jih je hodila geografska veda. Trdno sem tudi prepričan, da more zemlje¬ pisje dobro učiti le tisti, ki mu je njega znanstvena me¬ toda popolnoma jasna. Ta zahteva nima z ozirom na no¬ beno drugo vedo tolikega pomena, kakor baš z ozirom na geografsko; kajti vse njeno bistvo leži v nje znanstveni metodi, ne pa v snovi, kakor pri drugih vedah. Raditega bodem torej v vsaki dobi zgodovine našega predmeta poprej imel razložiti, kako se je dotistihmal raz¬ vila geografska veda. I. Zemljepisje do Ritterja in Humboldta. (Do 1. 1803.) A. Zemljepisna veda. Zemljepisje ni nova, ampak prastara veda, ki sega kot taka, torej ne kot samo znanje, v klasično pradavnino. V srednjem veku so jo negovali Arabci, kakor i narodi krš¬ čanski, v renesansi se je oživila na novo in odtistihmal ob močnejši in slabejši fluktuaciji polagoma razvila v zemlje¬ pisje sedanje dobe. Vedno se je bavila s prostorskimi različnosti mi zemeljske površine; vsebina ji je torej odnosno vedno bila ista, pač pa so se menjala sta¬ lišča, raz koja so se motrili zemeljski prostori: izpremi- njala se je metoda vede. Bilo bi zanimivo zasledovati zgodovino zemljepisne vede od začetka do danes, ali mi slobodno prestopimo dolgo dobo do sredine 18. stoletja, ko se začenja v polusvitu zadnja velika faza. Zemljepisna veda je še tudi sedaj hi¬ rala, ali zato so čvrsto razcvitale razne stroke prirodoznan- stva, ki so oni sčasoma pomogle na noge: matematika je vrlo unapredivala geodezijo, po kateri se je kartografija mogla znatno olikati; fizika je zemljepisju podala v roko raznovrstne merne priprave, poimence tlakomer, izjavila osnovne nauke o prirodopisju zemlje, zakone o gravitaciji, o žarjenju toplote in zemeljskem magnetizmu; geologija je podala prvo podobo o ustroju zemeljske skorje, mineralo¬ gija je učila razločevati hribine, Linne je utemeljil znanstveno 6 sistematiko rastlin in živali, Wildenow prvi opozoril na posebnosti flor raznih delov zemlje ter v Evropi razločeval severno, helvetsko, avstrijsko, pirenejsko in apeninsko cve- tano, Zimmermann je, opisuje bivališča in selitve štirinožcev, storil začetek v živalski geografiji, Blumenbach delil člo¬ veštvo po fizičnih znakih, drugi prirodoslovci pa kakor Forster, oče i sin, Pallas, Saussure, Niebuhr so s proni- kavo bistroumnostjo slikali in primerjali skupni prirodni značaj posameznih delov zemeljske površine. Tudi celotna obdelovanja fizičnega zemljepisja so postajala običneja ter po vsebini bogatejša. Poleg prirodoznanskih ved pa so zemljepisje še oplo- jali zgodovinsko-filozofski poskusi Montesquieujevi, Vol- tairjevi, Herderjevi, Miillerjevi i. dr., odločno kažoč na vpliv, ki ga je imela priroda zemeljskega površja na zgodovino človeštva. Ta stremljenja so mimo raznih odkritij, vzlasti Coo¬ kovih, v začetku 19. stoletja znanstveno zemljepisje uteme¬ ljila na novo. Nova doba torej ni nastopila neposredno, ampak je le nadaljni in naravni razvoj že nahajajočih se kali. B. Zemljepisne ročne in učne knjige. Ker je zemljepisna veda, kakor sem poprej rekel, hi¬ rala in prirodoznanske stroke še niso mogle dovolj ugodno vplivati na zemljepisno slovstvo, sestoječe iz ročnih in učnih knjig, so te-le prava podoba tedanje zemljepisne vede. V njih oživljajočega duha druge polovice 18. stoletja ni za¬ znati, izvzemši delo Biischingovo, Gattererjevo in Schulze- jevo. Nosile so dve glavni hibi. Prva je bivala v izboru snovi. Zanemarjalo seje namreč obravnavati fizične, t. j. prvotne, od Boga dane na¬ ravne odnošaje in stanja zemeljskega površja, nič ali le malo se oziraje na orografske, hidrografske, geološke in klima- tične razmere. Namestu tega pa se je na vso moč naglašal politično-statistični element, poudarjalo torej to, kar je storil človek, kar je nestalno, kar velja danes, jutri pa ne več. Tako so se minuciozno natančno države delile v kroge in 7 okraje, naštevala mesta, navajala števila njih hiš in prebi¬ valcev, količkaj imenitna poslopja, zavodi in zbirke; vrhu tega ni se zabilo pripovedovati vsak še tako čuden, vsaj deloma, če ne popolnoma izmišljen dogodek iz dotičnega kraja, praznoverske stvari, čarovnije in druge slične ničevosti. Druga hiba pa je bila ta, da se je označena snov napačno obravnavala. Zemljepiscem je bilo dovolj, da so snov, nanašajočo se na ta ali oni del zemeljske površine, zbirali, bolj ali manj kritično pretresavali in sistematično urejevali; dalje niso mislili. Druga hiba je torej bivala v metodi zemljepisne vede. Kar so storili, se danes v metodi zemljepisne vede imenuje opisovanje in je z znanstvenega stališča jedva prva, najprimitivniša oblika, razkazovati zemeljsko površje. V tisti dobi je torej samoviadarilo opisovanje, ker se je zemljepisje gojilo v praktične svrhe, in ker prirodoznan- stvo še ni bilo toli razvito, da bi bilo mogoče, v zemljepisje se bolje vglobiti. Slikanje pokrajin, pojasnjevanje vzročnih odnošajev med raznimi prikaznimi, ki imajo zani¬ mati zemljepisca, in primerjanje, vse to so bile »rožc’e redke, slabe, nebogljene,« se je nahajalo ali izven zemlje¬ pisne vede ali v njej le poredkoma in rudimentarno. Ročne in učne knjige čitatelju niso slikale pokrajin, da bi si o njih mogel ustvariti živo predstavo, niso apeli¬ rale na njegovo domišljijo, ki s .pomočjo sličnih predstav ustvarja nove podobe. Politično-statistični odnošaji niso imeli fizične podlage in se torej tudi niso smatrali za posledico fizičnih razmer. Zato je bilo ono, kar se je podajalo, brez notranje, namreč vzročne zveze s fizičnim kakor i med seboj; imelo je po¬ dobo, kakor da bi bilo po slučaju zneseno. Ni se slutilo, da je vsaka prikazen posledica in vzrok, torej ud dolge vrste prikazni, ki nastopajo po prirodnih zakonih. Ni se n. pr. videlo, da političnim mejam dajejo smer fizični odno¬ šaji, da gore nimajo te ali one oblike slučajno, da se nahaja v tej hribini več vrelcev nego v oni, da gore ločijo pod¬ nebja kakor narode, da podnebje vpliva na rastlinstvo, 8 živalstvo in človeka in rastlinstvo zopet nazaj na pod¬ nebje itd. Istotako se tudi vzročni odnošaji geografskih elemen¬ tov, v kolikor so se javljali v raznih pokrajinah, niso pri¬ merjali, da bi se videlo, kako sličnim vzrokom slede slične posledice, in tako prihajalo do bolj ali manj obče veljavnih zakonov o vzajemnem vplivu geografskih elementov. Najbolje bodemo spoznali duh in vrednost imenova¬ nih knjig, če postavim sem-le iz nemškega geografskega dela, tiskanega po letu 1708 (natančne letnice ne morem podati, ker naslovni list manjka), obravnavo Irske. »Irrland, lat. Hibernia, soli so viel heissen, als das Land der Iberis oder Iris. Hibernia soli von dem Worte Hiar her- kommen, welches soviel als Abend bedeuten soli, weil es Engel- land gegen Abend liegt. Hybernia soli von Hybernus kommen, und so viel als Winterland sein, wenn man es gegen Engelland betrachtet, und weil es einen langen Winter und kurtzen Sommer bat. Von L e i n s t e r. I. Dublin, lat. Dublinum, ist die Hauptstadt des gantzen Kbnigsreichs, und eine der Volckreichesten Stiidten in Europa, und eine herrliche Handel-Stadt, prachtig erbauet. fest, mit einem Castell verwahret, und mit 15. Kirchen gezieret. Sie wird von Engellandern bewohnet, aueh halt sich daselbst der Vice-Re, wie auch der gantze Adel auf. Daselbst ist auch ein Ertz-Bischoff nebst einer Universitat von der Konigen Elisabeth gestifftet, und diess ist auch die einzige im ganzen Lande. Man bat von einigen Stiidten in Irland ein Sprichwort, da man sagt: Wexfort ist im werden ; Dublin ists, und Dredach wird seyn. II. Die Provinz Media in Leinster wird fiir des gantzen Landes Korn-Kammer gehalten. Von Mo u nster. I. Gorek, lat. Coreavia, eine sebr teste Stadt, und vortreff- licher Hafen. In dieser Stadt ist merckwurdig, dass die Burger daselbst ihre Tochter niemal.s auswarts verheyrathen, sondern sie in der Stadt, und ihrer Freundschafft behalten. Bei der Stadt Gorek versammelte sich A. 1621. im October ein gewaltiges Herr von Staaren und ihr Streit und Zusammen- Zug wahrete 4. bis 5. Tage naoh einander, da sie sich in zwey rechte Heer-Lager, eins gegen Osten, das andere gegen Westen vertheilten. Endlich erhuben sich an einem Sonnabend Morgen um 9. Uhr beide Lager tast im Augenblick in die Lufft, und 9 stiessen mit einem so entsetzlichen Gerausche und Geschrey auf einander, dass den Einwohnern die Haare zu Berge stunden. Niclit lange hernach šahe man so wol in der Stadt, als auf dem Felde und iiber dem Wasser eine grosse Menge derselben her- unter stiirtzen, und dieses Feder-Fechten wahrete bis an den Abend, da sich jedes Tlieil wieder nach seinem Lager retirirte. Die Be- deutung dieses Wunder-Gefechtes zeigete sich A. 1622. den 31. Maji, da ein grausames Ungewitter die Stadt erst an der Ost, hernach an der West-Seite anziindete, und zu einem erbarmlichen Aschen-Haufen machte. II. In dem Hertzogthum Mounster sind drey merckwur- dige Inseln : Auf der (1) soli kein Weib, auch kein Thier weiblichen Ge- schlechts lebendig bleiben, welches von denen dieses Orts anlan- genden Fremden taglich an Hunden, Katzen etc. probieret, und wahr befunden wird. Auf der (2) kan kein Mensch sterben, daher es auch Insula vitae oder angelorum, die Insul der Lebendigen genennet wird; Denn obschau die Leute daselbst kranck werden, so sterben sie doch nicht. so lange sie sich auf der Insul aufhalten. Die (3) hat die besondere Eigenschafft, dass alle dahin flie- gende Vogel ihre Krafft zu fliegen dergestelt verliehren, dass sie aus der Lufft auf die (Tukaj manjka en list.) Von des Landes B e s c h a f f e n h e i t. Irrland ist ein Reich ohne Ungezieffer, indem solches keine Schlangen, Ottern, Kroten, Spinnen etc. leidet, ja so gar von Froschen soli diese Insul befreyet sein, so dass wenn dergleichen von Andern Orten dahin gebracht werden, sie allsobald sterben sollen. Welches einige dem Joseph von Arimathia, andere dem heiligen Patricio zuschreiben, als welcher alle gifftige Thiere, die dazumahl in grosser Menge in Irrland zu finden gewesen, aus gerechtem Eyfer, durch iibernaturliche Krafft, an einem. Orte zusammen geruffen, dieselbe alle mit einander auf dem Berg Algaeum so nachst am Meer gelegen, und nach der Zeit der Berg des heiligen Patricii genennet worden, gejaget, und von dar in die See gesprenget. Irrland hat Holz ohne Faulung, daher es sehr dienlich zum bauen ist, und soli der Pallast zu London wie auch das Rath- Hauss im Haag von Irrlandischen Holz gebauet seyn. Es wird auch nie Wurmstichig, und hangt sich in der Fremde keine Spinnen an selbiges. Die Lufft ist in Irland sehr gesund, denn die meisten Leute sterben allein von hohem Alter. Sie pflegen auch in ihren Kranck- heiten niemahls sich eines Medici zu bedienen. — 10 — Die Auslander werden in Irrland gemeiniglich von der Dyssenterie angegriffen. Man bat das Vieh in dem Konigreich Irrland das ganze Jahr hindurch auf dem Felde, denn die Weide ist daselbst so iiberflussig, dass 2. Stunden den gantzen Tag denen Schafern genug sind, ihre Herden auf denen Feldern und Wiesen satt zn machen, und wird gesagt, es solite sich das Vieh, wegen der allzufetten Weide, wohl gar zu Tode fressen, wenn es nicht davon abgehalten wiirde. Die Kuhe sollerj in Irrland keine Milch geben, es sey denn, dass dero Kalber, oder etwa eine dergleichen figur neben ihnen stehe. Sonst sind alle Thiere in Irrland kleiner als anderwerts, die Hunde ausgenommen. Langst denen Meer-Kiisten findet man eine Art Ganse, Ma- creuses genannt, die ani dem im Meer verfauleten Holtze wachsen. Sie werden Anfangs nur als kleine Wurmlein in dem Holtze ge- sehen, die mit der Zeit eine Gestelt eines Vogels bekommen letztlich wachsen ihnen auch die Federn, und bekommen endlich die Grosse einer Gans. In Irrland ist eine See, Ernus genannt, bey 8. Meilen lang und 4. breit, soli anfangs nur eine Quelle oder Vieh-Brunnen gewesen sein ; es soli aber einsten sich begeben haben, dass um derer daherum wohnenden Hirten lasterhafften LebenswiHen, selbige ganze Gegend uberschwemmet, und daraus dieser See geworden. So viel ist daran, dass bey hellen Wetter annoch unter dem Wasser die Spitzen etlicher Thiirme gesehen werden konnen, sonsten ist er zu rings umher mit Geholtz umgeben, und so Fisch-reich, dass denen Fischern offters die Netze wegen Menge der Fische zerreissen. V o n d e n E i n w o h n e r n. Die alten Irren verzehrten ihre verstorbene Eltern nach deren Tode; saugeten ihren in der schlacht gebliebenen Feinden das Blut aus, und bestrichen sich das Angesicht damit. Wenn auch eine von ihren Weibern einen Sohn gebohren, so gaben die Miitter ihren neugebohrnen Kindern die erste Speise auf ihres Mannes Degen-Spitze zu essen, und wiinscheten denselben, dass es dereinst nicht anders als in der Schlacht sterben mochte. Man gab den Kindern W61ffe, Hunde, Ldwen etc. zu ihren Pathen. Man halt dafiir, dass die jetzigen Irren entweder recht- schaffen gut, oder recht durchaus bosshafft seyn, und dass die, welche bose, unmoglich arger werden konnen, die frommen auch nicht besser. Die Irren verheyrathen sich niemahls ausser ihren Stiidten; sie scheiden sich aber um gantz leichter Ursachen willen, und 11 — niipmt darauf der Mann eine andere Frau, und die Frau nimmt sich einen andern Mann. Die Medici folgen ein ander allhier per Successionem, und haben in Irrland schlechten Verdienst, weil die Irren meistens sehr alt werden, und von keiner Kranckheit wissen, insgemein, von hohen Alter sterben, die Medici auch wenig und selten bey Krancken den gebraucht werden. Wenn ein Irrlander gleich bis auf den Tod verwundet ist will er docli noch davon laufen, so lieb ist ihm sein Leben. Sie halten auch keinen vor redit todt, wo ihnen nicht gar der Kopff abgeschlagen wird. Wenn jemand gestorben ist, so sind allda Klage-Weiber gemiethet, welche mit grossen Heulen und Schreyen in denen benachbarten Dbrffern den Todes-fall ankiindigen, darauf die Leiche begleiten, und abermahl mit grossen Leid-Klagen die Luft anfiillen; endlich kiissen und umarmen sie den Todten, und lassen nicht anders als mit grosser Muhe zn, dass man ihn begrabe. Der Patron von Irrland ist S. Patricius. Die Patronin ist die heilige Brigitta.« Gotovo skrajno žalostna podoba zemljepisne vede. Le prej imenovani trije možje nas morejo s svojimi deli neko¬ liko oveseliti. Biisching (»Neue Erdbeschreibung, 1754 begonnen,« 11 knjig) razločuje matematično, fizično in poli¬ tično geografijo ter pravi, da imata prvi dve poročati o prirodnih, zadnja pa o političnih odnošajih zemeljskih tal. Vendar je fizični del izdelal najslabše in je glavna zasluga pisateljeva le v tem, da je dal vzor popolne, izčrpane poli¬ tične geografije in da je zgodovinsko statistični element v opisu dežel prvi sistematizoval. Pri Franciji n. pr. o nav¬ pični izobrazbi več ne ve povedati, kakor da so najimenit- niše gore proti Italiji Alpe, proti Španiji Pireneje in v jugo¬ vzhodnem delu Sevene z višavjem auvergneskim, o Alpah pa, da so dolga vrsta gora, ki se začnejo ob izlivu Vara in po mnogih nepravilnih zavinkih končajo ob Rasi v Istri, in to v delu, ki obsega 11 knjig! Na dokaj višjem stališču toda na podlagi spisa fran- coza Buacheja »Essai de Geographie physique, 1756« (17 str.) in znamenite knjige ruša Leli man n a »Specimen orographiae generalis, 1762.« stoji Gattererjevo delo »Abriss der Geographie, 1775.« Gatterer je v zemljepisje — 12 — znanstveno uvedel gorovja in reke, prvi poskusil kopno de¬ liti v naravno omejena ozemlja ter tudi precej poudarjal razmerje med človekom in prirodo. Tukaj srečamo prvokrat pojem »porečje^, izraze »pirenejski polotok, baltske, kar¬ patske dežele j in, govorečemu n. pr. o podnebju, mu ni dovolj, da ga le opiše, on ga tudi utemelji. Tako pravi pri britanskih otokih: Visoka severna lega med 50 in 60° s. š. naznanja mrzel zrak, pa vetrovi, vejoči od zapada in jugo- zapada, prinašajo črez nje zmeren in rodoviteč morski zrak, vsled česar postaja celinski zrak toplo vlažen, debel, izpre- menljiv in celo v zimi tako zmeren, da tla malokedaj zmrznejo. < Posebno odločno se je v knjigi »Kleines Lehrbuch der natiirlichen Grenz- und Landerkunde, 1787.« potegoval Gattererjev učenec S c h u I z e, da se naj uvažuje fizični ele¬ ment. V uvodu piše zoper običajno zemljepisje, ki poroča le o državah, da tisti, ki proučava take knjige, ne more do¬ biti pravega pojma o zemeljski površini, kakor tisti ne more imeti prave podobe o človeškem telesu, ki je videl ljudi le oblečene. Svojo knjigo zato deli v fizikalno in politično zemljepisje. Vendar pa so mu, izvršujočemu lepo osnut načrt, ozemlja le države, z imeni gorovij, rek in morij lahko maskirane. C. Zemljepisje v šoli. 1. Izven Avstrije. Ker, kakor smo videli, zemljepisna veda ni umela, snov izbirati, in je bila nje metoda skrajno slaba, pač ne mo¬ remo pričakovati, da bi v šoli bilo zemljepisje uspevalo. Sicer pa se do srede 18. stoletja in še celo pozneje učenci v zemljepisju sploh niso poučevali, celo gimnazijci so ostavljali zavod, ne da bi bili kak zemljevid videli. Temu se ne bodemo čudili, če vemo, da tudi na vseučiliščih naša veda ni imela stolice. Bacon Verulamski in Montaigne, ki sta se po¬ ganjala za uvedbo realizma v šole, sicer zahtevata, da se učencem tudi podaje kolikor toliko zemljepisne znanosti, a njiju predlogom ni sledil praktičen uspeh. Ratich pa, ki je ideje imenovanih dveh mož vsaj deloma uresničil, se za našo vedo ni menil. 13 — Pač pa je Komenski*) zemljepisje proglasil učnim predmetom. V načrtu »Scholae pansophicae delineatio«, ki ga je osnul za šolo v Pataku, je določil po eno uro na teden za čitanje časnikov, češ, naj se učenci uče zgodovine svoje dobe in zemljepisja. Dokaj močneje pa je poudarjal zemljepisni pouk v Didaktiki magni. »Že v maternji šoli se ima začeti z zvezdoznanstvom in zemljepisjem. Otrok se naj uči o nebu, o solncu, mesecu in zvezdah, naj izve, kaj je gora, dolina, njiva, reka, vas, trg, mesto, in sicer z ozirom na kraj, ki se v njem vzgaja. V ljudski šoli bode učenec imel slišati o obločnosti neba, o oblosti zemlje, o gibanju in mejah vesoljnega morja, o razvoju rek, o delih zemlje, o najimenitniših državah evropskih, posebno pa o mestih, gorah in rekah svoje domovine. Latinska šola pa iz učencev naj že dela astronome, ali vsaj naj skrbi, da do¬ bijo v zvezdoslovni vedi osnovne nauke, da se izpreumejo na nebesni svod, kakor i na preračunjevanja zvezdoslovna, dela pa tudi naj iz njih geografe, ki nosijo zemljevide, kakor slike posameznih morij, rek, otokov, držav i. dr. v glavi.« Opozarjam, da je Komeskega zahteve uvaževati še tudi z metodične strani; on je namreč prvi, ki zemjepisje začenja z domoznanstvom, in sicer z ozirom na smo¬ ter i metodo točno označenim, in izmed dežel posebno naglaša domovin o.**) Tudi Locke hoče, naj se dečki poučujejo v zem- jepisju. Ali vse to je ostalo vendar le bolje gola teorija; pravo in dejansko veljavo v šoli so zemljepisju še le dali pie- tisti. Oni so ga v svojih zavodih prvi učili kot po¬ seben predmet. Bil je zastopan v načrtu za latinske šole, za pedagogij, kakor v onem za narodne (nemške) šole. Fran- ckejeva uredba pa je še tem zaslužniša, ker se je povsod pridno posnemala. *) Daši je rodom Avstrijec, vendar bolje kaže, navesti ga v teni poglavju. **) Potrebno je, da so znanstveni izrazi točni. Zato bodem oni kos zemeljske po¬ vršine, ki ga učenci pod navodom učiteljevim geografsko proučavajo na podlagi nepo¬ srednega naziranja in torej v to svrho na vse strani prehodijo, imenoval domovje al 1 domačijo, disciplino, ki se s to-le bavi, domoznanstvo ali domoslovje. Domo¬ vina mi bode domača dežela, d o m pa« domača hiša. 14 — Metoda, po koji se je učilo, je še pač bila prav slaba Učna razčlemba je bila analitična; začelo se je navadno z osolnčjem, govorilo potem o velikosti, obliki in kretanju zemlje, prešlo na njene dele in najimenitnejše države. Zastran teh le pravi Francke: -Metoda, po kateri se najimenitniše države naj obdelujejo izprva historice, potem geographice in potem politice, ecclesiastice in physice, je prav dobra, toda consideratio geographica z ozirom na meje, reke in doline kake dežele je vendar glavna stvar in se ima torej pred vsem gojiti.« Kraje, ki jih je učitelj imenoval, so mo¬ rali učenci na zemljevidih takoj poiskati: nato je učitelj imena v isti vrsti ponovil ter njim pridjal latinska imena in kar je o vsakem kraju vedel znamenitega; končno je še vse enkrat izprašal. Ker je Francke na Nemčijo in Palestino obračal posebno pozornost, je tudi izdal navod, kako ju obravnavati; o Nemčiji je mej drugim opomnil: »Pri Nem¬ čiji je pokazati vsakega kroga directorem in nekaj pridjati o genealogiji najimenitniših rodbin, kakor i o vsaki desetih dežel nemških. Učitelj ima tudi pred učno uro nemške čas¬ nike prebirati ter začetkom pouka učencem najznamenitejše povedati.« Kot kompendij je služila Hiibnerjeva knjižica »Kurtze Fragen aus der alten und neuen Geographie«, ki nam tudi daje približno podobo, kako se je predmet učil. Portugalska je n. pr. obravnana s sledečimi vprašanji in odgovori: »Kako leži? Nam Nemcem na zapadu in je tam¬ kaj skrajno kraljevstvo Evrope. Na levo meji ob Atlantsko morje, na desno ob španske provincije. 2. Katere reke so v Portugalski ? Gori Durus, na sredi Tagus, spodej Gua- diana. 3. Katere kraje je v Portugalski pomniti ? Lisabona, glavno mesto vsega kraljestva in stolica kraljeva, ob Tagu. Evora stoji proti suhemu in je dobra trdnjava, Braga ima najimenitnišega nadškofa. 4. Ali je o Portugalski še kaj treba znati? Dežela je gorata in prideluje premalo zrnja. Prebivalci so večinoma trgovci, po veri so katoličani, vendar je med njimi mnogo Židov. Vsej deželi vlada kralj.« Za pod¬ lago je pri uku služil istega pisatelja atlant z 18 zem¬ ljevidi. Rousseau zahteva v tretji knjigi svojega Emila, da si njegov gojenec od 12. do 15. leta naj prisvoji osnovnih naukov o astronomiji in geografiji. Deček ima paziti na vz- hodišča in zahodišča solnca ter premišljevati, kako se solnce od zahoda na vzhod vrača. Njega dnevni tek mu namiguje odgovor. Nadalje je gojenca opozoriti, da vzhodišča in za¬ hodišča po letnem času menjajo — ali vse to brez zemelj¬ skega obla. Geografski pouk naj začne pri domači hiši in domovju, in gojenec naj dela o okolici karte, da se uči, kako zemljevidi nastajajo, itd. Kakor vidimo, p oudarj a R ou s seau pri geograf¬ skem pouku naziranje. Hud nasprotnik je učenju iz knjig in nekako v sveti jezi piše: Pri vsakem študiju so znamenja brez pojmov o tem, kar naj pomenijo, za nič. In vendar se otroku vedno dajejo le znamenja, ne da bi se mu o stvareh samih kaj pokazalo. Dočim se misli, da se otroku daje opis zemlje, se ga uči le spoznavati karto, pomniti imena mest, dežel, rek, ki si pa o njih učenec ne more predstavljati, da, razven na papirju, še kje drugod eksisti¬ rajo. Spominjam se, da sem nekje čital geografijo, ki se je za čenjala tako-le: »Kaj je zemlja? Obla iz lepenca.« Ravno takšna je geografija otrok. Prepričan sem, da nobeden otrok desetih let po dveletnem pouku o sferiki, kozmografiji in geografiji s pomočjo pravil, ki jih je dobil, ne bo našel iz Pariza v St. Denis, in da na domačem vrtu po načrtu nobeden ne bode določil potov, ne da bo se zblodil. To so tisti učenjaki, ki na hip vedo povedati, kje je Peking, Is- pahan, Meksiko in ta ali ona dežela vesoljne zemlje. — Stvari, stvari, nikoli ne bom dosti ponovil, da besede preveč uvažujemo; z našo brbravo vzgojo delamo iz otrok le brbrače.« Teoretiku Rousseauju slede njegovi praktiki filantro¬ pi s t i. Njimgrezasluga, daso Komenskega idejo, zemljepisje začeti z domoznanstvom, ki so jo pietisti bili prezirali, in idejo Rousseaujev o, zemljepisje staviti na ponazoritev, v svojih šolah dejanski izvršili. Vrhu tegasoprvi, ki so pri zemljepisnem pou.ku dali risati inpo mladi n- — 16 — skih spisih si prizadevali, širiti to znanost ter za pred¬ met netiti zanimanje; spominam Campeja, ki je po vzorcu Defoejevega Robinsona (1719) mladini spisal novega Robinsona (1780), izdal več potopisov in knjigo o od¬ kritju Amerike. Glavni zastopnik našega predmeta v desav- skem zavodu pa ni bil Basedovv sam, ampak S c h ti t z, ka¬ terega »Methodenbuch 1783« še danes ni brez vrednosti Mimo tega, kar smo omenili pri drugih, zahteva, naj se prvi koraki storijo p oča s i, da v učencih ne nastanejo krivi pojmi; vendar pa ni treba, da so vsi pojmi že od kraja popolni in točno določeni. V obče pa velja o filantropih, da so, akoravno je njih metoda često smešna in bi se tudi z ozirom na izbor tvarine dalo mar¬ sikaj grajati, vendar vrlo skrbeli, da so učenci dobivali jas¬ nih pojmov in zapopadeno pridno uporabljali. Radi tega je našemu predmetu bilo le v korist, da se je učni vzor iz desavskega filantropina bliskoma širil po vsej Evropi, vzlasti po Nemčiji in Švici. Spominam samo filantropina Salzman- novega v Schnepfenthalu, v katerem se je geografija učila posebno dobro. Salzmannu je bilo domoslovje začetek in ko¬ nec vsega zemljepisnega pouka, ker je bil prepri¬ čan, da se morejo oddaljeni kraji in odnošaji v njih ume¬ vati le tedaj, če se temeljito pozna domovje. Sledil je torej odločno Komenskemu in Rousseauju. Predno prestopimo na Pestalozzija, imam še omeniti Gasparija. V njegovi razpravi o metodičnem pouku v zemljepisju (1791), ki je učiteljem tega predmeta služila celo v drugo desetletje 19. stoletja, nahajamo zemljepisno snov razdeljeno v tečaje. Tudi kar piše o zemlje¬ vidu in n j ega 1 as t n os ti h, še danes deloma ni zasta¬ relo. In kako jasno in modro misli ta mož o razmerju med zemljepisjem in zgodovino! »Nisem mnenja tistih, ki zgodovino iz zemljepisnega pouka izpahujejo; prva le ne sme biti cela zgodovina držav, kajti, ker se v zemlje¬ pisju opisuje le sedanje stanje, spada v ta predmet iz zgo¬ dovine tudi le to, kar kaže, kako so dežele dospele do svo¬ jega obsega, do bujnega razvoja in do politične moči.« — 17 — Pestalozzi spada v našo dobo le s prvo polovico svojega polstoletnega delovanja. Kako je tačas mislil o na¬ šem predmetu in njegovi učni metodi, je najbolje razvidno iz knjige »Wie Gertrud ihre Kinder lehrt, 1801.« v kateri je svoje pedagogične nazore razvil najobširniše in najtemelji¬ tejše, in ki je izšla neposredno, predno sta nastopila Ritter in Humboldt. Pestalozzi je seveda tudi zemljepisje sprejel med pred¬ mete »splošne človeške izobrazbe«, toda kako ga je v svojih zavodih dal učiti in učil sam, se nam zdi neverjetno, tem bolje, ker njegova metoda glavni točki njegovega pedago- gičnega sistema, ki jo je tolikokrat poudarjal, namreč da je absolutna podlaga vsemu spoznavanju naziranje, odločno nasprotuje. Kako je zemljepisje učil, razklada v prej navedeni knjigi tako-le: »Eden nižjih razdelov Evrope je Nemčija. Naprvo učenca do dobra priučim, da ne pozabi nikdar gornje raz- delbe Nemčije v deset krogov; nato mu predložim v abe¬ cednem redu mesta Nemčije, da je čita; vsako teh mest je označeno s številom tistega kroga, v kojem stoji. Ko ta mesta spretno čita, mu povem, v kakšni zvezi so števila z nižjimi razdeli glavnih rubrik. Če sem mu n. pr. sledeče kraje Nemčije točno predočil: frankovskem, Acken v dolenjesaksonskem. Tako bode otrok gotovo, kakor hitro zagleda število ali znamenje, katero je gornja rubrika predmetu vrste oddelila, mogel določiti, kam vsaka beseda vrste spada, in tudi mogel abecedno nomen¬ klaturo izpremeniti v znanstveno.« O nazornosti pri tem postopanju pač ni duha ne sluha še zemljevid se ne upotreblja ; o napredku v zemljepisni 2 — 18 - metodi, ki smo ga zasledovali do Pestalozzija, pri njem sploh ni zaznati nič, da ne govorimo o neopravičnem izboru snovi in o muki, ki jo je zadelo otrokom, da so si zapomnili toliko jim popolnoma neznanih imen. V »Bericht an die Eltern liber den Zustand und die Einrichtung der Pestalozzischen Anstalt« je ta mož o zem- Ijepisju in njega učni metodi sicer pisal čisto drugače, sodil o predmetu raz visoko stališče, ali to poročilo je pisal 1. 1807, torej že pod vplivom Ritterjevim. In tako se moramo od pedagoškega prvaka ločiti s sodbo, da pred nastopom Rit¬ terjevim metode zemljepisnega pouka ni pospešil. 2. V Avstriji. Ozreti se nam je še posebe na avstrijsko šolo, ki jo je oživotvoril Marije Terezije zakon »Allgemeine Schul- ordnung itd. 1774.« V trivialkah se zemljepisje ni učilo, pač pa v glavnih in normalnih šolah, v zadnjih nekoliko obširneje nego v onih. Vendar je kot navodilo služila za obe vrsti šol ista knjiga, ki nam daje podobo o izboru in razvrstitvi snovi. »Ani eitung z ur Erdbeschreibung.« Erster Theil. (XLVIII, 165 str.). Vsebina. Avstrijske države: L Nemške dedne dežele. A. Okrožne dežele: Avstrijski okrog (s Prednjo Avstrijo), Burgundski okrog (Avstrijsko Nizo- zemje), dežele, spadajoče k drugim nemškim okrogom (gro¬ fija Hohenems i. dr.). B. Dežele, ki ne pripadajo nobenemu okrogu Nemčije: Češka, Moravska, Šleska, Mejna grofija lužička. II. Ogrske države. III. Dedne države, ki mejijo z Ogrsko (Galicija, Erdelsko, Bukovina). IV. Laške države (Milan, Mantova, Toskana). »Erste Karte zur Erlernung der Erdbeschreibung fiir die Schulen in den k. k. Staaten.« To je bil političen zemljevid vseh dežel avstrijske države. »AnleitungzurErdbeschreibung.« Zweyter Theil. (Predgovor, kazalo, 84 str.). Vsebina: Tri cesarstva: rimsko, turško in rusko; kraljestva; republike, ki mejijo z Nemčijo (Švica, Nizozemsko), Italija. — 19 — »Die zweyte Karte fiir die Deutschen Schulen der k. k. Erblande.« To je bil političen zemljevid Evrope. Ob strani je imel po dvakrat planigloba, drugokrat takšna, »auf denen die vornehmsten Zirkel der Erdkugel und mehrere Dinge vorgestellet sind, welche man sonst in den Einlei- tungen erklaret«. Učila se je torej politična geografija avstrijske države in ostale Evrope na podlagi navedenih dveh zemljevidov. Postopati pa se je imelo po navodu, ki ga je bil izdal Fel- biger v knjigi »Methodenbuch,« 1776. Evo iz tega navoda najvažnejših misli. Poleg zemlje¬ vidov naj se v šoli nahaja tudi črtež učne sobe in, če možno, še črtež dotičnega mesta. Drugi pripomočki so: časniški slovar, nekaj obširniša geografska knjiga, igla magnetnica, šestilo in dolgostna mera. Pouk se začne s tem, da se otrokom razloži pojem geografije, češ otroci naj vedo, o čem se bodo imeli učiti. Nato se polagoma navajajo, ume¬ vati zemljevid, in sicer tako-le: Najprej se pojasni črtež sobe, ter primerja z istinitostjo s posebnim ozirom na smer in merilo. Nato se lahko še malo pokaže črtež dotič¬ nega mesta; če ga ni, tudi ni od škode. Sedaj so učenci zreli, da se sme pred nje obesiti prvi zemljevid. Njega proučavanje obstoji v tem, da se tolmači vsebina, ki je seveda le političnega in topografskega značaja. Metoda je tabelari- zovanje s črkami in besedami. Prav tako se obdela tudi drugi zemljevid. Nato še učitelj nekaj malega pove o ostalih delih suhe zemlje, poslužujoč se pri tem planiglobov. Konec geografškemu pouku pa je, da se učenci vadijo tolmačiti ročne karte in na njih s pomočjo časniškega ali geografskega slovarja poiskati razne kraje ter določevati njih medsebojno oddaljenost. Vidimo, da v metodi našega predmeta, kakoršna je bila običajna po avstrijskih šolah, tudi ni zabeležiti napredka. 3. Posnetek. Če si končno predočimo, kako se je zemljepisje v ljudski šoli razvijalo, odkar je bilo proglašeno učnim pred¬ metom, moramo priznati, da je učna metoda, v kolikor je 20 — izvirala iz pedagogike, napredovala prav lepo. Gotovo je sicer, da vseh metodnih pridobitev ni bilo združenih najti v nobeni šoli, ali za prihodnost so vendar bile ohranjene. Glavne hibe zemljepisnega pouka: da se je enostransko poudarjal politično-statistični element, da se niso slikale pokrajine, da se ni opozarjalo na vzročne odnošaje med geografskimi elementi in da se ni primerjalo, koreničile so drugod, koreničile sovvedi, in sicer deloma v izboru tvarine, največ pa v slabi metodi. Tukaj je torej bilo treba odločnih reform, če se zemljepisni pouk v ljudski šoli naj povzpne na višjo stopnjo. In tak preobrat je prišel; iz¬ vršila sta ga Karol Ritter in Aleksander pl. Humboldt. II. Zemljepisje za Ritterja in Humboldta. (1803—1859.) A. Zemljepisna veda. Karol Ritter. a) Življenje in delovanje Ritterjevo. Ritter se je porodil 1. 1779 v Kvedlinburgu. Oče je bil zdravnik in dal malega Karola vzgajati in poučevati po pozneje kot pedagog slavno znanem Guts-Muthsu. Ali jedva ta svoj posel prične, umrje oče, in mati, ki je imela skrbeti še za čvetero otrok, je dečka dala v Salzmannov filantropin v Schnepfenthalu, ker je tukaj bil brezplačno sprejet. Iz ljubezni do dečka je tudi Guts-Muths vstopil v zavod ter v njem učil zemljepisje in telovadbo. Ta mož je geografske ideje Komenskega in Rousseaujeve v šoli inter¬ pretiral kaj izvrstno in si tudi s spisi za razvoj našega predmeta stekel znatne zasluge. In prav njega je imel Ritter v prvi vrsti zahvaliti, da je njegov genij kar izkraja stopil na pravi tir; tudi je malokedaj marljiv učitelj imel marlji¬ vejšega učenca. Ko je Ritter bil v filantropinu svojo izobrazbo dovršil — nimamo si je misliti filološko gimnazijske, ampak po sedanji terminologiji bolje realčno — je šel v Halle na vseučilišče. Tukaj je z velikim zanimanjem slušal podavanja o statistiki, zraven tega pa je nanj še osebno vplival sloviti pedagog Niemeyer, nadzornik in soravnatelj Franckejevih ustanov. Ritter se je za temeljito izobrazbo v zemljepisju trudil neumorno. Kar je bilo najboljših spisov — nekateri so bili prej imenovani vsakega je premozgal. Posebno močno pa sta nanj vplivala Herderjeva »V o n d er Annehmlich- keit, Nutzlichkeit und Nothwendigkeit der Oeographie, 1784« in »IdeenzurPhylosophieder M e n s c h h e i t, 1784—91« in M ii 1 1 e r j e v »V e r s u c h iiber das Ideal einer Erdbeschreibu ng, 1785.« V prvem spisu zahteva Herder, da se imajo suha imena iz zemljepisnih knjig odpraviti, in dokazuje, da sta zemljepisna in zgodovinska veda druga na drugo navezani ter se imata dopolnjevati. Prva pa ima v posebnem nalogo, da človeštvo uči, spoznavati čudovito hišo, v kateri bivamo, premenljivo torišče, na katero nas je postavil dobrotljivi in modri St varni k. V drugem spisu razpravlja, da je planet, ki na njem bivamo, obdarovan srednje, z ozirom na nas najboljše, da je zemlja velika delavnica za organizacijo zelo raznovrstnih bitij, preiskuje odnošaje med prirodstvi in človekom, kaže, kako so senarodi svojim bivališčem p r i 1 a g o j a 1 i, ter pride do sklepa, da biva vsepovsod ena pasma človeška, da pa zunanje razmere vplivajo na telesni kakor duševni razvoj človekov najod¬ ločneje. Miillerju, potegajočemu se za ideal zemljepisja, je ta veda velika slika zemeljskih tal, kakoršna so, in kar človek iz njih ve in skuša narediti: opis neba, zemlje, človeštva in teh faktorjev med¬ sebojnega vpliva. Če še končno omenim, da je Ritter od detinstva pa do smrti bil globoko veren ter kot takšen v pojavih prirode kakor v zgodovini človeštva motril izraz volje božje in da tisti čas moderna filozofija Schellingov a, poudarjajoča teleologijo, ki iz smotrenosti vsega, kar je, 22 dokazuje eksistenco bitja božjega, mu menda tudi ni bila neznana, imamo njegov zemljepisni sostav v najbolje karak¬ terističnih potezah že pred seboj. Leta 1798 je Ritter sprejel pri Bethmann-Hohlwegu v Frankobrodu o. M. službo domačega učitelja, kar je za nje¬ govo nadaljnjo izobrazbo postaio jako pomenljivo. Leta 1803 je izdal svoje prvo delo »Uber Gebirgshbhen von Deutschland nebst zwei Karten« in kar drugo leto, 1804, je sledila prva knjiga večjega dela »Handbuch von E u ropa.« S to knjigo se nam Ritter predstavlja že kot mož, ki ima točno si določeno nalogo pred seboj, pa tudi zmož¬ nosti, zemljepisno vedo reformirati. V uvodu razpravlja princip nove geografske šole ter naznanja, da hoče bralcu podajati celotne slike pokrajin, posebno skrbno pa poudarjati fizikalno stran geografije ter kazati vzajemni vplivzemlje in nje prebivalcev. »Kakor kronologija temelji na zgodovini, isto- tako zemljepisje na odnošajih fizikalnih. Ti so ogrodje, okoli katerega je vse drugo le meso in mišica; oni dajejo celoti zvezo, vsakemu delu pa značaj in življenje.« Nekako kot dodatek k priročni knjigi je še isto leto objavil »Tafeln der Kulturgevvachse Europas-. Leta 1805 pa je začelo izhajati prvo veliko delo Alek¬ sandra Humboldta, moža, ki je na Ritterja v njega učenjaški dobi vplival najgloblje. To delo se zove »Voyages aux regions equinoxiales du Nouveau Continent. (Potovanja v ekvinokciahie pokrajine novega kontinenta.) Teklo je do 1. 1832 in narastlo na 30 knjig. Humboldt je namreč od I. 1799 do 1804 s francozom Bonplandom znan¬ stveno prepotoval južno in srednjo Ameriko ter v imeno¬ vanem delu podal duhovito izvedeno velikansko sliko po¬ krajin, ki jih je s fizičnim in orlovsko bistrim duševnim očesom sam bil gledal. Nekatere dele je pisal skupno z Bonplandom. Delo je vzbudilo pozornost po vsem svetu, ki se ni mogel načuditi ogromnemu prirodoslovnemu znanju, kakor tudi bistroumnosti, s katero je vse prikazni na ze¬ meljski površini zasledoval z ozirom na vzajemno vzročno — 23 — zvezo, ne manje pa klasičnosti njegove pisave, vsled katere so njegove slike pokrajin kar očarovale. Lahko si predstav¬ ljamo, s kakšnim oduševljenjem je Ritter Humboldtovo delo proučaval. Baš to leto je Humboldt tudi spisal »Id e en zu einer Geographie der Pflanzen.« L. 1806 je Ritter k navedeni ročni knjigi še izdal Fizikalni atlant Evrope v 6 kartah. 1. kaže razšir- javo divjih in pitomih sesavcev, 2. samoraslega drevja in grmovja, 3. kulturnih rastlin, 4. glavna gorovja in predgo- rovja, 5. gorske višine, meje njih rastlinstva in razne zračne plasti (v primerjavi z onimi vročega pasu) in 6. areal, šte¬ vilo in razširjavo posameznih narodov. Z ročno knjigo o Evropi, opremljeno s tabelami in fizikalnim atlantom, so Nemci na polju znanstvenega zem- Ijepisja jeli prvačiti. Dotle so to vedo najintenzivneje nego¬ vali Francozi. Leto 1806 pa je za Ritterja in zemljepisje postalo še posebno znamenito; kajti potoval je v Švico ter obiskal Pestalozzija, bivajočega v Iverdonu. Ritterju je namreč bilo mnogo na tem ležeče, da se najslovitejša šola tedanje dobe poprime njegovih idej. Kakor že vemo, se je Pestalozzi za nje navdušil; da, Ritter mu je celo moral obljubiti, da za iverdonski zavod spiše zemljepisno knjigo. Kako je to ob¬ ljubo dostal, izvemo pozneje. Toda Ritter v tem duševnem občevanju ni le dajal, ampak tudi sprejemal; prav temeljito se je vglobil v metodo velikega učitelja in jasno spoznal važnost nazornega prin¬ cipa za svoj predmet. Kako so ideje Pestalozzijeve nanj vplivale n. pr. pri spisovanju knjige • Handbuch der phy- sischen Geographie der ganzen Erdkugel, 1809*, ki pa v prvi obliki ni bila tiskana, pravi sam tako-ie: »Ker sem postopal od enostavnega k sestavljenemu v prostorskih, časovnih kakor fizičnih odnošajih, in ker pravilo ali zakon kot rezultat vedno še le izvajam iz podanih nazorov, sme se o tem znanstvenem delu reči, da je izvedeno v duhu metode Pestalozzijeve.« V nekem pismu*) pa o knjigi »Die Erdkunde itd.« pripoveduje to-le: »Ko sem se tega dela •) Kramer: K. Ritter, ein Lebensbild, I. 307. — 24 — lotil, sem pred vsem namerjal dostati obljubo, ki sem jo bil dal Pestalozziju, namreč da mu za njegov zavod spišem geografijo v duhu njegove metode; res sem delo začel, a v obdelovanju zemljepisne snovi našel le krparijo in slu¬ čajnost, v postopanju z vedo torej poljubnost. Ker sem pa v duhu metode (in celo metodiki sami nič ne umejo o geografiji) vsako poljubnost zavrnil in iskal ono, kar je potrebno, sem to iz geografskega kaosa, kakor mislim, tudi srečno našel, in zdaj, ko sem že’ nit imel, se mi je celi zamotani klobčič razvil sam.’ Tudi je znano, da je duhoviti in posebno v zemlje- pisju izvrstni učitelj Tobler v Ritterju utrdil idejo občnega zemljepisja, prepričavši ga, da ima geografija enake i med seboj sorodne odnošaje in dejstva, ki se ponavljajo v često jako oddaljenih si prostorih, najti in njih pogoje razka¬ zovati. Skratka slobodno trdim, da je vpliv Pestalozzijeve šole za znanstveno delovanje Ritterjevo postal velikanske vrednosti. Domov v Frankobrod prišedši, je bil Ritter tako srečen, da se je s Humboldtom seznanil osebno. Humboldt je namreč pri Hohlvvegovih bil hišni prijatelj in prišel tje na pohod. Za bivanja v Frankobrodu je pa še podaval svoje slo¬ vite razprave o stepah in puščavah, ki so Ritterja kar očarale. Odsihmal je Ritter Humboldtove spise proučaval s še gorkejo ljubeznijo in navdušenostjo; posebno so ga mi¬ kale »Ansichten der Natur, 1808.« V čistem idealnem veselju zabeležuje vsak še tako majhen napredek, ki ga je storila geografska veda po Humboldtu, in v skromnosti svoji tega-le večkrat imenuje utemeljitelja novega zemljepisja. L. 1809. je šel drugič v Švico in tudi topot poiskal Pestaiozzija, kakor do 1. 1812 še dvakrat. Od 1. 1814 do 1819 je kot svetujoč prijatelj mlademu Hohlwegu, ki je študiral v Gottingenu, bival le tu in pridno izkoriščal ondotno, z geografskimi knjigami nenavadno bo¬ gato založeno vseučiliščno knjižnico. Do 1. 1818 je dovršil epohalno dvoknjižno delo. »Die Erdkunde im Ver- — 25 - h a 11 n i s z u r Natur undzur Geschichte d e s M e n- schen oder a 11 g e m e i n e vergleichende G e o g ra- phieals sichere Grundlage des Studiu m s und Unterrichts in physikalischen und historischen W i s s e n s c h af t e n.« Vsled tega dela so sovrstni tovariši strokovnjaki Ritterja soglasno priznali za reformatorja in mojstra geografije, ki je to še-le v pravo vedo razvil. V na¬ vedenem delu se nam kaže ves sistem njegove nove ali primerjalne geografije, kakor jo imenuje, popolnoma jasen in do cela razvit. S tem delom je geografiji med mo¬ dernimi in organizovanimi vedami priboril trdno mesto, ki ga zavzema med prirodoznanstvi in zgodovino, kakor je že razvidno na naslovu knjige. L. 1819 je bil Ritter imenovan naslednikom slovitega zgodovinarja Schlosserja na gimnaziju Frankobrodskem, ali že prihodnje leto je bil poklican v Berolin na vdjno šolo in obenem povišan na novo vseučiliščno stolico za zemlje- pisje.*) Sedaj mu je bilo mogoče živeti le geografski vedi. Sklenil je, svoje glavno delo predelati po večjem načrtu, in že 1. 1822 je izšla prva knjiga onega monumental¬ nega dela, ki ga uvršča med največje duhove in ki je za eno človeško življenje pač preobširno zasnovano. Neutrudno je posvečeval svoje moči velikanski nalogi in, dasi do smrti izdal 19 debelih knjig, vendar obdelal le Afriko, dočim je Azija ostala nedovršena. Razven tega nam je še podaril celo vrsto dragocenih manjših spisov. Izmed njih imenujem le »Einleitungzurallgemeinen vergleichenden G e o g r a p h i e und A b h a n d I u n g e n z u r Begriin- dungeiner mehr wissenschaftlichen Behand- iung d er E rd kun de, 1852.« Umrl je I. 1859. Pet let pozneje so mu v rojstnem mestu postavili spomenik. Učenec njegov, Daniel, je iz za¬ puščine še izdal sledeče knjige: »Geschichte d er Erd- kundeund derEntdeckungen, 1861*, »Al 1 ge m ei n e Erdkunde, 1862« in »Europa, 1863.« *) Le v Parizu je še bila stolica za našo vedo, ustanovljena že 1. 1809. Francozi so tudi imeli prvo zemljepisno društvo. - 26 — b) Sostav Ritterjevega zemljepisja. a) Pojem zemljepisne vede. Oglejmo si sostav Ritterjevega novega zemljepisja. Ker ga je sam teoretično razložil, se lahko večjidel držimo njegovih besed. »Če je priznano, da ima vsak nraven človek, ki hoče svoj posel v redu izpolnjevati, in vsak, ki mu naj dober namen tudi dobro izteče, si biti svest svojih moči in po¬ znati to, kar je krog njega, kakor tudi svoje razmerje do tega, potem je jasno, da ima tudi vsaka človeška družba, vsak narod poznati svoje zunanje kakor notranje moči, pa tudi moči sosedov in svoje stališče napram vsem odno- šajem z zunanjostjo, sicer pravega smotra doseči ne more.« Iz vseh odnošajev našega planeta je razvidno, da zemlja ekstremov, fizikalnih ekstremov, ne pozna. Ona se ne nahaja niti v maksimu niti v minimu svetovnih razmer. To ravnotežje in ta skladnost v vsem že dasta sklepati, da se je zemeljski planet razvil soglasno z vsem osolnčjem; vsled tega soglasja v prirodi in nje silah se je pa usposobil, da služi človeškemu rodu v domovino ter da temu daje vsega, česar mu za kratkega bivanja treba, in tudi tega, česar mu treba, da se stori vrednega za višji svet.« »Ta zemlja nam je torej bivališče, skupna domovina, je pa tudi torišče vsega prirodnega kakor človeškega delo¬ vanja.« »Nahaja se še pa v višjem razmerju in sicer do ne¬ vidnega sveta: do bitij, obdarovanih z umom, in do svo¬ jega Stvarnika. V tem pogledu je stvarstvo božje usoda vsega, kar služi svojemu smotru najbolje, kar je najlepše in najboljše — svet božji! razodjetje božje modrosti v vidnem svetu. Z ozirom na človeka, obdarjenega z umom, pa ni le torišče, zibel, bivališče, ampak velika vzgojevalnica (Erziehungshaus) njegovega rodu.« To je izjava univerzalnega krščanskega naziranja o svetu. Vsakemu večjemu oddelu zemeljske površine z vsem, kar je na njej, je Stvarnik njegovo zgodovino odločil naprej, — 27 — toda ne brezpogojno, ampak pogojno. Prva polovica pogojev je njegov dar, drugo pa ima dopolniti človek. Na pravem mestu o pravem času pravi človek t. j. pravo ljudstvo, tako se izvršuje tista funkcija, ki je vsakemu delu zemeljske po¬ vršine po njegovi izobrazbi in po njegovem stališču že od vsega začetka v svetovnem razvoju odmenjena. Narodi na¬ stopajo, se razvijajo in posegajo v zgodovino človeštva po načrtu večne previdnosti. Geografija je potemtakem veda o legi, ob¬ liki in kakšnosti zemeljske površine z njenimi organizmi, toda z ozirom na odnošaje do člo¬ veka in njega najvišji h interesov. Tej vedi je Ritter tudi točno določil snov in metodo. |3) Snov zemljepisne vede. Predmet geografije ni vsebina vsega pla¬ neta, ampak le tega površina, to je zgornja plast zemeljske skorje z vodovjem, obkolju¬ jočim jo ozračjem,organskim in človeški m ž i v- 1 j en jem vred. Površino pa je treba spoznavati na vse strani; prepisovanje iz knjig je neplodno, na njega mesto ima stopiti lastno opazovanje in najtemeljitejše proučavanje virov. Takozvana matematična geografija samaobsebi Rit- terju ni spadala v predmet, tako tudi ne občna fizikalna, ki obravnava snov brez ozira na kiaj. Ker se kozemsko življenje cele zemlje razvija v si¬ stemu raznoobraznih oddelov površine, ki postajajo vsled tega razvoja posebni individuji, imajoči posebne tipe v pla¬ stični izobrazbi, je površino zemlje proučavati po teh individujih, ne po političnih celotah. Geo¬ grafski individuj pa sega do tod, do kamor sega lokalni značaj vseh elementov, združenih v individualizovanem pro¬ storu. Potemtakem razdelitev celote v individuje redoma ne temelji enostransko le na enem geografskem elementu, re¬ cimo na navpični izobrazbi ali na geognozijskih ali na pod¬ nebnih odnošajih, pa tudi ne na vseh skupaj, ampak na tistem, oziroma tistih, ki pokrajini v prvi vrsti dajejo zna¬ čilne poteze, to je one, ki jo "točno ločijo od sosednih. — 28 — Prva razdelitev zemeljske površine daje individuje prve vrste, kar so Ritterju takozvani deli zemlje: Evropa i. dr. ; po razdelitvi teh se podado individuji druge vrste. Afrika n. pr. nahajajoča se v enakoličnem jugu, najkompaktniša zemeljska oblika z enakomerno razdelitvijo dimenzij, nečle- novito deblo z najenoličnišo obaljo in najmanjšim številom otokov, tudi z največjo monotonijo v razdelbi in izobrazbi višavja in nižavja, se nam pokazuje kot kontinent ne¬ razvitih nasprotij, ki javlja tudi najenoličniše, naj- enakovrstniše, zraven pa najbolje grandiozne prikaze v živ¬ ljenju prirode kakor narodov. Azija je kontinent kon¬ trastov, nahajajočih se drug neposredno tik drugega, Evropa pa k o n t i n e n t izenačenih naspro¬ tij. Vsak kontinent razpada, kakor že znano, zopet v večje ali manjše število celotnih individujev. Geografskemu individuju dajejo stalni specifični značaj fizikalni odnošaji; kar je delo človekovo, ni geograf¬ skega individuja bistven znak. Iz tega sledi, da se ima o geografiji po 1 i t ič n o-s t a t i s t i č n i element, ki se je po njej do Ritterja šopiril, skrčiti na pravo mero, zato pa f i z i kal n epi u odpreti vhod na s tež a j. Ritter je n. pr. prvi poudarjal in dosledno učil, da je na geografskih individujih razločevati vodoravno in navpično izobrazbo, pri vodoravni še deblo in člene ter členovitost izražal matematično; celo posebno vglabljal se je pri obrav¬ navi geografskih individujev v navpično izobrazbo. Prernotriva pa se vsak individuj naj z ozirom na sle¬ deče momente: 1. z ozirom na lego, 2. na vodoravno 3. na navpično izobrazbo, 4. na karakteristično razmerje do višje enote, 5. na vodovje, 6. na podnebje, 7. na vulkansko pretvarjanje zemelj¬ skega površja, 8. nakakšnosttal, 9. na rastlin¬ stvo, 10. na živalstvo in 11. na človeka. Te momente je imenoval geografske elemente ali geografske pred m e t e. Če tudi zemljepisna veda sega v druge vede, kakor n. pr. v geodezijo, v geologijo, v mineralogijo, botaniko, narodopisje, vendar nima biti teh in drugih kompilacija, — 29 — ampak je samostalna veda, ker določeno ji snov premotriva raz posebno stališče, lastno edino le njej; v metodi je torej geografska veda utemeljena, ne v snovi. Tako je Ritter našo vedo opredelil in omejil napram drugim vedam, posebno točno pa določil nje razmerje do zgodovine, kateri je zemljepisna veda naj/o!mačica. y) Metoda zemljepisne vede. Sistematično geografsko vedo je, kakor sem rekel, ustvarila metoda, metodo pa Ritter. V tem pogledu je, da, pravilno postopaje, doseže smoter 1. opisoval, 2. slikal 3. pojasnjeval vzročno vzajemstvo in 4. pri merj al. Ni mu zadoščalo golo opisovanje, ki je dotlej tvorilo vso geografsko vedo. »Vsaka veda je temeljito poznavanje vseh razmer celote, ne gol opis delov. Doslej je geografija bila le opisovanje — pravzaprav pa prepisovanje pomanjkljivih in krivih poročil — izmed odnašajev niso se poznali niti naj¬ važnejši. Zdaj še le začenjamo prave elemente zemljepisne vede doumevati in delamo prvi poskus, zemljepisje obrav¬ navati bolj znanstveno.« 1. Vsaka veda ima začeti z opisovanjem, tako tudi geografija. Kako Ritter ta posel umeva, posnamemo iz na¬ slednjih besed: »Treba je, da se spomeniki, kijih je priroda zgradila na zemlji, in hieroglifi, ki jih je začrtala vanjo, pre- motravajo, opisujejo, ter da se njih konstrukcija razbistri. Površine zemeljskih pokrajin, globine in višine se imajo izmerjati, njih oblike po bistvenih znakih urejevati, opazo¬ valce vseh časov in narodov pa je poslušati in umevati. Podajajoča se dejstva, kakor tudi že davno izporočena, je končno sestaviti v pregledno celoto.« Na kratko je opiso¬ vanje torej znašanje, kritično pretresavanje in sistematično razvrščevanje vsega, kar se o katerem zemeljskem prostoru ve. Razvršča pa se snov ne po načelih stilističnih, ker se ne gre za opisovanje kot stilsko vrsto, ampak po prej na¬ vedenem redu geografskih elementov. Kako marljivo in skrbno je Ritter proučaval vire in kako bistroumno upo¬ rabljal bogate svoje izkušnje, da je nagromadil ono ogromno snov, ki se nam lepo urejenajiudi v njegovih knjigah! — 30 - 2. Slikanje geografskih individujev zavzema višjo stopnjo od opisovanja in ima namen, v čitatelju, oziroma slušatelju o kakem kosu zemeljske površine ustvariti tako živo podobo, kakor da bi ga dotičnik sam bil videl. Pri slikanju se geografski elementje izbirajo, kakor to namen slikanja zahteva; zraven ima tudi delovati fantazija, ki tvarja s pomočjo predstav, bivajočih v duši, nove. Ritter je to sredstvo geografske vede, uvaževal zelo ter v svojih spisih podal mnogo jako nazornih in klasično lepo pisanih, sploh vzornih slik. 3. Dokler se geografija poslužuje samo opisovanja in slikanja, je le golo znanje, ne pa veda, katere bistvo je v tem, da išče pojmov in zakonov. Ritter pa je hotel geogra¬ fijo, ki je bila o nastopu njegovem značaj vede do cela odrgnila, zopet preustvariti v vedo. »Ako primerjamo sedanjo podobo priročnih zemlje¬ pisnih knjig z drugimi razvitimi vedami, spoznamo lahko, da je njih vsebina sicer znanje, ne pa veda, in da jedva zaslužijo ime polihistorije. One so le agregat, po snoveh urejen seznamek, leksikalno uravnan aparat.« Znanje pa še le postane veda, ako se jame zasledovati vzročno zvezo tistih elementov, oziroma prikazov, za koje se ima veda brigati, ter primerjati. Tako se namreč prihaja do pojmov in zakonov. In zategadelj Ritter pojasnjevanja vzročnega vzajemstva med geografskimi elementi in pri¬ merjanja ni le odločno zahteval, ampak je oboje tudi sam intenzivno negoval. »Doslej se je gledalo porfirje, bazaltne stožce, gorke vrelce in razne skalne zagvozde med razmaknjenimi skladi in navajalo, kako se sporadno nahajajo; a ni se slutilo, da eni povzročujejo razcep in premet drugih in da so v veliki zvezi z najvišjimi pogorji kakor z velikimi nizi ognjeniških otokov v oceanu, da, celo v zvezi s tvorbo kontinentov samih. Tako so se pri raznih deželah rastlinske prirodo- nine, kakor se je ljubilo, metale vse vprek, ne da bi se bilo slutilo o zakonitosti rastlinskih pasov, opirajoči se na izo- terme in izohimene in na druge pogoje. Navajali so se polarni meteori, severni sij kot osamljene čudovitosti dežel, — si¬ ni se pa vedelo, da so kozemsko in magnetsko v zvezi s celoto. Nikdo ni znal, da so odkritja pomorščakov v vzročni zvezi s sistemom morskih tokov. Preziral se je vpliv fizike na etiko telesa, na dušo in duha.« Ritter je geografske elemente med seboj spajal ter razkazoval vzajemno vzročnost, pri tem pa po¬ sebno poudarjal vpliv prirode na človeka. Bivanje človekovo je povse navezano na zemljo; zato »je vsak človek zrcalo tistega kraja, ki v njem živi. Pre¬ bivalec severa in juga, vzhoda in zahoda, planinec tirolski, Batavec, bivajoč v nižavju holandskem: vsak je reprezen¬ tant svoje prirodne domovine, ki ga je rodila in vzgajala. V narodih se zrcali njih domovina. Krajevni vplivi zemlje na karakterističnost prebivalstva: na postavo in stas, na obliko lobanje, na barvo, na temperament, na jezik in du¬ ševni razvoj se ne dado tajiti.« »Vpliv prirode, ki se kaže na narodih, je pa še moč¬ nejši od onega, ki ga zaznavamo na posameznem človeku, ker delujejo tam takorekoč mase na mase, osebnost naroda pa osebnost človekovo nadkriljuje.« Ta spoznatev je v Ritterju še bolje utrdila prepričanje, de se ima fizikalni element, ker je prvotni in se politično- statistični podaja iz njega kot posledica, naglašati na vso moč. 4. Dovršek geografske vede pa je Ritterju bilo pri¬ merjanje. Toda to mu ni bilo svrha, ampak le sredstvo. Primerjal je stvari po obliki, legi in velikosti, da se je doril do jasnih pojmov. Tako imamo n. pr. zahvaliti njega, da so pojmi: višavje, nižavje, stopnjevina, gora, gorovje, pogorje, visoka, nizka ravan, razrečje, razvoj reke, porečje, pad, gorenji, srednji, dolenji tek i dr. danes dognani. Pri¬ merjal je nadalje stanja istega kraja v raznih zgodovinskih časih ter iskal vzrokov in posledic. Primerjal je pa tudi vzročne odnošaje med geografskimi elementi različnih ze¬ meljskih prostorov kakor med istimi raznih časov. Pri tem se je pokazovalo, da sledijo sličnim vzrokom navadno slične posledice; in tako je dospeval do bolj ali manj splošno veljavnih zakonov o vzajemnem vplivu geografskih ele¬ mentov. — 32 — Ritter pa ni prezrl, da zakonov v kolikor se nanašajo na človeka, ni smatrati za stalne ali splošne; kajti dobro je vedel, da med vzrokom in posledico stoji človekova nadarjenost in volja, ki zadnjo lahko krene tako ali inače. Jako se je varoval, vpliv kakega geografskega elementa na človeka, če ga je bil zasledil, kar poobčiti; kajti dobro je vedel, da ugoden svet sam še ne utemelji visoke kulture, ampak da je v to še zraven treba nadarjenega i trdnovoij- nega prebivalstva. S tem pa plodnosti takih primerjav nikakor ni zanikal, ker je znal, da ostanejo v obče vendar vedno veljavne; kajti ‘gotove smeri človeškega delovanja so navezane na gotove oblike površine: morska obal rodi drugačno živ¬ ljenje nego gorovje, brdje drugačno nego planina, nižavje drugačno nego višavje, dežela, ki je enostavne strukture, ki je n. pr. ravnina, drugačne odnošaje nego dežela, ki združuje kakor Palestina na precej majhnem arealu v manj¬ ših merilih malone vse formacije zemeljske površine; v do¬ lini, ki jo preteka plovna reka, bode prebivalstvo javljalo drugačno delavnost nego v dolini brez reke.«*) Ritter je torej vzročne odnošaje med geografskimi ele¬ menti, pa tudi med raznimi stanji sicer primerjal oprezno, a vendar namenoma in ni se dal od tega odvrniti, še na- glašal je, da je njegova geografija primerjalna, in prav po tem potu je prihajal do onih višjih idej, ki so v njem utrdile najvišjo idejo, da je zemlja vzgojevalnica človeštva. 2. Pomen Aleksandra Humboldta. Omenil sem že prej, da je Ritterju v prvi dobi doha¬ jalo največ probude, pa tudi izdelane snovi od strani Hum¬ boldtove. Vplivali pa so nanj še tudi v poznejši dobi Hum¬ boldtovi spisi kakor Kritische Untersuchung iiber die historische Entvvickelung der geographi- s eh en Kenntnisse von der neuen Welt, 1836-1839 ■, »Cen t ra la s i en, 1843« in »Kos m os, 1345—1858« tako močno, da je često težko določiti, kaj je njegovo in kaj njegovega prijatelja. Humboldtove zasluge za preosnovo *) Leo, Univ. Gesch. 2. A. I. 29. — 33 — geografske vede pa v istini tudi niso majhne; omenimo le najvažnejše: prvi je pokazal, kako se dado izboljšani krono¬ metri uporabljati za določitev zemljepisne dolžine, risal prve višinske profile ter to stroko izobrazil do dovršenosti, izumevši stereometrijsko geognozijo, učil je pri gorovjih razločevati višino vrhov in prelazov in tako omogočil natančnejšo pri¬ merjavo gorovij, učil je, da magnetna sila v smeri od ma¬ gnetnih tečajev proti ravniku pojema, našel je, da stoji naj¬ več ognjenikov ob poklinah prejšnjih predorov zemeljske skorje, prvi je risal izoterme, učil rastlinske pasove razlo¬ čevati tndi v navpični smeri in končno pojasnil smeri go¬ rovij notranje Azije«.*) Pozabiti pa tudi ni nevenljivih zaslug, ki jih ima kot pisatelj, ker je v spisih dejanski kazal, kako se ima vedno in povsod pojasnjevati vzročne odnošaje in primerjati, in ker je s svojimi pokrajinskimi slikami za to stroko podal vzorce, ki klasične vrednosti ne bodo izgubili nikdar. Zatorej je le pravično, pa tudi v smislu Ritterjevem, ako Humboldta, ki je sicer bil prirodoslovec, imenujemo soutemeljitelja nove geografske vede. Tudi Humboldt je umrl 1. 1859. 3. Kako se Ritter in Humboldt dopolnjujeta. Ako oba moža primerjamo, vidimo, da se drug dru¬ gega kaj lepo dopolnjujeta, tako da s svojimi deli tvorita neločljivo celoto. J. S. Gerster**) sodi o njih tako-le: »Humboldt je pri¬ rodo najprej motril v posameznostih in polagoma prehajal na prirodo vse zemlje, vsega sveta, na fiziko kozma, po merah in številih na zakone — Ritter se tudi drži mer in števil, tudi njemu je matematika zemlje nekaj bistvenega; tudi on zasleduje zakon v mnogovrstnosti, toda ne le v fizičnih prikaznih kakor prirodoslovec, ampak tudi v faktih zgodovine; on smatra vso zemljo za bivališče človeštva in razkazuje v vseh nje delih smoter in svrho. Humboldt se *) Po Peschlu. **) Die Geographie der Gegenwart vom Standpunkte der \Vissenschaft, der Schule und des Lebens, 1869. 3 — 34 - dotika človeške notranjosti vedno in vedno s čarovniško paličico prirode — Ritter kaže neprestano na previdnost božjo v zgodovini. Humboldt sledi stvarno znanstveni ten¬ denci — Ritter etično nabožni. Humboldt je zemljepisja Ari¬ stotel — Ritter nje Platon.« Tej primerjavi pritrjujem, v kolikor se tiče Humboldta, v vsem; zastran Ritterja se pa drznem pripomniti, da pri- rodnih odnošajev vendar ni vsestranski enako globoko pre- šinjal. On je le v prvi vrsti vpraševal, kako vplivajo prirodne razmere na človeka, manje pa se zanimal za vzroke teh razmer. Prvega mu nimamo očitati, drugo pa ostane nedo- statek. In prav/ na to dejstvo se opira moja trditev, da se oba heroja lepo dopolnjujeta. Vkljub omenjenemu nedostatku je v učečem se občin¬ stvu vendar prodrl duh zemljepisja Rihterjevega. Temu se ne bomo čudili, če pomislimo, da so se Ritterjevemu viso¬ kemu idealizmu srca, vzlasti mlada, odpirala kaj rada. Go¬ tovo tudi ni malo pripomoglo to, da je Ritter bil učitelj, ki je mojstrsko znal svoje učence ogrevati in navduševati. 4. Učinek delovanja Ritterjevega in Humboldtovega za zemljepisno vedo. Videli smo, kako se je po teh dveh možeh hirajoča geografija oživila na novo ter preustvarila v sistematično vedo s filozofskim jedrom in eminentne izobraževalne vred¬ nosti; dočim je poprej služila zgolj profanim svrham, se je zdaj v prvi vrsti gojila radi sebe same. Začelo se je po novim' na vseh koncih živahno gibanje in marljivo delovanje; kakor da bi narodi tekmovali, tako so se jeli poganjati za mlado vedo. Ustanavljala so se društva, ki so, sireč po posebnih strokovnih časopisih, predavanjih in knjigah zanimanje za geografsko znanost kakor i to samo, nadomeščala vseučiliščne stolice, dokler teh še ni bilo, pa tudi poskrbovala za gmotna sredstva, kojih je treba, da se preiskuje zemeljska površina. Tako se je porodilo geografsko društvo v Parizu 1. 1821, v Berolinu 1828, v Londonu 1830, v Meksiki 1839, — 35 — v Peterburgu 1845, v Tiflisu 1850, v Irkutsku in Haagu 1851, v New Yorku 1852, na Dunaju 1856 in v Oenfu 1858; to so le imenitniša. Med potovalci in pomorščaki, ki so z odkritji in pre¬ iskovanji dokaj pomnožili znanje o zemeljski površini in ocea¬ nu, naj so imenovani tudi le nekateri, kakor briti John Ross, James Ross, Livingston, Franklin, Mac Clure, ruši Ssemenov, Middendorf, Wrangel, nemca Barth in Vogel ter američana Kane in Fremont; tudi avstrijske fregate Novare nam ni pozabiti. Učenjaki, vzlasti prirodoslovci kakor Dar- win, Hooker, Wallace, d’Orbigny, Pbppig, pa so zopet celo vrsto pokrajin v smislu Ritterja in Humboldta naslikali s klasično dovršenostjo. Na drugi strani so se pa, da bi zemljepisna veda prodrla v mase, v duhu Ritterjevem spi- sovale učne in ročne knjige ter slove na tem polju imena Berghaus, pl. Rugemont, pl. Roon, pl. Raumer, Bormann, Kapp, Schacht, Meinicke, Vblter, Liiben. A tudi kartografija je v vsem svojem dosehmalnem razvoju storila v tej dobi najpomembniši korak. Skoro ni verjetno, da se je tretja dimenzija do začetka 19. stoletja na zemljevidih zaznamovala s takozvanimi krtinovci : gore in hribi so namreč na kartah res imeli podobo krtinovcev. Še le 1799 je draždanski major Ivan Jurij Lehmann (1765- 1811) v spisu »Darstellung einer neuen Theorie der Bezeichnung der schiefen F1 a c h e n « priporo¬ čal novo maniro, namreč črtka nje, ki pa še je le prodrlo, ko je po njegovi smrti izšla kot drugi spis utemeljitev nje¬ govega sistema »Anweisung z um richtigen Er- kennen und g e n a u e n Abbilden der Erdober- flache in Karten und Plane n.« Lehmann si, črtkajoč pobočja, predstavlja, da prihajajo solnčni žarki navpično od zgoraj in sicer vzporedno, ter v razmerju osvetljave črtka redkeje ali gosteje; vodoravne ploskve ostanejo bele, istotako nagibnih kotov nad 45° ne razločuje dalje ter vse zaznamuje polnočrno. Risci so se namesto črtk tudi posluževali osen j a ve. Približno v istem času je Francoz Dupain-Triel izdal prvi zemljevid z izohipsami, s katerimi se tretja dimen- 3* - 36 - zija zaznamuje najpopolneje. Misliti si imamo skoz goro oziroma hrib v enakih presledkih vodoravne prereze, črte reznice pa projicirane na vodoravno ploskev, torej na ri¬ salni papir. Kmalu pa se je uvidelo, da bi najpraktičnejše karte dajala združitev Lehmannovega in Dupain-Trielovega načina, in tako je nastal sedaj običajni zemljevid, ki so ga v finosti izvršave izpopolnjevali pred vsemi A. Stieler, H. Berghaus in E. pl. Sydow. Avstrijski general pl. Hauslab je plastiko povzdignil z barvo, ki jo je z ozirom na višinske plasti stopnjeval. V tako resnem delu si je prerojena zemljepisna veda priborila tolik ugled, da so se ji, če tudi še ne v tej dobi, pa v začetku prihodnje na vseučiliščih morale priznati stolice. B. Zemljepisje v ljudski šoli. 1. Ritter in Pestalozzijevci. Še-le zdaj je šolsko zemljepisje moglo začeti lepše uspevati. Vidimo, da se pred vsem čvrsto razvija metoda tega predmeta. Kot prvega mi je tudi na tem polju imenovati Ritter j a, ki ni le kot učenjak, ampak i kot pedagog znamenit. Kot deček se je pedagogičnega duha navzel v filantropinu, kot mladenič se za vzgojne ideale vnemal po Pestalozzijevi knjigi »Wie Gertrud ihre Kinder lehrt«, kot mož pa je, kakor že vemo, z mojstrom pedagogike samim duševno občeval jako marljivo, dokler ta ni umrl. Tako je v Ritterju se razvila poleg učenjaške tudi pedagoška narava. Najznamenitejše metodično delo njegovo je obširni spis »Einige Bemerkungen liber den methodi- schen Unterricht in der Geographie«, objavljen v Guts-Muthsovi »Bibliothek der padagogischen Litteratur« 1. 1806, s katerim je novi učni metodi tega predmeta položil temelj. Tu poudarja posebno, da se ima učenec najprej dobro seznaniti z domovjem (d o mo s 1 o vj e). Po takem pripravljalnem tečaju, in ko se je ob enem seznanil z naj¬ važnejšimi nauki matematične geografije, še le prestopi na — 37 — druge zemeljske prostore, ki je ima premotravati najprej po fizikalnih, potem še le po političnih odnošajih (de- želoslovje). Vsebina učnih enot so geografski elementje, toda njih razvrstba, v metodičnem smislu dispozicija, biva kot taka le v glavi učiteljevi, dočim se v duhu učenčevem po določevanju vzročnega vzajemstva ustvarja celotna podoba onega prostora, ki se obravnava. Omenjeno naj je še tudi predavanje 1. 1828, v katerem bodočim učiteljem še posebe svetuje, kako je v zemljepisju ravnati z obliko in številom. Kadar se motri oblika, in to velja za opisovanje tako kakor za risanje, naj služi v podlago geometrijski lik, števila pa se naj opisujejo z razmerjem, v kojem je kaj oddaljenega, tujega, do bližnjega, domačega. Dobro vedoč, da zemljepisnemu pouku, kakoršnega si je mislil, more biti kos le strokovno izobražen učitelj, je zahteval, da se ta-le na tak posel pripravlja temeljito. Toda ker bo knjižna poročila drugih prav umeval le spomočjo lastnega opazovanja, opozarja Ritter, da se v odnošajih domačih krajev spoznavajo odnašaji vesoljne zemlje in da je vsled tega proučavanje domačije ključ do geo¬ grafske vede.*) To misel izraža tudi Humboldt z bese¬ dami : > Priroda je v vsakem kotu zemlje odsev celote.« Ritter sam pa pravi: »Marsikateri učitelj geografije, ki se z njo še bavil ni, misli, da se je po kakem kompendiju za svoj posel že dovolj pripravil. Noben filolog ne bode mogel, če se je le slovnico in slovar naučil na pamet, v tem jeziku dajati izobraževalnega pouka. Treba mu je še, da proučava klasična dela. Prav tako je pri zemljepisju treba nazornega proučavanja zemlje .... V razdirajočem hudourniku se da učiti značaj deročih rek, ob razpadu majhnega otoka kako¬ vost in izpreminjava obali velikih kontinentov. V prerivih posameznih kristalov, v konstituciji brezštevilnih pečevnih klad, kakoršne se nahajajo iz pradobe, raztresene po peščenih ravanih, se javlja bistvo gorske skladovitosti celih alpskih sistemov kakor skandinavskega severa, od koder jih je prinesel led. Kjer se koplje studenec, podaja se nam teorija zemeljske skorje .... Ustroj travne bilke, sitovnic in do- *) Ritter, ki razven v Švico ni potoval nikamor, jc za to sani najboljši do<30 m«. Prvi nadaljuje: »Tukaj smo prestopili (drugo) cesto« (in naredi par korakov). Drugi: »15 m«. Prvi: »Tukaj smo krenili proti vzhodu« in zopet malo pokoraka. Drugi: »60 m« itd. Sledi vaja. Nato se začne risanje. (Na vzpetosti se še ne ozira, ker je lekcija ena izmed prvih v domoslovnem pouku). Najprej se riše s paličico na tla telovadišča. Otroci imajo sami najti, da je treba umanjšanega merila, in ga tudi sami določijo (1:20). Druga vaja v risanju se vrši na manjšem prostoru, na malem igrališču, ker z manjšim merilom (1:100). Tretjič se riše v me¬ rilu 1:1000 na vodoravno ležečo tablo, na kateri se označene svetovne strani vjemajo z istinitimi. Tabla se obesi in zdaj je zopet treba vaje; končno učenci po izračunjenem merilu 1:5000 narišejo pot v svoje zvezke. Slično se postopa pri naslednjih lekcijah. Za nas je važno vedeti, da morajo Bech- lerju učenci risati vse, kar smatra za potrebno, da se uvedejo v umevanje zemljevida. Njemu je risanje po učitelju in učencih imenitno sredstvo, ki stane sicer mnogo truda in časa, a je neobhodno potrebno. Poleg njega drugih smotrov, ki je ima domoznanski pouk, ne zanemarja. Naj se mi dovoli, da na tem mestu še kratko izpre- govorim o struji, ki na ravnokar označeno sicer nehote spo¬ minja, ali je v bistvu od nje vendar popolnoma različna. Mislim na ono, ki smatra risanje po učitelju in otrokih za glavno izobraževalno sredstvo in za središče vsega domo- — 87 — slovnega pouka. Otroci rišejo ne le zato, da se uče spo¬ znavati zemljevid, ampak tudi, in to se smatra za jako važno, da bistro motrijo lego, razsežnost in obliko geografskih predmetov ter si je utisnejo neizbrisno. Oče tej metodi, ki je nastala iz prepričanja, da je bistro in natančno shvatanje geografskih predmetov in njih topičnih razmer glaven pogoj plodonosnemu pouku domoslovnemu, je Delitsch. Danes metoda nima več veljavnih zagovornikov in spada le še v zgodovino. Ostanejo nam še genetiki, ki ne zahtevajo, da riše tudi učenec. Zdi se jim, vzlasti z ozirom na kratek čas, ki je domoslovnemu pouku odmerjen, in na risalno zmožnost otrok, v svrho, kateri ima risanje služiti, dovolj, da riše le učitelj, seveda v pričo učencev in tako, da ti sodelujejo, takorekoč učitelju narekujejo. Seveda se tuintam da tudi učencem kaj malega risati, če je ravno umestno. Poglejmo, kako se po Trunku*) in Leyfertu**) — oba se namreč v vsem bistvenem ujemata — otroci uvajajo v razumevanje zemljevidov. I. Ponazorjevanje pojmov: obzorni krog, glavne, stranske strani neba; vaja v orientiranju. II. Črtež šolskega kraja. Predvaja: gledajo se predmeti od zgoraj in sicer z ozirom na njih vodoravno razsežnost (osnovo). Vaja se vrši v šolski sobi. Nariše se črtež škatlje na vodoravno ležečo šolsko tablo v naravnem merilu. Nariše se črtež podija na vodoravno ležečo šolsko tablo v nekoliko skrčenem merilu. Nariše se črtež šolske sobe na vodoravno ležečo šolsko tablo v bolje skrčenem merilu. Nariše se črtež šolskega poslopja na vodoravno ležečo šolsko tablo v še bolje skrčenem merilu. Nariše se črtež ceste, ob kateri stoji šolsko po¬ slopje, na papir, pritrjenega na desko, in to zunaj šole. *) Die Anschauličhkeit itd. **) Heimatkunde. — 88 — Opomba. To risanje se vrši po sledeči razporedbi: a) predmet se pogovori; b) otroci se orientirajo; c) cenijo in merijo; č) riše se; d) pristavi se merilo. Še ena vaja v risanju: otroci predmet, n. pr. so¬ sedno cesto ali kako križališče, izmerijo sami ter sploh določijo vse, kar jeza risanje treba; riše se potem v šoli. Vaja, gledati geografske predmete s kake višine; orientiranje; učitelj naredi obris (skico); v šoli se vrši ob obrisu, ki ga učitelj naredi v drugič na vodoravno ležečo tablo, ponova. Učitelj otrokom predloži črtež šolskega kraja. Neobhodno potrebno je, da je učitelj takega naredil. Ta črtež se zdaj proučava vsestransko. Potovanja po črtežu, in kolikor le možno, tudi istinita s črtežem v roki. Glavni smoter je, da učenec zlaga črtež z istinitostjo. Kjer je mogoče, naj ima vsak učenec majhen črtež. Opomba. Pri potovanjih se i rešujejo drugi smotri domoslovnega pouka. Črtež se v šoli obesi. III. Karta domačije. 1. Prva stopnja predvaj. Predvaja, gledati predmete v šoli od zgoraj ter paziti, kako se očesu kažejo tudi z ozirom na navpično razsežnost. V to služijo najbolje: po¬ končni, poševni, prisekani stožec, pokončna, poševna, prisekana piramida, model kupa gra¬ moza, kakoršne je videti ob cestah, priprost model (kalup, relief) hriba. Risanje teh pred¬ metov po učitelju na vodoravno ležečo tablo. Črtke; njih pomen se pojasni. 2. Druga stopnja predvaj. Ogleda in pogovori se šolski okoliš z višine. Kalup, ki predstavlja del šolskega okoliša, in ki ga šola mora imeti, se pogovori, najprej sam na sebi, nato se primerja s hribom po smereh - 89 - in oblikah tal; ozirati se je tudi na druge pred¬ mete: potok, hiše i. dr. Kalup se izmeri na vse strani. Kalup se riše: najprej črtež, potem se črtka, končno se zaznamijo potoki, ceste, hiše i. dr. Narisek se primerja s kalupom. Kalup se primerja z dotično partijo na karti do¬ mačije istega merila; tudi takšno karto mora imeti vsaka šola. Vaja, da si učenec po kalupu in narisku oziroma karti živo in v vseh delih posebno z ozirom na razsežnosti resnično predstavlja dotični hrib; torej sklepanje s kalupa in karte na istinitost. 3. Učitelj obriše (skicira) z višine v pričo učencev karto okolice. Opomba. Pri ogledovanju z višine se je tudi ozirati na vse drugo, kar se je videlo na potovanjih, in se ima tudi vse to risati. IV. Raba karte domačije. Izprva naj leži karta vodoravno in tako, da se strani neba ujemajo. Karta seveda nima izohips, a mora biti natančna. Ta karta se proučava vse¬ stransko. Potovanja po karti in, kolikor le možno, tudi istinita s karto v roki. Kjer je mogoče, naj ima vsak učenec manjšo karto. Glavni smoter je, da učenec zlaga karto z istinitostjo. Opomba. Pri potovanjih se i rešujejo v s i drugi smotri domoslovnega pouka. Karta se obesi v sobi. Učitelj Trautermann (Geogr. Anzeiger, 1902), da, ko so učenci po modelu hriba, narejenem po učitelju, poskusili sami narediti tak model iz vlažnega peska, na položno po¬ bočje polagati dolge, tanke razpolovljene kosce vejic, na strmo pobočje pa kratke debele, ker je tudi vodni tok v prvem slučaju dolg in položen, v drugem kratek in strm. Pripomnim, da bi se namesto črtkanja tudi moglo osenjavati. — 90 — Jako priprosto bode uvajati v umevanje zemljevida, kadar prodero karte, risane iz ptičje perspektive v maniri reliefa in z južno osvetljavo. Sedaj se v domoslovju še ne ozira noben metodik na nje. Pot, ki jo hodijo genetiki, je res dolga in, kakor pri¬ znavajo sami, tudi težavna, za učenca kakor za učitelja, a neizogibna. Tukaj ni mesto, da to dokažem, vendar naj po¬ stavim sem-le sledeče besede Lehmannove:*) »Da bo učenec vse, kar zemljevid pravi, tudi znal resnično in primerno lahko razbirati, v to še dolgo ni dovolj, da se mu raztolmači pomen raznih na šolskih zemljevidih nahajajočih se znamenj; kakor pri učenju čitanja samo poznavanje črk ne daje spret¬ nosti, da se besede in stavki berejo, in kakor to mehanično vezanje glasov učenca še ne usposablja, da stavke shvata po vsebini, ravno tako je tudi od samega poznavanja kar¬ tografskih znamenj na sebi do popolnega umevanja one vsebine, ki jo prikazuje njih mnogoterna sestava in stop- njava, še daljna pot« K metodi spadajo tudi nazorila. Res je, da je pri tem pouku nazorilo domovje, saj se domoslovni pouk prav v tem razločuje od zemljepisnega, ali vkljub temu bo iz no¬ tranjih kakor zunanjih vzrokov treba, da so nazorila za do¬ moslovni pouk, v kolikor je to možno, v šoli zbrana. Spominjam le, da se vsaka stvar ne da dobiti vsak čas, da se marsikaj da učiti v šoli, ako ne manjka nazoril, da se pregledi najbolje ustvarjajo po zbirki, da se nazorilo more v šoli upotrebljati često z večjo paznostjo nego na planem itd. Sicer pa bode o tem govorica še pozneje; tukaj le še to, da se nazorilo, iz šolske zbirke vzeto, nika¬ kor ne sme smatrati za nadomestilo predmeta v prirodi; popolnoma krivo bi torej bilo misliti, da učitelju tega, kar ima v zbirki, ni treba kazati zunaj na planem. d. Učni čas. Govoriti nam je še kratko o času, ki ga razni metodiki odmerjajo domoslovnemu pouku. Finger je, kakor vemo, domoslovje kot predmet učil prva štiri šolska leta, toda *) Vorlesungen. — 91 — izrecno zahteva, »da se ima nadaljnje in temeljiteje pozna¬ vanje. domovja prepustiti deloma poznejšemu zemljepisnemu, deloma prirodopisnemu, deloma zgodovinskemu pouku, de¬ loma pa še celo posebno življenju*. Finger torej razločuje domoznanstvo kot poseben predmet prve polovice od pri¬ slonjenega domoslovja druge polovice šolske dobe. Tej ideji se ne da prerekati, in zato so ji tudi vsi metodiki za njim pritegnili, ali ne zlagajo se z ozirom na dobo, ki se jo naj domoslovje goji kot poseben predmet. Muthesius n. pr. se peča z domoslovjem kot disciplino prva štiri šolska leta (toda pripravlja na vse realije), Kehr (le na zemljepisje in zgodovino) v 2. in 3., izmed onih, ki jim je domoznanstvo le priprava na zemljepisje, Trunk in Tromnau v 3., Liiben, Ostermann in Wegener v 4.;*) pozneje ga ne začenja nikdo. Jaz bi mu odkazal 3. in 4. šolsko leto — pripravljal pa bi pri triurnem pouku na teden tudi na zgodovino — in sicer zato, ker je prav z ozirom na to na¬ logo snovi za eno leto mnogo preveč, ker so geografski predmeti, kakor Matzat prav trdi, »najbolje komplikovani izmed vseh«,**) ker se pouk v domoslovju, ako je naj količkaj plodonosen, ima vršiti zelo počasi, in končno ker se bode zemljepisna snov v ostalih štirih letih predelala lahko, če je priprava solidna. Na Pruskem je domoslovje od 1. 1892 tudi sprejeto v učni načrt za gimnazije in mu je odkazana cela seksta (po našem prima), dasi so se ga učenci že učili v ljudski šoli in dasi se nastavlja in dopolnjuje vsa naslednja leta. V zadnjem času se celo zahteva, da bi se pouk v tem predmetu še raztegnil črez kvinto (sekundo). Rekel sem, da ima domoslovje tudi nadalje in sicer do zadnjega šolskega leta ostati v učnem načrtu ljudske šole; to pa zato, da se z ozirom na ono snov, ki je za prvo stopnjo pretežka, dopolni; mimo tega pa je ves čas geografskega pouka neobhodno treba segati na domoslovno tvarino, bodisi novo ali staro, v svrho dobre apercepicije. Natančneje se je o tem predmetu doslej razgovarjalo raz¬ meroma še prav malo, ali ni dvomiti, da bode to točko *) Ostermann u. Wegener, Lehrbuch der Padagogik, 2 Bde. Oldenburg, 1890. **) Methodik des geogr. Unterrichtes, 136. — 92 — razbistrila prihodnost. Treba je, da učitelj podrobno dolo¬ čeno domoznansko snov psihološko analizuje ter iz prve stopnje izloči, kar ne spada vanjo, oziroma za prislonjeni pouk razvrsti. Tromnau, Wulle in Steckel (Allgemeine Hei- matkunde) nam sicer podajejo take poskuse, ali njim je do- movje domača dežela. e. Domoznanstvo v praktiki. Obrisavši metodično književnost domoznanskega pouka, imamo se končno ozreti na praktike v ljudskih šolah. Na Nemškem se ta disciplina, dasi je mlada, neguje prav raz¬ umno. Ne moremo pa tega reči o Avstriji; pri nas vlada v domoznanskem pouku še v obče brezsmotrivost in ne¬ jasnost, in vendar se predmet uči že nad trideset let. Največ je te mizere pač krivo to, da je besedilo splošnih učnih načrtov, revidiranih v letu 1883, (pred menoj leže taki za Štajersko), nesrečno sestavljeno, in da se pred¬ metu ne privošči potrebnega časa. Tuintam pride »poznavanje zemljevida« oziroma v nem¬ škem besedilu »počasno uvajanje v umevanje zemljevida« z a domačo deželo, in celo še z a pregledom Avstrijsko-ogrske monarhije, elementarna astronomijska opazovanja se izrečno zahtevajo le tuintam, orientacija še le na koncu domoslovja, v okvirju domačije vsi zemljepisni osnovni pojmi in od petrazrednic naprej tudi politični okraj itd. To mora učitelja, ki bistva domoslovnega pouka ne pozna temeljito, popolnoma zmesti. Posebne »Instrukcije« pa šolska oblast, kakor za nekatere druge discipline, za pouk v tem predmetu tudi ni izdala; sicer pa bi taka načelnih nedostatkov ne odpravila. To bi veljalo tudi za tista »Pojasnila«, ki jih je pridjalo c. kr. ministerstvo, oziroma deželni šolski svet »Normalnim učnim načrtom«, izdanim 1. 1874, če bi jih ne bil že zako¬ pal prah. O času. Domoslovje se uči v dobi od inkl. 2. do inkl. 5. šolskega leta, ponajveč v 3. ali 4., po eno uro na teden oziroma, kjer mu je z zgodovino skupaj odmerjena 1 ura, vsakih 14 dnij. — 93 — Ob takih razmerah domoslovje v šoli ne more uspevati ter priti do one vrednosti in onega pomena, ki ju naj ima za pouk kakor za vzgojo. Da se to predrugači, je pred vsem treba izpremembe učnega načrta. f. Kaj ima vsaka šola imeti za domoznanski pouk. Domoznanski pouk zahteva posebnih in sicer obširnih priprav, brez katerih mu ni mogoče uspevati. Dotikalo se je te stvari v spisih že tuintam, ali izčrpno in sistematično jo razpravlja izborni metodik Leh man n v spisu »Zur Beschaffung des h ei m a t ku n d 1 i c h en Unter- ri c h ts m a te r i al s*,*) in obdolžiti bi se imel opustka, ako bi nanj ne opozoril celo posebno. Skraja govori pisatelj o nalogi in zunanji osnovi potrebnih priprav, potem obriše na 78 straneh podrobni načrt za zbirko domoslovnega gra¬ diva ter podaje z ozirom na njega izvršitev najboljših pojas¬ nil in navodil; končno pa še pokaže, kako se vsa stvar nadalje izpopolnjuje in kolikega pomena da je. Evo le kratkega izvlečka; vendar naj ta učitelju ne nadomešča spisa samega, ki ga priporočam najtopleje. Neobhodno potrebno za domoznanski pouk je, da učitelj proučava domovje na vse strani in natanko Če v enem in istem kraju deluje več let, se ga kolikor toliko uči poznavati; drugače pa je pri onem, ki je še le prišel. Temu je kratkomalo nemožno, uživeti se tekom leta ali še prej toliko, da pozna domovje, v kolikor mu za pouk treba. Zato bi se naj za vsak kraj domoslovno učno gradivo po načrtu sestavilo, uredilo in tako hranilo, da je vsakemu učitelju, ki ga za pouk potrebuje, na razpolago. Ta zbirka snovi bi z domovno karto vred morala spadati v šolski inventar ter se dopolnjevati in popravljati. Pred vsem bi naj bili zabeleženi vsi literarni viri za tisti kraj, torej spisi ki pojasnjujejo njegovo prirodo kakor zgodovino, potem pa v posameznem še: 1. Obraz površja: oblika njegova, višina, in položnost, hribine, prsti, rudninski zakladi, šota, kako tla učinkujejo na razdelbo vodovja in na tok tekočih voda, kako na rastlinstvo in na živalstvo, kako na naselnost, na selišča in *) Suplementheft der Vorlesungen. — 94 — prometne naprave, prhnenje, izpiranje vode, odplavljanje, nastanek novih tvorb; 2. podnebje: oblačnost, sneg in led, množina padavin, njih vzročna vzajemnost med seboj in z odnošajital; 3. vodovje: (kolikost vode,) razdelba in velikost stoječih in tekočih voda, smer zadnjih, tvorba vrelcev, pod¬ talna voda, tvorbe dolin in reke, višina vode, povodnjišča, sledovi nekdanje struge, širokost in globokost rek, nadmorska višina vodne gladine, pad, srednja naglost toka, vzroki, ča- sovi, trajanje in učinki povodnji, hitreje ali počasneje nara¬ ščanje vode po nalivu ali ob tajanju snega, kalnost vode in nje vzroki, naplavljanje, nastanek sipin, otokov, kakšnost struge ob robih in na dnu, začetek in trajanje poledenenja, ribe po vrstah in kolikosti, plovnost, uravnavne naprave, odvisnost odnošajev od tal, od podnebja in med seboj, vpliv na obdelavo zemlje, na naselitev, na promet; stoječe vode, nastanek, pritoki, odtoki, vodna gladina, vzrok nara¬ ščanju in padanju; močvirja in barja, njih izsuševanje; 4. rastlinstvo : a) samorasle rastline, njih zadružno življenje in razširjava, samorasel gozd, vpliv rastlin na tla. b) kulturne rastline, a. koristne, gozdovi, njih vpliv na ondotne prirodne razmere, polja, travniki, vrtovi, izvor koristnih rastlin, p. lepo¬ tilne; 5. živalstvo: a) divje živali, človek in divje živali, pra¬ zgodovinske živali, b) pitome živali, njih izvor, razširjava in pomen živinoreje, vplivni činitelji, odnašaji med poljedelstvom in živinorejo; 6. človek: narodopisno, starinoslovno, grobišča, krajevna imena, narodstvo, šege in navade, praznoverje, noše, vselitve, oblike selišč, gradba hiš, pohištvo, orodja, jezik, narečje, razrečje, krajevna zgodovina, vzroki in pogoji za na- selbo, lega selišča do reke, do velikih cest in železnic, državne in gospodarstvene razmere, obrt, poljedelstvo, živi¬ noreja, rudarstvo, industrija, trgovina, izvoz, uvoz, prometna sredstva, število prebivalstva nekdaj in zdaj, prirastek po rojstvu in odpad po smrti, izselba, priselba, gostota pre¬ bivalstva, primerjava z drugimi kraji, z okrajem, verstvo, duševna prosveta, cerkev, šola, druge naprave. Ako se gradivo na tak način nabira, se da tudi po okrajnih učiteljskih konferencah sestaviti opis dežele, kar bi drugače ne bilo mogoče; take knjige pa je učitelju v domoslovnem pouku neobhodno treba. — 95 Priprava za domoslovni pouk je torej ogromno delo, za enega samega preveliko. Zato se naj združijo vsi učitelji enega kraja in tudi porabljajo domače konference. Velike koristi utegne tudi biti 18 strani obsegajoče in v »Padagog, Zeitschrift, 1876« objavljena razprava »Der Lehrer als Forderer der Heimatkunde«, ki jo je v prvi vrsti v zgodovinskem interesu spisal učitelj J. Krainz. 2. Zemljepisje. a. Do 1. 1883. Govor Richthofenov ni le mejnik v razvoju zemljepisne vede, ampak tudi metode šolskega zemljepisja. Vretje in burkanje v vedi, ki se je pojavilo po Ritterjevi smrti, na razvoj šolske metode ni moglo vplivati ugodno, ampak je povzročilo nekako stagnacijo, v kateri se je pa vendar srečno ohranilo to, kar se je že bilo priborilo; potemtakem leta do 1883 v metodičnem oziru niso bila kaj plodonosna, ne kvantitativno ne kvalitativno. Vendar mi je omeniti dve knjigi »Dr. H. Oberiander: Der geographische Unterricht nach den Grundsatzen der Ritterschen Schule 1869, 1875, 1879« in Dr. F. W in ki er: »Methodik des geographischen Unterrichts, 1872, 1882,« ki ju štejem med najzaslužniša dela, kar se jih je doslej izdalo o metodi našega predmeta. Oba šolnika sta navdušena in kaj razumna interpreta idej Ritterjevih. Dobra knjiga je tudi »C. Huttl: Beitrag zur Methodik des geographischen Unterrichtes Wien 1879«. Po šolah se je med tem, kakor v domoslovnem pouku domovje, v zemljepisnem smatral zemljevid za torišče in središče, za najimenitnejši smoter tega pouka pa čitanje zemljevida*) in topografija. Ker pa je vladalo občno prepri¬ čanje, da se oboje da doseči le po geografskem risanju (spominjam na Delitscha), je stopilo to-le v sredino geo¬ grafskih diskusij. V risanju se je motril zemljepisnega pouka najgotovejši uspeh, vsega zemljepisnega znanja zapopadek. Risarji trde: če učenci rišejo, so prisiljeni, da karto bistreje *) Peschel: Die Bekanntschaft mit den Karten ist das Wichtigste, was der Un¬ terricht gewahren solite. (Abhandlungen I. 437)7 — 96 — in natančneje gledajo, risanje eminentno služi ustvarjanju geografskih nazorov o legi, oddaljavi, velikosti, obliki i. dr., tudi oživlja pouk in sicer samo po sebi, kakor tudi vsled izpremembe v šolskih opravkih, nadalje sili vsakega, tudi najlenejšega učenca, k delu, izborno podpira spomin, omo- gočuje, da se predmet, ki se ga baš hoče predočiti, lahko izolira itd., skratka brez risanja ni uspešnega zemljepisnega pouka. Kajpada so se zdaj takozvane risalne metode jele prikazovati kakor gobe po toplem dežju; v istini to niso metode, ampak le različni načini porabe priznane učne pomoči. Temu se zdi dovolj, ako učenci po tanko tiskanih nariskih potezajo s pisalom, drugi da zemljevid posnemati s povoščenim papirjem, tretjemu n. pr. morajo učenci na¬ tanko opisati vsak posamezni ovinek reke ali meje, da to-le s prosto roko narišejo najprej po predlogi, potem na pamet, četrti se poslužuje nekaterih pomožnih ali takozvanih nor¬ malnih črt, peti geometrijskih oblik kakor Ritter, šesti pri¬ poroča risanje na kvadratsko, sedmi na stopinjsko mrežo, osmemu so barve bistvena stvar itd. in vsak teh načinov še ima svoje korektorje, ki mu vedo kaj dobrega pridjati oziroma kaj kvarljivega odvzeti; vsak pa je prepričan, da je le njegova »metoda« najboljša. Sicer je pa res, da ima vsaka nekaj dobrega in da je vsaka podprta s pametnimi razlogi; ali to pa tudi kaže praksa, da do današnjega dne izključno prodrla ni nobena. Ob toli živahnem zanimanju za zemljepisno risanje se je seveda po šolah risalo na vse kriplje. Da pa so se pri tem višji smotri zemljepisja, nego je more doseči risanje, zanemarjali, je pa tudi lahko umevno. Zemljepisni pouk se je v risanju potapljal. Vendar so se nahajali tudi taki metodiki, ki so čitanje zemljevida vedeli doseči brez mnogega risanja, pa tudi taki, ki so si sicer bili svesti višjih smotrov zemljepisja, toda v praksi poudarjali le bolje samo enega ali drugega ter se za tega poganjali pretežno s tem ali onim sredstvom. Tako se je tukaj negovala takozvana metoda opazovalnega potovanja, tam posebno poudarjalo pojasnjevanje vzročnih zvez in — 97 •- primerjanje, zopet drugje pa si je učitelj uspehe zagotavljal z živim opisovanjem in slikanjem pokrajin. H. Wagner ni preveličil, ko je 1881 pri prvem shodu nemških zemljepiscev djal, da v nobenem šolskem predmetu zastran metode ni tolike zmešnjave kakor baš v zemljepisju in zopet v nobeni izmed metod tolike kakor v risalni. V tej dobi se je na Avstrijskem vsled novega šolskega zakona v ljudske šole kot predmet uvedlo tudi zemljepisje. Prvi učni načrt je bil slab in pouk že vsled tega neploden, da ne govorim o metodi, ki je bila suho tradiranje politične geografije in topografije, v kojo je bilo vmešanih brez šte¬ vila statističnih podatkov in raznovrstnih krajevnih zname¬ nitosti ; le boljši učitelji so še pridajali takozvano kulturno sliko, seveda tudi podavaje; poleg tega se je veliko važnost polagalo na risanje in sicer na lepo risanje. Drugi načrt, od leta 1883, je pa prav dober; toda metoda se v obče ni mnogo izboljšala in vsled tega zemljepisni pouk še tudi danes ne rodi zdravega sadu. b. Od 1883 do 1904. a. Pregled. Leta 1883 se razlegne glas Richthofenovega govora, ki je zemljepisce porinil na trdno pot, učitelje pa opomnil na višja motrišča našega predmeta. Vsled tega se je na polju metodike zemljepisnega pouka začelo kaj živahno gibanje, ki traja še v naše dni. Zadnji dve desetletji sta pojavili jako bogato, pa tudi zdravo književnost, ki je metodo ekstenzivno kakor intenzivno tako razbistrila, da je danes gotovo nobena kateregakoli druzega predmeta ne prekaša. Evo le najvažnejših spisov, ki je naj navedem i zato, da mi bo v naslednjem treba imenovati le avtorja: 1884, Rusch, Metodik des geogr. Unterr.; 1885, Matzat, Methodik des geogr. Unterr.; 1885 — 1894, Lehman n, Vorlesungen iiber Hiilfsmittel u. Methode des geogr. Unterr. mit 1 Supplemt-Band; 1886, Oelhorn, Zur Methodik des geogr. Unterr.; Bbttcher, Die Methode'des geogr. Unterr.; 7 — 98 — Oeistbeck M., Methodik des Unterr. in der Geogr.; 1887, Oberlander-Gabler, Der geogr. Unterr., 4. A.; 1888, Winkler, Methodik des geogr. Unterr., 2. A.; 1890, Doiwa, Die methodische Behandlung der astron. Geogr, in der Volks. u. Biirgerschule; Trunk, Die Auschaulichkeit des geogr. Unterr., 3. A.; 1891, Orožen, Metodika zemljepisnega pouka. 1892, Oberlander-Gabler, Der geog. Unterr., 5. A.; 1893, C oo rde s, Oedanken iiber den geogr. Unterr., 3. A.; 1894, Geistbeck A., Eine Gasse fiir die Anschauung im geogr. Unterr.; 1895, Geistbeck A., Uber Systematik und Induktion im geogr. Unterr.; Giinther-Kirchhoff, Didaktik und Methodik des geogr. Unterr.; K er p, Die Methodik des erdkundl. Unterr.; 1897, Harms, Fiinf Thesen zur Reform des geogr. Unterr. 2. A.; 1898, Orožen, Metodika, 2, nat. 1899, Ker p, Die erdkundlichen Raumvorstellungen; 1900, Oberlan d er-Weigel d t, Der geogr. Unterr., 6, A.; Gruber, Entvvickelung der geogr. Lehrmethoden im 18. u. 19. Jahrhdt.; 1901, Vukovič, Zemljepisna obuka; 1902, K er p, Die Methodik, 2. Aufl.; Fritzsche, Die neuen Bahnen des erdkundl. Un- terrichts; Trunk, Die Anschaulichkeit 4. Aufl.; 1903, Rusch, Methodik, 6. Aufl.; Prilil, Fiinf Hauptfragen aus der Methodik der Geo- graphie. Poleg spisov, izdanih v posebnih knjigah in knjižicah, so na razvoj šolsko-geografske metode veleznamenito vpli¬ vali tudi časopisi. »Zeitschrift fiir Schulgeographie« sledi jako spretno še od leta 1880 vsem takim vprašanjem; tudi že navedeni časopis »Geographische Zeitschrift« je v svoj delokrog potegnil šolsko metodiko in tudi »Geographischer Anzeiger«, ki je začel izhajati 1900, si je v kratkem času — 99 — svojega obstanka za razvoj našega predmeta stekel že lepe zasluge. Med pisatelji prvačijo Kirchhoff, Ratzel, A. Geistbeck, Bludau, Seibert, Jarz, Becker, Haack. Končno se še imamo spomniti splošno metodičnih oziroma pedagogičnih listov. Areopaškega učinka pa so šolsko-metodična posveto¬ vanja, ki se vrše v rednih zborovanih nemških in razno- narodnih zemljepiscev. Dičnega metodika imamo Jugoslovani v osebi zagreb¬ škega vseučiliščnega profesorja zemljepisja, drja. Hinka pl. Hraniloviča. Njegovi spisi so polni izvirnih in duhovitih idej ter ga kažejo ne le temeljitega učenjaka, ampak tudi bistro motrečega šolskega praktika. Ideje njegove, v kolikor veljajo tudi za ljudske šole, nahajamo uporabljene v navedeni metodiki Vukovičevi. Trditi se sme, da se zadnjih 20 let v nobenem šolskem predmetu metodično ni delovalo tako marljivo in tudi po¬ menljivo, kakor v zemljepisju. Oglejmo si to delovanje. Po¬ prej pa še opomnim, da z vsem, kar bom navajal, dotični pisatelji sicer niso merili izrecno na ljudsko šolo; ali raz¬ kazovanje moje bi bilo nedostatno, ako bi ono preziral, kar se uveljavlja za srednje šole, vzlasti za njih nižje razrede, ker velja vendar iz večjega tudi za elementarni pouk; sicer pa razsodnemu ljudskemu učitelju ne bo težko odbrati, kar ni zanj. p. 0 smotru in nalogah šolskega zemljepisja. Prvih dvoje desetletij po smrti Ritterjevi se šolskega zemljepisja pravi smoter ni mogel izkristalizovati; fluktuacija je na tem torišču bila previharna. Tudi prvemu kongresu zemljepisev 1. 1881 in Winklerjevi metodiki ni bilo usojeno, dognati to vprašanje. Se-le iz Rihthofenovega govora je Gelhorn mogel izvajati, daje šolskemu zemljepisju smoter: poznavanje fizične, biološke in antropogeografije, ki ga ima voditi motrišče vzročnih odnošajev vseh šestih prirodstev med seboj kakor do zemeljske površine in do nebnih teles (solnca in lune). Seveda se ima obseg tega smotra rav¬ nati po kategoriji šole. Pri tem je ostalo do današnjega dne. Ni pa takega edinstva glede" nalog zemljepisnega pouka. V obče se strinjajo vsi metodiki v tem, da ima ta predmet 7* — 100 — izobraževati razum, krepiti spomin, gojiti fantazijo in čustva, vzlasti nravna, pa tudi podajati pozitivnega znanja ter pri¬ pravljati na praktično življenje. Ali ravno oni točki, ki bi v vzgojevalnem oziru bila največjega pomena, to je teleološkemu shvatanju zemlje, ki to-le smatra kot vzgojevalnico človeštva, zapirajo pridruženci mehaničnega naziranja o vesoljstvu šolske duri. Njim je zemlja le bivališče človeštva in nič več. No, zato pa velika večina najboljših metodikov kakor Oberlander, Kirchhoff, Winkler, Gelhorn, M. Oeistbeck, Coordes, Fritzsche, Prilil v zemljepisnem pouku nikakor noče pogrešati onega elementa, ki sicer realističnemu predmetu še le daje idealno jedro ter ga pred vsem z zgodovino, prirodoznanstvom in verozakonom spaja v etično harmonijo. »Vendar«, pravi Winkler, »bi bilo stvarno in pedagogično napačno, ako bi učitelj ob takih prilikah prestopil v verouk in v zemljepisni uri razvijal verske resnice ter se celo tikal te ali one dogme; stvarno krivo, ker se imamo v zemljepisni uri baviti z zemljepisjem in tudi tukaj velja Suum cuique, pedagogično pa napačno, ker bi patosu utegnilo manjkati resnice ter pri otrokih prav tako verskemu kakor zemlje¬ pisnemu interesu biti na škodo. Učitelj geografije ima s svojim poukom služiti religiji, a po duhu, nikakor pa v zemljepisni uri učiti verozakona. y. 0 stališču zemljepisja v učnem načrtu. Gotovo je pristojno, da se vede primerno svojim vrednostim za izobrazbo kakor za življenje v šolah uvažujejo. Če to velja v obče, ne velja pa za zemljepisje in za avstrijske šole. Dočim se n. pr. v ljudskih šolah na Pruskem zemlje¬ pisje kot samostojen predmet uči od 3. (namreč z domo- slovjem vred) šolskega leta naprej skoz vse razrede oziroma oddelke po 2 uri na teden, in to že od 1. 1872 sem, figu- ruje pri nas na Avstrijskem ta predmet še vedno le v družbi z zgodovino. Po učnem načrtu je sicer od zadnje neodvisen, vendar ima z njo deliti pičlo odmerjeni učni čas 1, 2, 3 ur na teden. Da pri takih razmerah pouk ne more uspevati, je evidentno. Na gimnazijih in realkah je razmeroma še slabejše; tukaj v višjih razredih zemljepisje še ni poseben predmet, — 101 — ampak le služkinja zgodovine, v kolikor ga ta potrebuje. Je še pač tako, kakor je bilo drugod pred tolikimi in tolikimi leti. Sicer pa tudi na Nemškem našemu predmetu v srednjih šolah stališ ni celo tako ugoden kakor v ljudskih. 8. 0 izboru učiva. Če je v smotru in nalogah zemljepisnega pouka raz¬ meroma malo razkolnosti, se nam pa zato več nemira, pravi semenj, pokazuje v izboru snovi. Coordesu, kličočemu: »En edini vulkanski izbruh opisati koristi več nego vse vulkane sveta imenovati!« pritegne vsak, ali raznovrstnost snovi je ono, kar razdvaja. Skrbno se pretehtuje element za elementom ter smatra za najvažnejšega oziroma zelo važnega tukaj ta, tam oni, kakor posameznikom narekujejo njih prepričanja. Vendar opažamo, da prevladuje oni kriterij, ki je provenience Richthofenove. Gelhorn se tega-le znanstvenika drži strogo, zahteva, da se števila in imena skrčijo na minimum, vrhu tega se prva imajo okroževati ter kolikor možno nadomeščati potom primerjave z normalnimi merili, ki se učencu po največ podajajo iz domoznanstva; imena pa je pojasnjevati. Zem¬ ljepisna snov naj daje malo pomniti, mnogo misliti. Vendar pripušča zgodovinske opombe, če so važne in je njih vsebina že znana iz zgodovinskega pouka, ako tudi z zemljepisno snovjo niso v vzročni zvezi. Bottcher trpi v geografskih urah le topografijo. On pravi: Krivo je misliti, da svota se vseh geografskih znanosti ima pridobivati zgolj v zemljepisnih urah. Tej svrhi služijo tudi one učne ure, ki so določene za prirodopisje, fiziko, kemijo in zgodovino. V te torej spada fizikalna geografija, biologija in antropogeografia. Za sistematično zemljepisje v smislu Rihthofenovem posebnih učnih ur ni treba. Glavna naloga zemljepisnih ur je topografija, v kateri pa se ima učitelj tudi ozirati na kraje, ki se jih je bil dotaknil v zgo¬ dovinskem pouku. Politična geografija*) je važna in jo je *) V šolskem zemljepisju ima izraz politična geografija navadno drug pomen nego v vedi. Dočim tukaj pomeni del antropogeografije, pomeni tam zadnjo v vsem obsegu, samo da tisti, ki se za politično geografijo potegujejo, v njej politični element posebno naglašajo. - 102 — staviti na podlago fizikalne, meteorologija pa sploh ne spada v zemljepisje. K temu imam pripomniti, da utegne kolikor toliko tega ali onega geografskega elementa v imenovanih drugih predmetih že priti na vrsto, vendar nikoli element v vsem obsegu, kamoli, da bi se n. pr. obravnaval v smislu vzročnih zvez z drugimi, kakor to zahteva geografija. Potemtakem se snov ne obdeluje geografsko in tak pouk ni geografski pouk. Bbttcherjevo naziranje torej bistvu zemljepisja odločno nasprotuje. Da topografijo in politično geografijo toliko poudarja, občni pa v predmetu dovoljuje le zadnji kotiček, ima svoje vzroke. Richthofen je namreč fizikalno geografijo močno naglasil in tudi djal, da je občno zemljepisje važnejše od specialnega. Seveda je pri tem mislil le na geografsko vedo, ne na šolski predmet. Vkljub temu so mnogi učitelji jeli specialno antropogeografijo v šolah zanemarjati, dočim so občno zemljepisje sistematično učili z veliko vnemo. In zoper te se obrača Bbttcher pravzaprav, vendar besedam njegovim, kakor je je izgovoril, ne moremo pritegniti. Da pa iz zemljepisja izločuje meteorologijo, ima popolnoma prav; kajti del zemljepisne vede je klimatologija, dočim je meteorologija kot fizika atmosfere sploh zemljepisju le po¬ možna veda, kakor so še n. pr. geologija, geodezija, geofizika, narodopisje in statistika. Winkler: Naglašaj pred vsem ono, kar je najvažnejše, kar je največje izobraževalne moči, kar je drugemu temelj in kar je tipično, v prvi vrsti fizikalne odnošaje, torej fizi¬ kalni element. Vendar se oziraj, kolikor treba, tudi na ostale geografske elemente; ne zanemarjaj političnega zemljepisja, posebno priporočena bodi astronomijska geografija. Strogo se pa Winkler varuje tuje, drugod odtrgane na vlake. Zemljepisju se je brigati le za tiste interese, ki se nahajajo v njem samem. S tem se Winkler obrača zoper Gelhorna in Bbttcherja, v kolikor se ozirata na zgodovino, pa tudi zoper tiste učitelje, ki zemljepisje še vedno smatrajo za nekako enciklopedijo realističnega znanja. M. Oeistbeck opominja, naj se ob višjem shvatanju zemljepisja ne pozabi ozirov na zahteve praktičnega življenja. — 103 — Kulturna geografija*) je še le prava šolska geografija. Vrhu tega pa le ona kaže zemljo kot vzgojevalnico člo¬ veškega rodu ter daje zemljepisnemu pouku ne le višjo ampak i pravo vsebino. Le kulturna geografija služi vzgoji značaja; kajti še le po njej se v učencu utemelji ono na- ziranje, po kojem ta more postati koristno delujoč ud velike kulturne družbe. Na idejo kulturne šolske geografije je Oeistbecka napotilo Ratzlovo klasično delo »Die Vereinigten Staaten von Nordamerika, 1878—1880, v drugi izdaji 1883«, v katerem pisatelj v prvi knjigi obravnava fizikalno geogra¬ fijo in prirodni značaj, v drugem kulturno geografijo s po¬ sebnim ozirom na gospodarstvene odnošaje. Doiwa opominja, da astronomski geografiji šola ne bodi več mačeha ampak mati, ter v podrobnem določi snov, ki jo je mogoče obdelati na vsaki posamezni stopnji ljudske kakor meščanske šole. Zahteve njegove niso preti¬ rane, in kar njegovemu učnemu postopanju daje še posebno vrednost, je to, da — naj je kar tukaj povedano — se po¬ služuje najpriprostejih in prav zato najboljših nazoril. Matematična geografija se pač, dasi je v vzgojevalnem kakor i praktičnem oziru velikanske vrednosti, v šoli ne more doriti do prave veljave. Že Finger se je potegoval za njo, Diestervveg pa v svoji vzlasti metodičnem oziru vzorni knjigi »Populare Himmelskunde« pokazal, da se v tej vedi tudi brez matematičnega aparata more dospeti globoko. Dasi ne pogrešamo izvrstnih metodičnih navodil za elemen¬ tarni pouk kakor poleg poprej omenjenega dela knjižic Picka in Lockyerja, in dasi nikdo ne taji, da je mamatetična geografija za drugo zemljepisje neobhodno potrebna, je vendar še vedno pastorka šole. Krivdo je gotovo najbolje iskati v tem, da se učitelji nje metodizovanja plašijo. Tukaj je pač treba: 1. snov na vsa šolska leta in sicer dobro razdeliti, 2. mnogo opazovati, učitelju kakor učencem, in to seveda večjidel izven šolskega časa, 3. zelo počasi napredovati in 4. ne se posluževati preveč nazoril, celo ne pa komplikovanih. *) Kulturna geografija je antropogeografija oziroma politična geografija, v kateri se posebno naglasa kulturni element. — 104 — Coordes toži, da je geografski uk še vedno malone sam verbalizem in uk na pamet Posebno topografske po¬ drobnosti — spomnimo se Bbttcherja — bo treba močno skrčiti. Tako bo učitelj dobil dovolj časa za temeljito ob¬ ravnavo fizikalne, pa tudi za obravnavo matematične geo¬ grafije. Poleg tega pa ima ves zemljepisni pouk biti tak, da učenca tudi vzgoji za življenje v kulturnem ozračju, ki mu je v njem bivati. Geografija, v kolikor se podaja po šolah, bodi torej kulturna geografija, ki ima na višji stopnji pouka celo posebno uvaževati narodno in svetovno gospodarstvo. Coordes priznava važnost matematične in fizikalne geogra¬ fije, toda le bolje zato, ker sta podlaga kulturni, ki je krona vsej geografiji, in ker sta eminentne formalno izobraževalne moči. Coordesu je parola: Kulturno geografijo poleg kulturne zgodovine! Politični odnošaji mu niso tolike važnosti. Coor¬ des namreč smatra za glavno nalogo vsega pouka razvoj duševnih sil učenčevih, tej zahtevi pa bolj ustreza negovanje kulturne nego politične strani zemljepisja. Tudi se pri izboru snovi naj razločuje domovje od tujine. Zato zahteva z ozirom na nemške šole, da se učenec s fizično in kulturno geo¬ grafijo vseh petih delov zemlje le seznani, da geografijo Evrope pozna natančneje, ono Nemčije še natanč¬ neje, poleg tega pa da so mu znane glavne stvari iz matematične in fizikalne geografije. Z imeni in števili je ravnati, kakor svetuje Gelhorn, priporoča tudi diagrame. Na višji stopnji se ima učenec v posebnem tečaju z zemlje¬ vidom seznaniti temeljiteje. Idejo kulturne geografije je sicer že bil izjavil stari zaslužni metodik M. Geistbeck, ali njegova beseda ni padla na taka tla, da bi se bila takoj ukoreninila. Za Coor- desa so bile razmere ugodniše. Jedva dve leti potem, ko je njegova knjiga »Oedanken liber den geographi- schen Unterricht« bila izšla, se že prikaže metodika, ki, razločuje fizikalno in kulturno geografijo ter stavi to-le s posebnim uvaževanjem gospodarstvenih odnošajev na prvo mesto. Spisal jo je bil Kerp. Precizacijo vsebine take kulturne geografije posnamem iz spisa »Uber Kulturgeographie im Unterrichte«, ki ga je — 105 — objavil AI. G ei s t b ek v časopisu Geogr. Zeitschr. 1897. On piše: »Kulturna geografija ima razkazovati gospodarstveno duševno in politično stanje ljudstva oziroma naroda in sicer pred vsim sedanje in v kolikor se pri tem da spoznati od¬ visnost od prirodnih pogojev, od tal, podnebja, značaja člo¬ veške pasme, od ljudskega gibanja in dotikanja z drugimi narodi, da končno naslika celotno podobo dotičnega naroda v vsej moči, ki jo ima sam ob sebi in v primeri z dru¬ gimi. Poglavitni del kulturne geografije pa je, da razkazuje, kako ljudstvo gospodarstveno deluje ter izkorišča prirodne vire svoje zemlje. Vendar je A. Geistbecku kakor Kerpu tudi politični element jako važen in torej dokaj važnejši nego Coordesu. Kerp in A. Geistbeck stavita napram M. Geistbecku in Coordesu na vseh učnih stopnjah gospodarstvo v ospred¬ je. Najboljši del duševnih sil učenčevih absorbuje materia- listiški uk, kako jačiti gmotno stanje narodu in sebi, in ki se do višjega ideala ne povzpenja nego do edino osrečujo¬ čega blagostanja ter do institucije, ki to blagostanje narodu kakor posamezniku varuje, namreč do države z vladarjem. Tukaj za teleologijo ter za shvatanje zemlje kot velike vzgo- jevalnice človeštva ni prostora. Naravno je, da je intenzivni pouk v gospodarstvoslovju le mogoč na podlagi temeljitega poznavanja tal in podnebnih razmer. Zato so metodiki, ki gospodarstvoslovje močno poudarjajo, prisiljeni, vzlasti na imenovani dve strani zahtevati mnogo. Ali kar nekateri pristaši gospodarstvene struje, kakor Kerp, Harms in Tischendorf (Praparationen fiir den geograph. Unterricht) vlačijo v zemljepisje, se nikakor ne da opravičiti. Čemu n. pr. se v geografiji geološko razklada, kako so nastale Alpe? Kaj naj otroci z arhaisko, mezocoisko in dru¬ gimi formacijami ? Ali spada prirodopisna obravnava kavinega in kakaovega drevesa, kokosove palme, bombaževega in poprovega grma, slona, tigra, nosoroga, lame, kondorja, bisernice i. dr. v zemljepisje? V nasprotju s temi pa n. pr. Kirchhoffu, ki je mnenja, »da bo glavna stvar zemljepisja v šolah vsake vrste, zmiraj ostalo deželoslovje, ker se celo od elementarnega pouka zahteva, da učenca kolikor toliko — 106 — seznani s krajno lego najimenitniših dežel in morij, gorovij in rek, držav in mest« in Supanu zadoščajo skromni ele- mentje geološkega znanja. Kakor se povsod, kjer se gre za nove ideje, rado pre¬ stopa v ekstreme, tako nam je tudi na tem mestu zabeležiti naziranje, ki preveličuje gospodarstveni element kulturne geografije. Franke, znan ljudskošolski pisatelj, zahteva, da naj je ves geografski pouk gospodarstvenoslovno prepojen; gospodarstveno zemljepisje ima podpirati gospodarstvena zgodovina, gospodarstveno prirodopisje, gospodarstveno računstvo, skratka ves ljudskošolski pouk ima služiti vzgoji za gospodarstvo. Glej spisa »Die Weltwirtschaft in der Volksschule< (Deutsche Schulpraxis, 1901) in »Stellung und unterrichtlicher Betrieb der AVirtschaftskunde«. (Osterreichi- scher Schulbote, 1903)! Če pomislimo, da se v kulturni geografiji nacionalni element nehote bolje poudarja in da je nemški narod v zadnjih letih pred vsem v gospodarstvenem oziru se povzpel visoko, bomo umeli, zakaj nekateri nemški metodiki ravno to stran zemljepisja obračajo v ospredje. Ti možje pač delajo geografijo pro domo. Končno še Fritzsche. Tudi on je mnenja, da sedanji čas zahteva kulturno geografijo in to poleg kulturne zgo¬ dovine. Središče in ognjišče zemljepisnega pouka, če naj služi vzgoji, ima namreč biti človek, ki ga učenec spoznava, kako v vsem, kar dela, odvisuje od tal, na kojih biva, pa tudi kako z vsem, kar izvrši, zemljo preobrazuje, razodevajoč vladno oblast, ki mu je dana vsled njegove božje podobe. Vendar Fritzsche ne odobrava enostranskega poudarjanja tega ali onega zemljepisnega momenta. Geografijo je po besedah Liiddejevih (Geschichte der Methodologie der Erd- kunde) shvatati kot vrsto elementov, ki se, med seboj ko¬ ordinirani, vzajemno prešinjajo, o zemeljskih razmerah dado pravo sliko in presodbo in se v etiški teleologiji strinjajo v veličastno himno o večnem Bogu. O deležu, ki ga pri zemljepisju naj imata zgodovina in prirodoslovje, sodi, da imata zgodovinski in prirodoslovni element v geografskem pouku pravico le v tem smislu, da — 107 — se z njimi, v kolikor so učenci s terni snovmi v dotičnih predmetih se že bili seznaniti, geografski odnošaji in pojavi raztolmačijo in pojasnijo. Česar pa zemljepisje v to svrho ne potrebuje, ne spada vanje. Kar se tiče razmerja med domovjem (ožjim kakor širjim) in tujino, je Fritzsche istega mnenja kakor Coordes. Na tujino se je pri zemljepisnem pouku ozirati le v toliko, v kolikor je po odnošajih do domovja vplivala na razvoj domače kulture, v kolikor se po njej učencu bistri oko za domovje ter pospešuje spoznavanje kulturnih razmer med njo in domovjem. Večina pedagogov in metodikov torej zahteva, da se na kulturno geografijo obrača posebna pozornost. Vendar se vzlasti v zadnji dobi vedno češče oglašajo mnenja, da je zopet v kulturni geografiji treba odlično prednost dati političnemu elementu. »Učencem se imajo s poudarkom predstavljati tudi politična ozemlja, da izvedo o njih, kako velika so, kako jim teko meje, kje se nahajajo najimenitniši kraji, kako je prebivalstvo z ozirom na narodnost in vero¬ izpoved razdeljeno, kakšni so gospodarstveni in sploh prosvetni odnošaji, kako so se razvile teritorijalne razmere, iz katerih elementov sta se sestavila narod in narodnost, katera vladna oblika velja v državi, katerega pomena je po¬ litična enota poleg drugih itd.,« vse to seveda cum grano šali s. Kar je novo, se na škodo staremu rado pretirava in tako se je tudi v vroči borbi za nove ideje pozabilo celo na ono stran geografije, ki je nekdaj bila nje bistvo, ker je malone edina tvarjala nje snov, na topografsko stran. Zelo značilna je izjava,*) ki jo čitamo v letniku 1904 letopisa »Padagogischer Jahresbericht« in ki izvira iz peresa dolgo¬ letnega recenzenta geografskih spisov, Pavla Weigeldta. »Opravičenim novotarijam nikakor nismo nenaklonjeni in gotovo stremimo z drugimi vred po najvišjem, če tudi jedva doseženem cilju, da se nobena stvar v spominu učenčevem ne utrdi osamljena, prišli pa smo tudi zastran zemljepisnega pouka vedno bolje do prepričanja, »da se *) Pridjano še le med tiskom. - 108 - mladina močno zanemarja v tem, da se prerano uči umničiti brez dovoljnega znanja« (Kant). Gotovo si moramo na vsaki stopnji zemljepisnega uka prizadevati, pripomoči učencu do spoznanja, da so lega, zemeljska izobrazba, podnebje, vodovje in organsko življenje veriga činiteljev, ki so drug drugemu pogoj, da ustvarimo na podlagi teh spoznatev kolikor možno živo in istinito sliko zemeljske površine v celoti in delih; toda to umevanje vzročnosti je treba sprva le celo redko obujati, vendar od stopnje do stopnje do kolikor možne popolnosti razvijati; to pa bode mogoče le tedaj, ako se topografske najbitniše poteze vtiskajo neizbrisno; brez teh se maja vse.« Videli smo, da v teoriji zastran izbora snovi zares ne manjka najpestrejih različnosti. Odmaknimo pa oko z bojišča svobodnih mnenj ter poglejmo v šolsko areno. Iz avstrij¬ skega učnega načrta za ljudske šole posnamemo, da je učitelju v zemljepisju negovati matematično, fizično in poli¬ tično stran, zadnjo s posebnim ozirom na kulturni, vzlasti gospodarstveni element. Nadalje razberemo, da se domačiji, ožji kakor širji, daje prednost pred tujino, rekše, da se ima domača dežela obravnavati natančneje od drugih avstrij¬ skih kronovin, Avstrija natančneje od ostale srednje Evrope, ta natančneje od drugega dela Evrope, Evropa zopet natanč¬ neje od onih štirih delov zemlje. Ne dvomim, da se pri precizaciji besedila ni intendiralo, da bi se imeli Nizozemska in Belgija, ki sta v Srednji Evropi, bolje uvaževati od Rusije ali Italije ali balkanskih držav. Tukaj je v načrtu očividna hiba in bi na njenem mestu naj bil uveljaven princip, ki smo ga našli izraženega pri Fritzscheju. No, pa dasi bi učni načrt v obče mogel biti boljše tekstiran, je še vendar dober, vzlasti ker učitelju daje dovolj prostosti, da pouk lahko prilagodi najboljšim zahtevam in bi mogel doseči najlepše uspehe — ako bi mu ne manjkalo časa in ako bi pouk v domoslovju dajal dobro podlago. s. Kako se učne enote omejujejo. Dasi v Ritterjevi, Richthofenovi in sploh v sedanji geografiji velja aksiomno, da se zemeljska površina deli v — 109 — prirodne enote, v geografske individuje, tudi pokrajine, ne pa v politične oddelke, je vendar imel Kirchhoff še v letu 1888 opravičeno tožiti: »Učitelj zemljepisja stare baze se seveda brani z rokami in nogami, da bi n. pr. Srednjo Evropo delil v dežele (pokrajine, prirodne celote), ne pa v države. To mu diši po modernem krivoverstvu, če kot višji oddelki služijo pokrajine; živo trdi, da se pri takem počenjanju politična geografija oškoduje ter da fizični ele¬ ment političnega končno zamori in zaduši.« Bottcher je predlagal, naj se večji zemeljski prostori dele v porečja in sicer tako, da se vsaka h kakemu političnemu ozemlju spa¬ dajoča reka pogovori od vira do iztoka ter da se tudi vsako gorovje istega ozemlja razpravi v vsej razsežnosti; potem¬ takem se ne motrijo le tisti deli reke oziroma gorovja, ki se nahajajo v dotični politični enoti — ti seveda natančneje — ampak pogled je vselej obrnjen na celoto. Ta predlog je očividno posredovalnega značaja, a ni prodrl. Da ga je Bottcher skušal uveljaviti, niso ga toliko napotili oziri na staro, železno navado, kakor dejstvo, da se pri delitvi v prirodne enote često raztrga, kar politično spada vkup. Pokopali so predlog zagovorniki delitve v prirodne enote in ob enem tudi priborili zmago sebi. Prirodna enota ali geografski individuij se ima shvatati tako, kakor sta učila Ritter in Richthofen, ter se tudi imenuje kulturna celota. Tako se n. pr. Avstrija navadno deli v planinske, kraške, sudetske in karpatske dežele, pri teh le pa se zopet motri notranje- in zunanjekarpatski del posebej. Metodiki razločujejo in¬ dividuje prve, druge in celo tretje vrste. Princip delitve je brez dvoma samobsebi dober, vendar je premnogoterna razčlemba na kvar, ker učencu jemlje pregled črez celoto. Gotovo je dobrega črez mero, ako Kerp samo izvennemško Evropo deli v 49 prirodnih enot. Da se pa ugodi zahtevi zastran političnega elementa, se geografski individuij koncem razprave razstavi v politična ozemlja, oziroma se več geografskih individujev sestavi v politično enoto, ki se nato pogovori, kakor je bilo razvideti že v prejšnjem odstavku. Cesto sta geografska in politična enota identični. Končno tudi ne smem zamolčati, da novejši — 110 nemški metodiki pri določitvi geografskih individujev radi dajejo posebno velik pomen kulturnemu in torej tudi na¬ rodnemu elementu. V avstrijskih učnih načrtih za ljudske šole je uveljav¬ ljen še stari politični princip delitve, izražen v besedah: okraj, Štajerska (v štajerskih), Avstrijsko-ogrska monarhija. Sicer pa je v šolah naše države neizogibno, da sta politični obliki kronovina in država v ospredju. A niti Šta¬ jerska niti Avstrijsko-ogrska monarhija sta geografska indi- viduja, pač pa vsak vsota prirodnih enot ali pokrajin. In zato je prav tako treba kakor je mogoče, da se oba delivna prin¬ cipa družita. Vendar se obravnava ne sme vršiti po poli¬ tičnih okrajih, prvič ker okraji kot celote niso tolike važnosti in drugič ker navadno ne raprezentujejo niti po¬ samezne geografske enote niti vsote takih. S tem pa se seveda ne trdi, da bi učenca ne bilo treba končno seznaniti z obsegom domačega in pomenom sodnijskega ali političnega okraja sploh. ?. 0 razvrstitvi snovi v splošnih učnih načrtih. Tudi zastran razvrstitve snovi za deželoznanstvo je leto 1883 mejnik. Do tega leta je koncentrično-sintetična razvrstitev, ki se je uporabljala tudi v drugih predmetih, veljala kakor dogma; Staudejev spis »Gegen die konzen- trischen Kreise im biblischen Oeschichtsunterricht« pa jo je podrl ter razrušil tako temeljito, da dosihdob ni več ustala. Največ veljave ima sedaj sinteza-analiza in jo bo tudi ohranila. Tudi naši učni načrti za ljudske šole so po njej se¬ stavljeni in sicer je sinteza uporabljena do 6. oziroma 7. šolskega leta. V meščanskih šolah pa je uveljavljena koncentrično analitična razvrstitev snovi. Zastran matematične geografije je Coordes svetoval razločevati dve stopnji. Na prvi se prikazi pogovore tako, kakoršni se učencu zde, na drugi še-le, kakoršni v istini so. V obče pa se je držati načel »Od lagljega k težjemu!« in »Vedno naj se skrbi za apercepcijo!« Tudi Coordesovi za¬ htevi se po naših načrtih lahko ugodi. — 111 - Končno še dve, tri o razvrstitvi snovi v podrobnih učnih načrtih, kjer se zopet v okvirju sinteze kakor analize splošnih načrtov uveljavljata oba sestavna principa. Potem¬ takem se je pri boljših metodikih razvila praksa, ki, mutatis mutandis kratko začrtana za šole mariborske, kaže sledečo sliko: Obravnavi domovja slede geografske enote Ptujsko polje, Slovenske gorice, Kozjak in Pohorje, torej pokrajine ki se v okvirju domovja mariborskih učencev dotikajo. Ko so te pokrajine dobro obravnane, se strnejo, da se učencem predstavita mariborski okraj in glavarstvo. Nato učitelj, sledeč političnemu principu, celo ozemlje kurzorno razširi v deželo štajersko. Ta se zdaj pogovori najprej le v splošnih potezah, tako da učenec le v splošnem motri nje lego, obrise, vodo¬ ravno členovitost, razdelitev vzpetosti in ravnin, višavja in nižavja, glavno smer in raztok večjih gorstev, kakovost tal, sliko vodnih razmer, skratka da na zemljevidu najprej zaznava le glavne, najmarkantnejše poteze celote. Se le nato jame oko postajati pri posameznih delih in učenec in uči¬ telj si razkrojita kronovino v geografske enote, v katere se potem zaporedoma mirno vglabljata. Slovenskim pokrajinam je seveda dajati prednost. Končno se posamezne enote zopet strnejo v celoto, da učenec dobi od dežele celotno sliko in da se, in to velja zopet v prvi vrsti za domačo zemljo, pokažejo in kratko pogovorijo okrajna glavarstva. Jasen ima 'učencem postati pomen kronovine v monarhiji. Koncem obravnave tolitvanske polovice naj se jim je tudi v skupni podobi predstavila vsa slovenska zemlja, da se vanjo po¬ sebno vglobijo ter motrijo narod v kulturnem delu. Istotako se po obravnavi monarhije naj ozrejo na avstrijski slo¬ vanski svet. Na tem primeru smo torej videli, da se v okvirju sinteze splošnega učnega načrta uveljavljata sinteza in ana¬ liza. Ta menjava sestavnih principov stori, da si učenec smotre takorekoč ustvarja sam in da ima vsak čas jasen pregled. Oboje pa je neprecenljive vrednosti. Seveda bode to, kar je toli koristno v sintetičnem delu splošnega učnega načrta, iste vrednosti v analitičnem. — 112 — 7). Zemljepisje asocijujoč predmet. »Gojenec naj po najvišjem namenu vzgoje zori v versko nraven značaj. Prava izobrazba značaja zahteva enotnost osebe, ki temelji edino le na enotnosti svesti. Zadnji pa nasprotuje mnogoterost raznih znanstev. Enotnost subjekta (osebe) zahteva, da se varuje enotnost objekta (znanskih snovi) ter kolikor možno zasledujejo točke, v katerih se razne učne snovi druga druge dotikajo, da mnogoterost znanja ni toli razpršljiva.«*) Ves nestvarni pouk je s stvarnim organsko zvezan; prvi se ima na drugega opirati, prvi o drugem živi. Središče vsega stvarnega pouka pa je, kakor so to za Herbartom spretno pokazali tudi novejši metodiki n. pr. Wagner, Kirch- hoff, Lehmann, Matzat, Gruber, zemljepisje. S tem je izražena potreba, šolske predmete kolikor možno vzajemno vezati, pa tudi določeno stališče, ki ga zemljepisje v ljudski šoli naj zavzema. Ideja koncentracije v pouku je že mnogim pedagogom in metodikom belila glavo — spominjam le na Herbarta, Zillerja, Harnischa, Grassmanna i. dr. — in vkljub temu vprašanje še danes ni rešeno. Način koncentracije pri Harnischu in drugovih je hvala Bogu premagano motrišče, odkar je Ziller učil, da ima kon¬ centracija biti notranja. Ali tudi poskus interpretov Ziller- jevih, Reina, Pickla in Schellerja, se je izjalovil ter končal z velikim haskom. Sedaj vlada občno prepričanje, da je šolske predmete le mogoče koncentrovati v več skupin. Scherer razločuje v »Wegweiser zur Fortbildung deut- scher Lehrer« pet skupin. Prva, verski in stvarni pouk, ob¬ sega domoslovje oziroma zemljepisje, prirodo- znanstv o, zgodovino in ve roza ko n, druga, jezikovni pouk, materinščino, tuje jezike, lepopisje in petje, tretja, oblikovni pouk, oblikoslovje, prostoroslovje, risanje in ročno delo, četrta, številni pouk, računstvo, in peta telovadbo. Iz podrobnega uč¬ nega načrta, ki ga podaje, je razvidno, da v prvi skupini tvori, kakor verozakon krono, zemljepisje podlago vsemu pouku; •) Priill, Fiinf Hauptfragen. — 113 — razvrščene pa so snovi tako, da, kolikor možno, vzajemno pripravljajo druga na drugo, ne da bi se posamezni pred¬ meti v razvoju ovirali. Koncentracija je torej zmerna. Strožji je Prilil, ki v prej navedeni knjižici podaje le dva vzorca o koncentraciji, kakoršno ima on v mislih. Prilil druži zemljepisje le s prirodoznanstvom in zgodovino in vse tri stroke se istodobno dosledno bavijo z enim in istim predmetom. Zato pa mu more zemljepisje služiti kot sre¬ dišče, le dokler zgodovine ni treba učiti kronološko, to je do inkluzivno 4. šolskega leta; v ostalih letih pa stvarnemu pouku vlada zgodovina. Kakor je v prvih štirih letih odvisno od zemljepisja, kaj je istodobno učiti v perifernih predmetih, tako v zadnjih od zgodovine. 5. 0 učbeni razčlembi. V splošnem. Zastran občnega postopanja danes velja, da se za učbeno razčlembo kat’ eksohen v zemljepisnem pouku smatra genetična, ki nastopa zdaj kot stvarna sinteza, zdaj kot logična analiza (indukcija). Upotreblja pa se tudi stvarna analiza. Kar se pa tiče podrobnejega obdelovanja snovi, se od Matzata sem učne slike občno sestavljajo po formalnih stopnjah. Karakteristika formalnih stopinj v zemljepisnem pouku. 1. stopnja. Prva stopnja, kakor vemo, pozove stare, z novimi, ki se je hoče podati, sorodne predstave v zavest, dočim tuje potisne v stran. Te stare sorodne predstave se ali podado iz pregleda, ki se je bil prej ustvaril, ali iz prejšnjega geo¬ grafskega pouka ali često tudi iz zgodovine. Na stopnji priprave se tudi ima postaviti smoter, ki velja za celo učno enoto. Nemški metodiki ga dčvljejo navadno pripravi na čelo; vsled tega je nemotiviran. Pri nas pa je zdaj že 8 — 114 — običajno, da ga stavimo pripravi na konec. Utemeljitev za to si lahko prihranim, če zavrnem na str. 86. i. d. svoje razprave Psihološko-metodična utrditev učne slike »Iznajdba knjigotiskarstva« v Popotniku 1891. Kar se tiče kakovosti, smotra, ne morem odobravati, da ga nekateri, vzlasti oni, ki strogo pazijo na koncentracijo pouka, vidno umetničijo. Smoter naj se podaje prav naravno. 2. stopnja. Mnogo bolje komplikovana od prve stopnje je druga. Vsebina, ki se podava, so geografski elementje v svojem pomenu z ozirom na določen kos ozemlja. Pomniti pa je da ti elementje niso enostavni, a tudi vedeti, kako se je hoče podavati in da je pokazati njih vzročnost. Lega se določuje po geografski širini in dolžini, vrhu tega še z ozirom na geografske enote, na bližnje imenitno gorovje ali nižavje, na morje, na morske tokove in še na druge činitelje, ki globoko vplivajo na značaj pokrajine. Z vodoravno členovitostjo so spojene meje in velikost. Tudi proučavanje kakovosti tal, navpične izobrazbe in hidrografskih razmer se razpleta v mnogoterna premišljevanja. Pri podnebju se je ozirati na toplino, vetrove, padavine in svetlobo; če se ras 11 i n s tvo in ži¬ valstvo prikazujeta enostavneji, se nam pa pri prebi¬ valstvu odpre skoro nepregledno polje, kajti ozirati se je na pasmo, narodnost, verstvo, na značaj ljudstva, na gmotno in duševno kulturo in na politične razmere, pri gmotni kulturi na poljedelstvo, rudarstvo, obrt in industrijo, na pro¬ met in prometna sredstva, na selišča, na gostoto in razde¬ litev prebivalstva. V smislu nove geografije ni dovolj, da se elementje le konstatujejo in opišejo; treba je tudi razkriti njih med¬ sebojno vzročnost. Da se tej zahtevi ustreže, bode se pri vsakem elementu pred vsem vprašati, zakaj se nam kaže takšnega, kakoršen je. Odgovor na to vprašanje najdemo, če preiščemo, kako drugi elementje nanj vplivajo. Opozarjam pa, da se ne išče šiloma vzročne zveze tam, kjer je ni. Sploh je mnenje metodikov, in to je jako važno, da bodi, — 115 — kar se tiče dokazovanja vzročnih zvez, vzlasti učitelj ljudske šole v zahtevah skromen ter da so te zahteve naj zmožnostim raznih stopinj primerne. Prvo zemljepisje imej torej bolje topičen značaj; sicer pa bo, v kolikor se utemeljevanju sme dati prostora, merilo domoslovni pouk. L. 1900 je Ratzel s spisom »Die Lage im Mittelpunkte des geographishen Unterrichtes« (Geogr. Ztsch.) opozoril, da se med geografskimi elementi lega mnogo premalo uvažuje, ter pokazal, koliko misli se da iz nje izvajati, toliko namreč, da naj zavzema središče geografskega razmotrivanja. Spis je vzbudil veliko pozornost ter postal reformatornega pomena. Kako se naj geografski elementje podavajo? Zastran tega se je debatiralo mnogo in so metodiki se razcepili v dva tabora. V enem je bila parola »obrazec«, v drugem »pokrajinska slika«. Prvi priporočajo, da se obravnavaj po stalnem nam znanem obrazcu element za elementom, a tako, da daje prvih osem skupno, namreč pri rodno, in zopet zadnji element posebno, to je kulturno sliko dotične geografske enote. Učenec potemtakem dobi o enem in istem predmetu navidezno dve sliki, ki se pa v duhu njegovem zlijeta v eno, kajti elementje obeh slik so se pri obravnavi v svrho, da se pokažejo vzročni odnošaji, vendar vzajemno spajali. Drugim ni mar reda v elementih, ki ga imenujejo suho šablono, ampak oni so uverjeni, da se dobra pokrajinska slika da ustvariti le tedaj, če se snov uredi, kakor jo nudi narava ne pa po logičnem principu. Narava pa kaže v vsakem svojih najmanjših delov nakrat vzajemno delovanje vseh elementov. To postopanje je novejše; propagiral ga je najprej Kirchhoff v spisu »Sinn und Behandlungs- weise der politischen Geographie im Schul- unterricht« (Geogr. Zesch. 1895), potem se zopet zanj potegoval na zboru nemških geografov v Vratislavi 1. 1901, kjer mu je sekundiral Langenbeck. Vendar priznata oba, da za elementarni torej tudi ljudskošolski pouk sodi bolje sta¬ rejši način, torej obravnava po "obrazcu. Vkljub temu to-le Fritzsche v svoji sicer jako dobri knjižici »Die neuen 8’ — 116 — Bahnen« celo tudi za ljudske šole odklanja. Da se po¬ krajinska slika dobro razpravlja, je treba pokrajino shvatati raz posebno motrišče. Zgornjerenska nižava se n. pr. motri kot raj ali vrt nemške domovine, švabska stopnjevina kot pester park južne Nemčije, Rensko škrilasto gorovje kot biser nemških dežel. To spominja na reformatorno strem¬ ljenje Kiesslinga in Pfalza na polju prirodopisnega pouka, ki v ljudski šoli ni prodrlo. Gotovo je obravnava po obrazcu za učenca kakor za učitelja laglja. Pač pa ščitniki obrazca priporočajo poleg shematične obravnave slikanje pokrajin v obliki potopisa. Prvi je to idejo sprožil Coordes in doslej se ji ni upiral nikdo, marveč priporočila se je opetno, vendar vsikdar s pristavkom, da je učitelju možno podati živ potopis le o tisti pokrajini, ki jo je v istini videl in seveda tudi proučaval. Priporoča se tudi, učence raz kako znamenito razgledišče v obliki fingi- ranih potovanj uvajati v posamezne pokrajine. Obravnava geografskih enot po obrazcu je torej dan¬ današnji navadniša, tudi v višjih šolah. Zato hočem v naslednjem podati tri obrazce, enega po Coordesu, ki po¬ litično geografijo fizikalni zapostavlja, drugega po Bottcherju, ki jo naglaša, posebno pa topografijo, in tretjega po Kerpu, boritelju za kulturno geografijo. Coordes: I. Dežela geografsko: 1. Ime dežele (čin — politični stališ; 2. Nje lega: a) z ozirom na nas; b) v dotičnem delu zemlje, dežele, države; z ozi¬ rom na druge dežele; c) do ravnika (? milj, km, ? stopinj oddaljena); d) do morja (otočna, pomorska, osrednja lega). 3. Meje: a) po celem; b) po delih (prirodne, umetne ali politične). 4. Splošni (matematični ali drug osnovni) lik dežele, obseg — posebno očitne točke v mejah —; — 117 — geografska razdelitev dežele: sev., juž., vzh., zah., centralna ozemlja. 5. Velikost: a) razsežnost v dolžino (s-j, vz.-z) — najskraj- niša večja mesta, največje razsežje; b) površina; primerjava z domačo deželo i. dr. II. Dežela fizikalno: 1. Svet na sebi: a) izobrazba tal (navpična členovitost) — naravna razdelitev dežele; orografsko in hipsometrično; b) geologija (če se je na njo posebno ozirati): aa) geologija notranjosti zemlje (vulkani i. dr.); bb) geologija zemeljskega površja (vodoravni obrežni robovi, ledniki, klade i. dr.); c) vodovje: aa) v celini (veletoki, reke, jezera, močvirja i. dr.) porečja; bb) ob mejah (vodoravna členovitost). 2. Podnebje: a) posamezne strani podnebja (meteorologija: vetrovi, vlaga, razdelitev topline); b) podatek. 3. Tla v gospodarskem oziru — pridelki, v kolikor so znameniti: a) pridelki živalstva, rastlinstva in rudninstva); b) prirodni pogoji prebivalstva: aa) z ozirom na obrt (uporaba prirodnega bo¬ gastva tal: rudnine in koristno lesovje; ru¬ darstvo in gozdarstvo); bb) z ozirom na poljedelstvo (kulturna tla), raz¬ delitev dežele s tega motrišča: peskovina, pustinja, močvirje, barje, stepi i. dr. III. Prebivalstvo dežele: 1. Številne razmere (statistika): a) število prebivalstva; b) gostota (absolutno in relativno). 2. Pasme in tipi. 3. Jeziki in narečja. — 118 — 4. Šege in navade — obleka in nakrasnina. 5. Živež in stanovanje; kako se živi. 6. Opravek z ozirom na: a) pridelovanje surovin (rudarstvo, poljedelstvo, gozdarstvo, živinoreja); b) podelovanje istih (obrt, tovarne i. dr.; kraji; c) razpečavanje istih (trgovina, plovstvo i. dr.; kraji; 7. (Selišča in) prometne proge (železnice, brzojavi i. dr.). 8. Prosveta in omika; duševno življenje: a) verstvo; cerkev in šola; književnost, umetnosti, znanosti; b) družina; socialne in politične razmere; c) pravne in lastninske razmere; d) državne naredbe: ustava, politična razdelitev (države, provincija, vojvodina, grofovina, de- partement, kanton i. dr.) in uprava dežel, okrajev, krogov, i. dr. — glavni kraji; e) razmerje do drugih dežel in narodov. 9. Izvor in zgodovina; (zgodovinsko). Bottcher: A. Za razpravljanje celih delov zemlje. I. Lega: 1. Na kateri poluti? na severni ali južni? na vzhodni ali zapadni? 2. V katerih pasovih? Razmerje do ravnika, po¬ vratnikov in tečajnikov. Iz tega se za prvi čas izvaja podnebje. 3. Lega z ozirom na sosedna morja v splošnem in z ozirom na druge dele zemlje. II. Obris. (Vodoravna izobrazba): 1. Po najskrajnejših končiščih (kap); določujejo se po poldnevnikih in vzporednikih. 2. Deli sosednih oceanov. 3. Otoki. — 119 — 4. Polotoki in kapi, ki se še niso imenovali, a so za konfiguracijo znameniti. Trup. 5. Obhod. a) tek obrežja; b) ustja rek; c) obrežna mesta; d) obrežje z vsemi kraji, ki se jih je vzelo v misel, in z deli morja v geografsko-logičnem razporedu. III. Vodovje (hidrografsko). IV. Navpična izobrazba: 1. Najimenitniša gorovja, določena po rekah, ki se jih dotikajo. 2. Najimenitniša nižavja. 3. Pregled črez razdelitev višavja m nižavja v splošnem. V. Pregled črez politično geografijo. Velikost v raz¬ merju z drugimi deli zemlje. — Politične meje. — Države v geografsko-logični vrsti. VI. Podnebje. VII. Značilne rastline. Vlil. Značilne živali. IX. Prebivalci: 1. Pasme. 2. Gostota. 3. Jeziki. 4. Verstva. 5. Prosveta: a) poljedelstvo, promet in industrija; b) umetnost in znanost; c) svetovni stališ. B. Za obravnavo posameznih dežel. I. Lega po širini in dolžini. II. Obris: 1. Najskrajniša znamenita končišča razsegalnih dia¬ gonal. 2. Oceanska omejitev in važni obrežni kraji. — 120 — 3. Naravne meje v notranjem. 4. Politične meje: a) sosedne države; b) obmejna ozemlja države, ki jo je razpravljati. 5. Skupna ponova omejitve ob geografsko-logičnem razporedu posameznih predmetov. III. Vodovje: 1. Reke (izvir; glavna smer; iztok; politično ozemlje;*) od mest, ki stoje ob rekah, le tista, ki spadajo v dotično državo. 2. Stoječe vode. (Zatoki se pogovore pri rekah, ki jim vodo zbirajo). IV. Vodoravna izobrazba. Gorovja, ki se jih je takniti, se pogovore z ozirom na celo razsežnost in na pripadnost k večjim sistemom; natančneje pa oni deli, ki spadajo v dotično državo. V. Politična geografija: 1. Velikost. 2. Administrativna ali zgodovinska razdelitev, geo¬ grafsko - logično obravnavana. 3. Ponovijo se mesta in pridenejo se jim še tista, ki pri obravnavi hidrografije niso prišla na vrsto. VI. Prebivalci: 1. Kam etnografsko pripadajo. 2. Jezik. 3. Verstvo. 4. Prosveta: a) poljedelstvo, promet in industrija; b) umetnost in znanost. VII. Statistično: 1. Velikost. Število prebivalcev. Gostota. Primerjava z drugimi državami. 2. Mesta, uvrščena po številu prebivalcev. 3. Sestavijo ter primerjajo se dolgosti najimenit¬ nejših rek. •) Spomniti se je, da so Bottcherju geografske enote porečja. — 121 — 4. Sestavijo ter primerjajo se površine najimenitniših celinskih voda. 5. Sestavijo in primerjajo se najimenitniše višine. Vili. Skupna ponova vsega obravnanega. Kerp: Za pokrajino kot celoto. I. Prirodna slika. Pregledno razmotrivanje pri- rodnih odnošajev. (Fizično zemljepisje): 1. Kako se javljajo prostorske razmere in prostorski odnošaji na površju. 2. Nastanek pokrajine. 3. Podnebje. 4. Tvorba dolin in vodovje. 5. Rastlinsko in živalsko življenje. II. Kulturna slika. Pokrajina kot gospodarska za¬ druga in torišče človeške prosvete. (Politična geografija): 1. Kako se prirodni zakladi po gojitvi rastlin, živi¬ noreji in rudarstvu predrugačujejo. 2. Požlahtnitev surovin: obrtnost. 3. Menjava pridelkov: notranja trgovina, uvoz, izvoz. 4. Promet: plovne in železnične proge. 5. Naselba in obljudba: način naselbe, razdelitev in gostota prebivalstva. 6. Tvorba držav: državna skupnost in ustava. 7. Duševna prosveta: duševno življenje, izobraže¬ valne naprave in verstvo. 8. Ozir na prejšnje kulturne dobe. 9. Kulturne posebnosti in narodno življenje. Nikdo pač ne bo mislil, da velja vse to za ljudsko šolo. Ali iz podanih obrazcev vendar vidimo, na kak način vsak teh treh metodikov gotove geografske elemente bolje uveljavlja od drugih in kako pri vsem tem skrbi, da obrazec reprezentuje geografsko - logičen razvoj. Postopajočemu po takem obrazcu bodi učitelju glavno, da v učencu o pokrajini ustvari sliko, ki ni le jasna v po¬ sameznostih, ampak i globoko dejstvuje v celoti. V to svrho 122 — ni dovolj, na podlagi zemljevida vestno obdelovati element za elementom in sicer najprej samega na sebi, potem v vzročni zvezi z drugimi, pri čemur je posebno priporočati, da se tuje razmere pojasnjujejo z domačimi, ni dovolj, po¬ služevati se poleg jezikovne tudi risarske upodobljave in nazoril, kakor reliefov, podob i. dr., treba je tudi učenca neprestano navajati in voditi na proste, vedno obsežniše, nazadnje celotne sovezne reprodukcije. V prilog temu bode učitelju snov, če je obširniša, deliti v manjše jemljaje, ka¬ terih vsakemu postavi ne čelo delni smoter. A kakor se od celote prehaja na dele, prav tako se je od teh zopet vrniti na celoto. Zastran risanja mi je še povedati nekaj malega. Daši ga Matzat upotreblja le na 3. in 5. stopnji, naj mi je vendar dovoljeno, na tem mestu omeniti ga kot iznajditelja nove »metode«; poleg posebne manire, upodabljati vzpetosti, priporoča risanje vodoravnih razsežnosti v koncentrične kroge, med seboj oddaljene po toliko ali toliko kilometrov. Znano nam je, da se je sploh risanje, ki ga imajo gojiti poleg učitelja tudi učenci, zelo uvaževalo ter uteme¬ ljevalo z dolgo vrsto argumentov. Zoper vse te se je Bot teh er postavil po robu ter izjavil, da se topika utrjuje najbolje po natančnem opisovanju topskih odnošajev; risati je učitelju le tedaj, kadar mu z drugimi nazornimi sredstvi nikakor ni mogoče, doseči in utrditi jasne pred¬ stave. Bottcher torej, recimo, smer kake reke ali lego kakega mesta vsestranski opiše natanko, a tudi tako ohlapno, da njegov učni način, ki ga sam imenuje opisovalno metodo, postaja jako pust in tem pusteji, ker mu je glavni del zem¬ ljepisnega pouka topografija. Učencem dovolji učiteljeve nariske posnemati še le tedaj, kadar so v risanju že toliko napredovali, da take skice z lahkoto rišejo korektno. Risanje skic na pamet pa se od učencev celo ne sme zahtevati. V hipu so bili metodiki razklani v dve stranki: enim je bilo risanje neizogibno in velekoristno, drugi so ga zatirali kot nepotrebno in malovreden ostanek iz stare dobe. Posebno spretno ga je pobijal B I u d a u v Geogr. Zeitschr. 1897. Boj še danes ni končan, dasi se je napisalo že za celo knjižnico. — 123 — Ta boj se sicer ne nanaša le na drugo, ampak tudi na ostale formalne stopnje; vkljub temu naj mi je dovoljeno, da kar tukaj označim razmerje, v kojem se napram temu vprašanju nahajajo metodiki danes. Hassert je v izbornem spisu »Das Kartenzeich nen im ge o gra p h i s chen Unterricht« vestno zbral vse glasove, ki jih je doslej bilo slišati o zemljepisnem risanju, ter nam podaje naslednji rezume: 1. Risanje v zemljepisnem pouku se ima kot cenjeno sredstvo za pospeševanje jasnih nazorov in za boljo utrditev zemljevidne slike od učitelja zahtevati, učencem priporočati. 2. Risalna in opisovalna metoda se morata med seboj podpirati; druga drugo dopolnjuje, druga po drugi pri¬ dobiva. 3. Temelj in središče pouku sta stenski zemljevid in atlant. 4. Skico je še le osnuti, ko se je karta natanko pre- motrila in pojasnila. 5. Risanje skic ne sme pri učencih zahtevati preveč, ne zastran časa, ne zastran spomina, ne zastran ročne spret¬ nosti ; pomožnih konstrukcij se je torej posluževati le zmerno. 6. Skice ne smejo biti mehanične kopije ali goli po- snimki tiskanih predlog, ampak se imajo osnivati prosto in z najpriprostejšimi risarskimi sredstvi. 7. Kot predloga za skico služi učencu edino le atlant; vsa druga tiskana pomožna sredstva je strogo izključiti. 8. Skicam se mora dajati kolikor možno enostavno in poobčeno obliko, tudi smejo obsegati le to, kar odgovarja vsakokratni učni uri oziroma učni stopnji. 9. Kartografskih del učencev ni presojati po risarski spretnosti, ampak po vsebini skic. 10. Ker sta risarska spretnost kakor i razumnost pri učencih različni, se po narekovanju ne sme risati. 11. Ker risanje ni samemu sebi svrha, ampak le sred¬ stvo k svrhi, ga je z ozirom na pičli čas in druge naloge zemljepisnega pouka upotrebljati le zmerno. — 124 — 12. Posebno važna ozemlja ali taka, o kojih tiskane karte ne dado dovolj jasnih slik, je risati na vsak način, seveda če jih risati ni pretežko. 13. Četudi risanje stremi po prosti izspominski re¬ produkciji enostavnih ozemelj, imajo se vendar neizbrisno zapametovati le posebno znamenite skice. Sicer pa se radi obširnosti naloge, ki jo učenec ima obdelati, ne more za¬ htevati, da ta le naj katerobodi obravnano risbo, menda celo s pomožnimi črtami vred, obdrži v spominu. 14. Pri risanju skic ne drži se robsko ene edine metode. 15. Za imenitne in značilne zemeljske prostore n. pr. za cele dele zemlje je priporočati risanje shematičnega, zmerno previšenega profila. Opomniti imam, da se pravila nanašajo na višje šole; učencem nižje stopnje je merilo seveda umanjšati. V ljudski šoli je risanje, v kolikor se ga naj zahteva od učencev, omejiti na skrajni minimum. Učitelju pa bo za kredo prijeti največkrat le tedaj, kadar mu je, kar se na karti ne pokazuje dovolj razločno, s par krepkimi čr¬ tami lahko vidno p o j as n iti, ali pa, kadar je treba očitnejšega pregleda, nego ga nudi karta. 3. in 4. stopnja. Enake ali podobne predstave se tudi v duhu otroškem nehote združujejo ter zlivajo v pojme, ki se uvrščajo med starejše sorodne. Pouk seveda te preimenitne psihične pre¬ tvorbe ne sme prepuščati slučaju, ampak jo ima smotrivo voditi; potemtakem sta 3. in 4. stopnja geografskega učnega procesa velikega pomena. Vendar ravno novejši metodiki v svesti, da je tvoritev strokovnih pojmov in zakonov umsko delovanje, ki se začne v otroku značilno pokazivati še le zadnja leta ljudskošolske dobe, opominjajo, naj se učitelj pač varuje pretiratve ter v to silno počasi in na tihem se vršečo se pretvorbo predstav v odmislije do zadnjih let sega le prav malo; saj ne gre nič v izgubo, marveč priprava na svoječasno abstrahovanje se prav takim potem vrši najnaravniše in zato najbolje, — 125 — otroci pa se obvarujejo praznega besedičenja. Zato torej metodiki zahtevajo, da se občni geografiji odkažejo zadnja leta; da nimajo v mislih sistematične, ki ji v ljudski šoli sploh mesta ni, ume se samoobsebi. S tem se seveda ne trdi, da bi se v prvih letih geografskega pouka sploh ne smelo segati v krog pojmovnega. Le v dveh slučajih je v prvem geografskem pouku brezpogojno dovoljeno primerjati: primerjajo se med seboj geografski predmeti kakor pokrajine, da se vsak bistreje zazna ter duhu globlje zariše; najbolje služijo v to svrho nasprotja; primerjata pa se tudi pokrajini, da se v vsaki nebistveni znaki izločijo ter bistveni sestavijo v značilna tipa; kadar otroci že imajo par takih pokrajinskih tipov, bodo sami kratkim potom iz nove pokrajine nebistveno odbrali, da jim ostane to, kar tvori nov tip. Višji in torej težji duševni procesi pa so: primerjanje več predmetov oziroma prikazov iste vrste, da se dobodo strokovni pojmi, primerjanje vzročnih odnošajev, da se po sklepu analogije in indukcije tvarjajo geografski zakoni, in primerjanje teh-le, da se stopa k višjim in najvišjim zakonom. Vzgledi: primerja se več razvodij, da se dobi pojem razvodja; seveda je tak pojem le phisičen, logičnih pa v ljudski šoli sploh ni doseči; — pri nas gorovja ločijo podnebja, zato slobodno verujemo, da gorovje tuintam v tujini istotako dejstvuje (sklep po analogiji) in ker to opažamo vsepovsod, je gotovo, da gorovja sploh ločijo podnebja (sklep po in¬ dukciji); — zemlja, ki daja, kar človek potrebuje, prerada, razneži prebivalce; kjer je svet preskop, pa se ljudje zopet nikdar ne morejo dodelati do najskromnejših razmer; zato so srednja tla najboljša, ker človeka silijo k delu, ki je zanj blagodat, in mu dajajo, kar potrebuje. Četrta stopnja pa še ima pojmovne rezultate sprav¬ ljati med seboj in s starejšim pojmovnim materialom v sistematično zvezo. Po Ruschu se to izvršuje z risanjem in sestavljanjem pregledov. Ker Rusch zastran risanja'" zahteva mnogo preveč, po¬ stavim semkaj le primer, ki kaže, kako ustvarja pregled. — 126 — Obravnavala se je bila domača dežela; h koncu se imajo pokrajine še enkrat prepotovati, da se osnovni pojmi nazorno sestavijo. Ko se je bilo presodilo, kateri deli de¬ žele spadajo k višavju, kateri k nižavju, se poiščejo ter pregledno sestavijo: a) gorovja (pogorja, gorine, visoka, srednja gorovja, razgorja) ;*) b) deli gorovja (posamezni vrhovi, sedla, prelazi,**) vz¬ nožje gorovja se lahko markira z vrsto človeških selišč); c) doline (podolnice, preseke, soteske, ponikve, kotline); d) tekoče vode (njih izviri, ali travniški, ali ledniški viri, njih lega, glavne, stranske reke, njih smer, kakovost bregov, pragovi, bifurkacije, ustja, naplavine ob ustjih (otok, liman, zemeljska kosa, zatok, delta,), reke, ki nosijo s seboj rudnine, pomen rek za rastlinstvo, živalstvo, človeka) itd. Vprašam, ali ni to že sistematična občna geografija, ki jo nekateri metodiki celo iz srednjih šol popolnoma iz¬ ključujejo? Le ne preveč v ljudsko šolo! Bodimo veseli in ponosni, če nam učenci zadnjih let prihajajo do spoznanja zakonov kakor: gorovja ločijo vode in podnebja in so tudi naravne meje; naša gorovja imajo na višinah gozdove, na rebrih polja, v dolinah travnike; v no¬ tranjem hranijo rude, premog, soli, tudi koristno kamenje in koristne prsti; stranska reka je višja od glavne; kjer voda težko odteka in so bregovi nizki, nastajajo močvirja in barja; čim višje, tem mrzleje; zemeljski zakladi povzročajo rudarstvo ali kamenolomstvo; kjer se nahajajo premogovi in rudni skladi, radi nastajajo ter se razvijajo tovarniški kraji (industrija z železom); pridelovanje lanu povzročuje predilstvo, tkalstvo, belarstvo in barvarstvo; bližnje morje, istotako gorovje, vplivata določilno na značaj, zdravje, posel, število in stanovališča prebivalcev; v gozdatem gorovju se pečajo ljudje z lesom in lesnim obrtom, kjer je mnogo rude in premoga, z železno industrijo; po ravninah nahajamo večjidel poljedelstvo; nerodovitnost dovoljuje cesto le ov¬ čarstvo, ki sili ljudi k predilstvu in tkalstvu; na slabo na- *) Pristaviti bi se še meglo : pomen gorovij v gospodarstvu prirode in za človeka. **) Pristaviti bi se še dalo: pomen sedel in prelazov za človeka. 127 — makanih tleh s pičlim rastlinstvom in živalstvom se prebi¬ valstvo razvija le slabo; stepi in puščave so slabo obljudene pokrajine; svet, na kojem se more pridelovati žito, ima stalno prebivalstvo; v travnatih krajih bivajo potujoča ljudstva; če višje kultiviran narod stopi z manj izobraženim v dotiko, ga ali povzdigne ali pa uniči; puščave ovirajo razširjavo prosvete; kjer se več prideluje nego potrebuje, nastane trgovina in sicer izvozna; morje in zrak sta v neprestanem obtoku, podnebje kake dežele je odvisno od lege do ravnika, od lege do morja in od kakšnosti tal; čim bližje tečajema, tem manje raznoterosti v oblikah, barvah in vrstah rastlin¬ skih kakor živalskih. Število teh lepih stavkov, ki so vzeti iz Prilila, si bode vsak mislivi učitelj lahko pomnožil sam; h koncu le pri¬ stavim, da pa sme smatrati za krono geografskega pouka, in da tudi njemu samemu gre krona, ako je učence končno spravil do spoznanja naslednjih zakonov: 1. Vesoljstvo je velikansko čudo vsemogočnega Stvar¬ nika, ki ga enotno vlada po svoji volji. 2. Zemlja je soglasna celota, katere elementi: kopno, voda, zrak, rastlinstvo, živalstvo in človek, so vzajemno odvisni. 3. Zemlja je človeku v ljubeznipolni modrosti uravnano bivališče. 4. Zemlja daje človeku življenskih pogojev v različni meri; najboljša mera je srednja, ki mu pri napornem delu ne daje trpeti pomanjkanja; delo je človeku blagodat. 5. Človeku je prirojeno, da v družbi z drugimi, naj- bližnjimi mu, stremi po vsestranskem izpolnjevanju svoje narave, osvobajajoč se okov zunanje in notranje prirode ter to-le klanjajoč pod svoje gospodstvo — narodi streme po kulturi. 6. Narod, kojega ud si ti, je narod slovanski; Slovan, Jugoslovan, Slovenec si. 7. Z objektivne strani je življenje neprestano izjedna- čevanje geografskih nasprotij. 8. Človek preobrazuje prirodo okoli sebe, vpliva pa tudi ona na njega, ki si pa vendar voljo ohrani svobodno. 128 — 9. Človeštvo drug brez drugega ne more živeti, ne posameznik brez posameznika in brez množice, ne naopak, pa tudi ne množica brez množice. 10. Vsi smo si med seboj bratje in sestre, otroci več¬ nega Očeta, ki hoče, da se med seboj ljubimo. 11. Zemlja je velika vzgojevalnica človeštva, ki mu je vzgojitelj Bog.*) 5. stopnja. Na tej stopnji se ima, kar se je, bodisi na 2., ali na 3., ali na 4. pridobilo, uporabljati, utrjevati in vaditi. Kako ve učenec pridobljene spoznatve uporabljati, se v šoli naj¬ bolje kaže pri nadaljnjem zemljepisnem pouku. Čim dalje, tem samostalniši se učenec naj kreta, proučavajoč nove zemeljske prostore. O utrditvi in vaji, v katere svrho se je mogoče posluževati tudi risanja, pa piše Liittge**) tako-le: »Napredek v metodi je žalibog postal nevaren za celokupno nalogo zemljepisnega pouka. Kajti poleg mišljenja sečesto pozabi na učenje in vajo, poleg razkla¬ danja dejstev, kar je vendar le sredstvo k svrhi, se zamuja, da se ta dejstvaučencem neizgubno utrdijo. Če je učenec n. pr. po natančnem razmatranju talnih razmer spoznal, da so v Nekarski dolini ugodni pogoji za sadjarstvo in vinarstvo, kmalu po odpustu iz šole pa ne ve, kje ima Nekar iskati, in da se nahajata v njegovi dolini virtemberški mesti Stuttgart in Heidelberg: ali se je potem čuditi, če se ljudski šoli očita, da stori premalo? Tudi zem¬ ljepisni pouk mora doprinašati rabljive rezultate, ne le spo¬ znatve, ki učenca storijo razumnejšega, ampak tudi sigurna znanja, ki ga storijo modrejšega; kajti obojega mu je treba, če se hoče kulturnega dela udeležiti uspešno.« Priporoča pa se splošno, da se pri ponovi in vaji snov naj obravnava raz nove vidike. Neki anonimus še v časopisu »Neue Bahnen 1903« zahteva, da se dečki zadnje šolsko leto vadijo čitati spe¬ cialno generalštabno karto. *) Po predavanju, ki sem ga imel o zemljepisnem pouku v ljudski šoli 1. 1893. **) Die Bildungsideale der Gegenvvart in ihrer Bedeutung fiir Erziehung und Unterricht. Leipzig, 1900. Wunderlich — 69 str., 0'80 m. 129 — i. Učava. Upotrebljajo se vse tri glavne učave, prevesno vendar vprašalna in sicer heuristična, ki učenca sili, da si znanje prideluje sam, poleg nje tudi eksaminatorna in repe- titorna. Sokratska bode se uveljavljala le izjemno. Zato pa bode učitelj v mnogih slučajih primoran prosto podavati, vzlasti kadar je treba slikati kako pokrajino, pa tudi to in ono kazati in delati, da učenci poslušajo, gledajo in posne¬ majo. Samoobsebi se ume, da ima učitelj vse ono, kar se po učencih ne da najti, podati. Kedaj pa naj služi ta, kedaj ona učava, se v obliki pravila ne da določiti. Velja le, da se učava ravnaj po uči¬ telju, po učnem smotru in po zmožnosti učencev. Vsak učitelj n. pr. ne more vsake pokrajine prosto slikati. z. Učila. Splošno. Preteklo je že sto let, odkar je Pestalozzi utemeljil princip nazornosti, in skoro še ni poznati, da bi se uveljav¬ ljal v zemljepisnem pouku. Gotovo se nazornost v nobenem drugem predmetu razmeroma ne zanemarja v toliki meri, kakor ravno v našem, dasi se je zadnjih dvajset let o tej točki zemljepisnega pouka razpravljalo jako mnogo in tudi ne manj nazoril proizvajalo. Prvi vzrok tej prikazni je, da učitelj, v geografski uri otrokom govoreč, niti ne sluti, da je večina njegovih besedi deci prazen zvok brez vsebine. Fritzsche piše: »Zalibog se še prečesto pozabi, da je zem- Ijepisje v prvi vrsti nazorni pouk, in zato misli, da tukaj ravno onega ni treba, kar se pri drugih predmetih smatra za neobhodno potrebno in samoumevno. Le prečesto se ne pomisli, da je radi mnogostranosti in tujosti zemljepisne snovi nazornosti celo posebno treba, in zato prezira, da ne zahteva noben drug učni predmet nazornosti s tako silo, kakor zemljepisje.« »Tisočkrat govorimo o Bodenskem in Kraljevem jezeru, o Zugspitze in Montblanku, o Monakovem in Berolinu, ne da bi učencu nudili tudi le trohico čutne 9 — 130 — zaznave. Glavno in temeljno stopnjo vsega pouka, to je podati predmet sam ali vsaj njegovo sliko, kratkomalo opuščamo, ter prepuščamo učencu, kako si stvar razloži.«*) Same besede in nič nego besede so, kar se v zemljepisnem pouku otroku žalibog prečesto ponuja, kakor da bi beseda sama že bila dovolj, da nastane nazor. »Beseda sama ne zadošča; oko je mnogo boljši učitelj od ušesa.« Drugi vzrok, da zemljepisnemu pouku manjka potrebne nazornosti, je, da so učila razmeroma draga, tretji pa, da jih učitelj cesto ne ume rabiti. Ne tajim pa, da se nahajajo šole, ki so z učili preobložene, ali ne trdim ob enem, da bi zastran nazornosti v vseh teh bilo bolje nego v onih, kjer nazoril ni. V tem poglavju mi ne bode govoriti o ponazorje- vanju, ki ga zemljepisju posreduje domoslovje, ali potovanje po tujini, ki bode ostalo desiderium pium, ali slikanje po¬ krajin, ali primerjanje tujega kakor tujih krajev, prikazov, razsežnosti in števil z domačim in znanim, ali risanje na¬ črtov, profilov in diagramov; o tem je bilo že dovolj; govoriti mi bode le o napravah, ki naj služijo ponazorje- vanju, torej o učilih v ožjem pomenu, ter pokazati, kako so se v zadnji dobi uvaževala, razvijala in pri pouku upotrebljala. Zemljevid. Prvo in najimenitniše učilo je zemljevid. On je podlaga, alfa in omega vsega geografskega pouka; vsa druga nazorila ga le dopolnjujejo, razlagajo, pojasnjujejo ter izslikavajo. O tem danes ni več različnih mnenj. Prejšnja doba nam je zapustila zemljevide z nav¬ pično osvetljavo; ti so zareskolikormožnona- tančni, daznanstvenim svrham ustrezajo dobro, ali po pravici se jim odreka plastičnost, katere pajezozirom narabovšolah neobhodno treba. A našlo se je, da to plastičnost dobe, kakor hitro luč prihaja poševno. In iz tega vzroka so že v začetku naše dobe jeli za šole nižjih kategorij izdeovati zemljevide s poševno osvetljavo, pri kateri si je luč misliti *) A. Geistbeck, Eine Gasse. — 131 — v sredi med zenitom in obzornikom in sicer v severozahodu. V ostalem so karte kakor one prejšnje dobe, to je, da imajo izohipse in črtke oziroma osenjavo. Začetek jim je v Franciji, odkoder so prodrle v Švico in odtod tudi v Nemčijo. Najznamenitejša izmed njih je Dufourjeva karta Švice, tudi Haardt je na znani karti Alp uporabil poševno osvetljavo, toda le pri visokem gorovju, dočim je hribovje navpično osvetljeno. V začetku naše dobe so v Švici jeli kot nazorilo ceniti relief; od tam mu je glas šel skoz Nemčijo in prodrl tudi v Avstrijo. Ravenstein in Woldermann sta celo izdajala. »Plastične atlante«, ki so se zelo čislali, ali bili so za deco predragi, tudi so se kmalu obdrgnili. Zato se je začelo relief posnemati v sliki ter delati zem¬ ljevide, ki kažejo vzpetosti, kakor da bi bile posnete po reliefu. Izprva so se reliefi fotografovali ter dobljene slike litografovale, ali ni se obneslo. Vsled tega se je gore in hribe raje risalo, vendar kakor bi risec posnemal relief, gledaje ga od zgoraj. Osvetljava je poševna, kakor pri prejšnjih; senca se dela z osenjavo, oziroma s črtkavo. Baš sedaj so taki zemljevidi najmoderniši. Med njimi pa razločujemo tri vrste. Prva se poslužuje izohips in barv, zadnjih po pravilu: čim višja je plast, tem temneja. Najboljše take zemljevide izdaja ljudski učitelj H ar m s in geografi je jako čislajo. Karte druge vrste so brez izohips ter risane po pravilih: 1. čim višje, tem svetleje; 2. čim večji je kot, s katerim luč pada na ploskev, tem več svetlobe na prisojni in tem manj na osojni strani. Take karte izdaje Kuhnert; priljubljene so vzlasti po ljudskih šolah. Tretjo vrsto reprezentuje Paulinyjev zem¬ ljevid, ki je pa razmeroma še malo znan. Pri tem zemlje¬ vidu se plastičnost dosega edino z izohipsami, ki so na severozapadnih pobočjih belo, na jugovzhodnih črno, in sicer deloma popolnoma, deloma pretrgano potegnjene, de¬ loma celo le pikčaste. Paulinyju pa (na Dunaju f 1900) ni služil bel, ampak srebrnosiv papir. O tem izumku piše Pe- termann: »Videl sem pri gospodu Paulinyju karto Vlaških Alp in pri prvem pogledu popolnoma umel, da so nekateri obiskovalci nehote prst položili na risbo, hoteč se zago- 9* — 132 — toviti, ali nimajo pred seboj reliefa«. In Rusch: »Videl sem Paulinyjeve risbe švickih visokih gorovij in Krasa: najfi¬ nejše modelovani relief ne more vseh oblik raznoternega re- brovja, vseh grebenov in kadunj, dolov in sotesk, strmih in položnih brežin podati bolje naravno, uspešno in plastično. Paulinyjeva gorska karta dela na gledalca tisti vtis mnogo- ternega življenja kakor pokrajina, ki jo gledamo z razgle- dalnice. Pri tem je posameznosti spoznati mnogo razločneje nego na najboljši črtkani karti. Neko gorsko pot n. pr., ki jo je na črtkani karti bilo jedva spoznati s povekšalnim stek¬ lom, sem na Paulinyjevi risbi mogel v vseh stranskih ovinkih od stopnje do stopnje navzgor lahko zasledovati z golimi očmi.« Gotovo je in še bo Pauliny s svojim izumkom vzbu¬ dil marsikatero dobro misel; ali pa so njegove karte tudi v šoli uspešno porabne, o tem še danes ni sodbe. Kar se tiče smeri osvetljave — in to velja za vse karte — je v najnovejši dobi slišati glasove v tem smislu, da se naj luč prestavi na južno stran, ker to odgo¬ varja istini. Za ljudsko šolo bi, v kolikor je ta stvar doslej dognana, po mojem mnenju bile najpri- merniše karte, risane v maniri reliefa, z osvet¬ ljavo od juga, brez izohips, z osenjavo in stop¬ njevano barvabo. Peucker na Dunaju je sicer, in to v najnovejšem času, predlagal poseben način poočitovanja tretje dimenzije, po katerem bi karta v znanstveni vrednosti ne izgubila nič in vendar bila plastična, a predlog njegov se še pretresava. Nekateri sedanjih metodikov zahtevajo, naj bi vsaj karte večjega merila bile poslikane z mesti in gradovi, polji in gozdovi, skalovjem in ledovjem i. d.; kajti »zemljevid mora za vsakega govoriti umljivo, ne pa biti podoben mutcu, s katerim se more sporazumeti le tisti, ki njegova znamenja pozna.« Ali bo se tudi tehnično dalo izvršiti? Zemljevid je dvojni: ročni in stenski. Kedaj naj rabi eden, kedaj drugi ? V obče se sme reči, da se stenski zemljevid danes ne čisla več toliko kakor nekdaj. Rabi le najbolje pri pregledih, sploh pa, kadar se gre za večje — 133 — zemeljske prostore in daleč vidne geografske predmete, ki je vsi učenci na stenskem zemljevidu lahko dobro zaznavajo. Za nadaljnje proučavanje, za vglabljanje v predmet pa služi ročni zemljevid; kajti s stenskega učencu snovne vsebine geografskega individuja ni mogoče brati. Neobhodno po¬ trebno je torej, da ima vsak učenec toliko in takšnih zem¬ ljevidov, da lahko vsak zemeljski prostor proučava v onem smislu in z ono intenzivnostjo, ki ju moderna metoda geo¬ grafije oziroma učni načrt zahtevata. Vsak učence imej potemtakem atlant; podoba v njem pa bodi umanjšana kopija stenskega zemljevida. Pri šolskem zemljevidu je seveda velike važnosti, ka¬ terih lastnosti je. Tudi o tem vprašanju se je že razpravljalo mnogo in končno vendar v večini momentov, ki pridejo v poštev, dognalo nekoliko sedaj občno veljavnega. Zdi se mi pa, da si lahko prihranim, razpravljati ono, kar se danes že v vsaki specialni metodiki čita kot pravilo; zato se hočem le takniti par prepornih točk. Karta bodi svojemu namenu primerna, se glasi ena mnogih zahtev. V tem smislu naj pred vsem daje spoznati, da se je snov razumno prerešetala. Matzat piše: »Dobra šolska karta mora zapopadati vse tiste podrobnosti na pred¬ metih vodoravne in navpične izobrazbe tal, rek in jezer, končno vsa selišča do neke velikosti in vse prometne ceste, ki so do neke mere dol važne, v kolikor to me¬ rilo dovoljuje, ne pa imen vsakega otočiča, vsake reke, vsakega jezera in selišča, ki se na karti nahaja. Kajti po eni strani je često važno, da so predmeti narisani, da je razvidna njih večja ali manja gostota v tem ali onem kraju, dočim je ime popolnoma brez pomena; po drugi strani pa za¬ vzema vsako ime, vsaka črka na karti mnogo prostora in zakriva geografsko dejstvo, če ne drugega, kakor da se na istem mestu, kjer stoji ime oziroma črka, ne nahaja nič važnega; potemtakem je vsako pogrešljivo ime ne samo odveč, ampak na kvar«. In tem besedam pristavlja Trunk: »Zato je namenu primerno, da se vsa imena, ki - se nanašajo na večje gorske skupine, na višje in nižje razdelke gorovij, na razsežne vi- — 134 — šoke planote in nižave, naj opuščajo in sprejemajo le imena rek in jezer, prelazov in posameznih gor, manjših gorovij in gorskih skupin in sicer le tam v neokrajšani obliki, kjer je za nje dovolj prostora; kjer pa bi popolno ime storilo sliko terena nejasno, se ima okrajšati. Tudi se ume samo- obsebi, da pri izbiri selišč, ki se naj sprejmejo v karto, ni odločilno edino le število prebivalcev.« Te besede so obenem naperjene zoper tiste, ki so nasprotniki vsakemu imenu na karti, ki zagovarjajo rabo nemih zemljevidov, kakor Haardt in Harms. Sicer pa je tudi Trunk sam mnenja, da bi se naj neme karte v šolah mnogo več upotrebljale, kakor doslej, ker se učenec zem¬ ljevida pač tako dolgo ne bo učil umevati, dokler se ga ne bo učilo, da prirodno sliko spozna in bere z nemih kart. Tem nasproti pa zopet drugi, kakor Lehmann in pl. Hra- nilovič odločno trdijo, da nemi zemljevid ne sodi za šolsko učilo; za učitelja samega je pretežavno, rabiti ga, kamoli za učenca. Hrvatski vseučiliščni profesor se pri tem skli¬ cuje na izkustva s kandidati, ki delajo izpite za srednje šole. Zato se je svetovalo, imena dati tiskati malo in tanko ali je krajšati na par črk ali celo samo na začetno črko. O čitanju na zemljevid. Vsi metodiki zahtevajo enoglasno, da ima tudi Ijudsko- šolski učitelj svoje učence v čitanje na zemljevid uvesti v toliko, da si na podlagi zemljevida in brez drugih pripo¬ močkov o kaki pokrajini morejo ustvariti kolikor toliko zna¬ čilno geografsko podobo, ki odgovarja smislu sedanje vede. Citati na zemljevid se torej pravi, samostalno 1. umeti pomen konvencionalnih znamenj, 2. posnemati geografske elemente, v kolikor to karta omogočuje, in 3. motriti njih vzročne odnošaje. Kajpada so se metodiki tudi s to stranjo geografskega pouka že pečali temeljito, vendar upam ustreči najbolje, ako kar iz Priillove knjižice posnamem in podam naslednje misli : Ali je učencu ljudske šole mogoče, naučiti se na karto čitati ? — 135 — 1. Je mogoče, ako so simboli namenu primerno iz¬ brani. 2. Prav naučiti se na karto čitati, je težavno, ker zem¬ ljevid ni podoba zemeljskega površja,*) ker so predmeti zaznamovani raz ptičjo perspektivo, ne pa risani od strani kakor na navadnih podobah, ker se v umanjšanem merilu značilne poteze pokrajine pokazujejo pobrisane in zato ne¬ jasne in ker znamenja s predmeti nimajo nobene sličnosti. Vendar pa, priučiti se temu tajnemu jeziku, ni težje kakor naučiti se navadnega čitanja.**) Železna konsekvenca tudi tukaj dovede do cilja. Kaj se more s karte čitati? Učenec se naj ne uči le s stopinjsko mrežo in umanj- šanim merilom poznavati lego, razsežnost, velikost, pod¬ nebje dežele, razvoj in dolgost rek, ampak na podlagi plastične upodobe po raznih barvnih niansah tudi meje, vzpetosti, znižanosti, strma in položna pobočja, vodne razmere in se naj vadi izslikavati si s fantazijo, vzgojeno na domovju, pokrajine z rastlinskim, živalskim in človeškim življenjem.***) 2. Učence je primarjati, da vzročne odnošaje po skle¬ panju iz zveze in uredbe vsebinepolnih in s pravimi pred¬ stavami spojenih zemljevidnih znamenj najdejo sami ter da, čitaje v duhu karte, odkrijejo misli upodobiteljeve. 3. Te zahteve se seveda morejo izpolniti le tedaj, ako so učitelju dobri stenski zemljevidi in atlanti na razpolago. Kako se učenec uči karto umeti in spretno čitati? Zemljevid le pravi, kaj si je predstavljati, ne podaje pa predstav samih; on pravi, tukaj je visoko gorovje, tam nižavje, tukaj je lednik, tam tropsko pragozdovje, tukaj je strmo, tam položno morsko obrežje, tukaj puščava, tam slap, ne pravi pa, kakšne so vse te stvari. Od kod pa učenec naj jemlje te predstave? Prva in najbogatejša nje¬ gova zakladnica je, kakor že vemo, domovje, ki ga ima proučavati do zadnjega šolskega dne. Nadalje ustvarja uči¬ telj predstave z živo besedo. Ali gola beseda pač nikdar ne •) Prilil ima Lehmannove karte v mislih. '*) Na zemljevidih, risanih v maniri reliefa, gotovo laglje. •••) Kar se ne da iz karte čitati, mora učitelj podati. — 136 — bo vzbudila tako jasne predstave, kakor dobro učilo, a tudi ne samo, ampak v družbi z besedo. Učilo in raz¬ lagajoča ga beseda, oboje spojeno, tvarja jasne in trajne predstave. Treba je torej poleg zemljevida zbirke učil, ki ga takorekoč ilustrujejo. In ta učila so v prvi vrsti slike, skrinja s peskom in zbirka kamenov in pri¬ delkov. Metodiki razločujejo tipično in podrobno sliko. Prva kaže tipe n. pr. lednik, pusto, laguno, puščavo, slap, druga uprizarja manjše važne partije v pokrajini. Tudi se slike morejo podajati v navadni stenski obliki, po stereoskopu in po skioptikonu. Stereoskop bi za šolo ne bil predrag, ali slike vsi učenci ne morejo istočasno gle¬ dati ; najboljši je skioptikon, pa še sedaj preveč stane. Ljud¬ skemu učitelju bodo torej najbolje služile stenske slike, ka¬ tere se dandanes že dobivajo v izvrstnih kvalitetah. Ker pa tudi takih menda nobena šola ne zmore toliko, kolikor bi jih bilo treba, se priporoča, da učitelj nabira manjše slike, kakoršne nahajamo v ilustrovanih časopisih. Sicer pa se dan¬ danes tudi izdajajo atlanti slik, v katerih je material meto¬ dično urejen in ki so prav po ceni. Škrinja s peskom je kaka 2 m dolga in iy 2 m široka. V njej se upadabljajo razne vrste gor in gorovij, visoke ra- vani, podolnice in preseke, prelazi i. dr. Reke in jezera, priporoča Prilil, se naj zaznamujejo z modrim sukancem oziroma papirjem, železne ceste z rudečo nitjo. V taki škrinji se torej more delati reliefov brez števila. Relief se namreč v najnovejši dobi kot nazorilo zelo čisla; samo preveč previšen ne sme biti. Dočim se je še pred dvajsetimi leti relief v šoli smatral za odvišnega, za igračo, je občno zavladalo trdno prepričanje, da brez njega v geografskem pouku celo ni možno izhajati. Na eni strani ima prikazovati oblike zemeljske površine, na drugi pa učiti čitati kartografsko abecedo. Kakor mu je v domoslovnem pouku mesto med istino oziroma črtežem in karto do- movja, tako v zemljepisnem med zemljevidom in predstavo. Uvajanje v razumevanje zemljevida brez reliefa smatra danes vsak intenzivno izobraženi geograf in psiholog za verba- — 137 — ližem. V naši dobi so na relief kot učilo naprvo opozorili v Švici (Beust 1881 in dr.). V Avstriji ima v tem oziru največje zasluge profesor Klar (od 1. 1893 naprej); tudi nekdanjega štajerskega deželnega šolskega nadzornika Jarza mi ni pozabiti in naj mi je dovoljeno na tem mestu zabe¬ ležiti, da je sploh razvoj zemljepisnega pouka, vzlasti onega na Avstrijskem, z imenovanim možem v najtesnejši zvezi. Dobivajo se tudi fino izdelani reliefi, celo pridvižni zem¬ ljevidi, atlanti in globusi, ali vse to je za ljudsko šolo dan¬ danes še predrago. Zbirko raznovrstnih kamenov, prsti in pridelkov lahko učitelj sestavi z malimi troški. Vsa ta imenovana nazorila imajo o pravem času sto¬ piti v pouk, obenem tudi na zemljevidu na ono mesto, ki ga imajo ilustrovati; kar še manjka, dopolnjuje fantazija. Tako se bode vsaka podoba pokazala kot del celotne po¬ krajine, ta pa kot sestavek posameznih slik. Še nekoliko učil. Jako imenitno učilo je tudi zemeljsko oblo ali globus. Nekdaj se je čislal le malo, ali Coordes mu je pri¬ boril častno mesto. On opozarja, da je globus najnaravniša, najzvestejša in kartografsko edino pravilna upodoba zemlje ; samo on nam predočuje oblike zemeljskega površja ne le v popolnoma pravih merah, ampak tudi nespačene, namreč zvesto po naravi na oblu. Zemlje kot telesa pa itak ni moči upodobiti nazorniše nego z globusom. Zato je v matema¬ tični geografiji glavno, v deželoznanstvu pa tudi neobhodno učilo. Planiglobi, teluriji, lunariji in planetariji so v geograf¬ skih kabinetih danes zaprašeni, v njih nazornost se veruje malo; zato pa uživa globus več ugleda. Za pouk v mate¬ matični geografiji poleg njega ni treba druge posebne na¬ prave, kakor k večjemu onega priprostega aparata za pona¬ zoritev menjave letnih časov, ki ga je izumil Doiwa. Nazo- rilo sestoji iz štirih obel, na katerih so markirani ravnik, povratnika, tečajnika in en poldnevnik, in ki je prodirajo v smeri glavne osi tanke paličice. Ta obla se dado s kotom — 138 — 66 '/o 0 natakniti v škripce, ki se je more premikati po va- doravnem, na stojalu pritrjenem kolobarju. Nad središčem tega kolobarja in v višini središč štirih obel pa se nahaja manjše oblo, ki je zopet v vodoravni smeri pretaknjeno s tanko paličico ter se da sukati na navpični paličici, pritrjeni na stojalu. Večja obla naj predstavljajo zemljo v štirih toč¬ kah revolucije, manjše oblo solnce, paličica pa, ki to pretika, solnčna žarka. Uporaba učila je jasna. Več aparatov v ljudski šoli nikakor ni treba. Pick in Lockyer sta prinesla dokaz, da je pouk v matematični geo¬ grafiji tem jasneji, čim enostavniša so nazorila. Djal sem, da velja globus tudi v deželoslovnem pouku kot imenitno učilo. Deii zemlje in morja naj bi se drugod ne ponazorjevali kakor na globusu. Pa tudi pri obravnavi manjših geografskih individujev naj rabi vzlasti za določitev lege. Spominjajoč se, da ima lega stati v središču obravnave geografskega individuja, nam je klic nekaterih metodikov: »Nobene zemljepisne ure brez globusa!« umljiv. Coordes celo zahteva, da naj ima tudi vsak učence svoj manjši ročni globus. Če nazadnje omenim še par neznatnih naprav za šolske poskuse in velike stenske table z diagrami, ki je vsak učitelj lahko naredi sam, sem navedel vsa učila, ki jih je po sploš¬ nem mnenju metodikov treba ljudski šoli. Sicer pa še po- sebe opozarjam na spise Lehmanna, Papouschka in Trunka. Predno poglavje o nazorilih zaključim, še nekoliko splošnih misli. Gotovo so velikanski napredki v pedagogiki na polju produkcije nazoril na dan spravili marsikaj izvrst¬ nega, gotovo je tudi konkurenca v industriji finost izdelkov dognala malone do dovršenosti, vendar se poleg tega s šarlatansko vsiljivostjo ponuja tudi mnogo ničvrednega in tudi popolnoma nepotrebnega. Ker je šolska metodika danes brez dvombe v Nemčiji najvišje razvita, so nemški indu¬ strijski preprodukciji žalibog tudi zapadla učila. Ne da se tajiti, da marsikatero učilo pride v šolski ka¬ binet in potemtakem tudi v učno sobo le po vsiljivosti špe¬ kulantov, ne pa vsled opravičene potrebe. V takem slučaju tudi učilo ne koristi, marveč škoduje. Iz sličnega prepričanja — 139 — je Trunk v zadnji izdaji (1902) svoje izborne že imenovane knjige zapisal te-le besede: »Nazornosti pouka nikakor ne daje vrednosti in pomena veliko število nazoril, ki jih uči¬ telj nosi k pouku, ampak namenu primerna izbira in prava uporaba takih. Preveč celo lahko škoduje. Kdor preveč de¬ luje z nazorih, povzroči, da učenci postanejo brezmiselni ter sčasoma sploh več ne marajo misliti, da se njih fanta¬ zija prenasiti in njih delavnost oslabi. On vodi otroke v širino in daljino, ne pa v globočino, jim resni uk omrzi ter podpira površno polznanje, zadušujoč v njih lastno opazo¬ vanje in natančno preiskovanje reči samih, skratka njih samodelavnost. Neovržno je, da moderni kult šolskih slik duh slabi; kajti po njem se otrok odvadi, da si sam ustvarja predstave, da se poslužuje svojih moči, da sam v sebi pre¬ deluje, kar je sprejel; ta kult pospešuje lenobo duha in ne- samostalnost. Sploh ni dobro, ako se otrokom učenje pre¬ več olajša. »Kogar so v šoli zabavali, dočim bi se imel učiti, komur se je prizanašalo, kadar bi pri delu imel do¬ kazati resnobo: v tem se zagoji neka stalna mehkužnost, vsled katere bode vedno iskal le uživanje in slast ter se odtegoval vsakemu prisilju in boju za življenje, tudi v svojem poklicu.«*) Tudi si ima učitelj vedno biti v svesti, da mu je stre- miti za takozvanim notranjim naziranjem, kateremu je čutno le sredstvo, ki ga sme rabiti le v skrajni potrebi. Če se preveč nazira čutno, se ne pride nikoli do notranjega na- ziranja, tudi postanejo učenci za to preleni. K učilom spadata tudi zemljepisna beležnica in učna knjiga. Ne le geografski, ampak tndi domoslovni pouk zahteva tak zvezek. Poraba pa mu je trovrstna: v šoli, doma in na izletih. V šoli spremlja učni proces ter sprejema pred vsem risbe in one odmišljene stavke, ki si je učenec ima zapam- titi. Izven šole pa služi beležkam o opazovanjih, ki se vrše na izletih kakor doma, o meritvah i. dr. Skratka »geografska beležnica zapopada vse geografsko delo učenčevo ter je najverneje izvestje o napredovanju njegove geografske izo- *) Selten, Hodegetisches Handbuch der Geographie, II. S. 272, 5. Aufl. Halle. 1850. — 140 — braženosti«. In pl. Hranilovič, ki v spisu »Što nam treba v zemljepisu ?« geografski zvezek priporoča najtopleje, nada¬ ljuje; »Velike važnosti je, da bode beležnica zbornik geo¬ grafskega opazovanja v vsem letu, ona mora na koncu šolskega leta biti najjasneji dokaz, kako je učenec skoz leto pre- motrival prirodne pojave, ki so se vršili vsled letnega kre- tanja zemlje okoli solnca, da je vidne pojave navideznega solnčnega kretanja točno spremljal in njihovo zvezo z izpre- minjavo letnih časov umei. Iz beležnice se mora razbrati, kako se je učenec teoretiškemu nauku prilagodil, kako je rast dneva, topline, razvoj vegetacije i. dr. v potankosti spremljal in vzročno njih zvezo shvatal. V tem je glavni in najkoristnejši del geografskega pouka in od uspeha v tem delu zavisuje geografska izobraženost, ki jo moramo želeti za naše šole«. In končno še dve, tri o učni knjigi. Ali je pri geo¬ grafskem pouku v ljudski šoli učne knjige treba, o tem se danes sodi jako različno*). Eni mislijo, da bi pouku bila na kvar, drugi pa zopet pričakujejo od nje, da bo uspehe una- predivala najbolje. Trunk je mnenja, da se le učencem zgornje stopnje naj daje knjiga v roke. Drugo vprašanje se nanaša na kakšnost knjige. Trunk pravi, da ne bodi ohlapna, pa tudi ne skopa, ampak stoj v sredi med suhim vodilom in natančno učno knjigo. Matzat zahteva, da je pisana tako, da v učencu budi samotvornost ter ga sili, zemljevid dobro motrivati. In A. Geistbeck piše: »Kar že zapopada atlant, tega ni treba v učni knjigi; ta ima z bodrivimi vprašanji učenca privajati k rabi atlanta, ne pa ga od nje odvajati. Knjiga učencev naj ima le to obširniše, kar se s karte ne da direktno brati, torej natančnejše pojasnitve o podnebju, rastlinstvu in živalstvu, etnografska in antropogeografska poučevanja in politično geografijo; vse drugo le podpira kratkoživno spominsko znanje«. Te ideje so za sestavo šolskih knjig postale merodajne ter rodile takozvane Lerubileher< (ne »Lehrbiicher«); doslej sta izšli dve taki knjigi, prva Bekerjeva 1901, druga *) Glej »Trunk«, Eine Schulreise und was sie ergeben hat. Oraz, 1900, Leuschner und Lubensky, in Becker, Grundsatze fiir die Lehrbiicher der Geographie. Zeitschr. fiir Schulgeog. XXII. 141 — Dennertova 1902. Dennert piše: Taka učna knjiga mora snovno biti prav tako razdeljena kakor vsaka druga in tudi v njej ima slediti geografski individuj individuju. Kolikor se da, naj se v knjigi upotreblja katehetična učava in sicer z ozirom na atlant kakor na slike, ki se tudi imajo nahajati v knjigi. Mimogrede bodi omenjeno, da se danes sploh priporoča, naj se k besedilu devajo slike, načrti, profili in diagrami. Učna knjiga naj učenca navaja, da, kar se naj priuči, išče sam, direktno ponuja pa naj le to, kar se iz karte in slike ne da najti. Balasta, številnega kakor drugega, knjiga ne poznaj.— V obče »Lernbiicher« ugajajo, vendar se v njih pogreša oživljajočega elementa: kratkih, lepo pisanih orisov. Da bi pa taka knjiga ustrezala popolnoma, morala bi tudi biti spisana za določen atlas. Vendar se občno priznava, da bo najboljša učna knjiga koristila le malo, ako je učitelj ne ume prav rabiti. V tem oziru je pred vsem pomisliti, piše Trunk, da knjiga pri pouku ne sme biti izhodišče, ampak ima le namen, da učenec to, kar je učitelj nazorno razvijal, ponavlja in utrjuje. Knjiga mora torej vedno le slediti živemu, razvijalnemu pouku. Glavna stvar, je torej vedno prepuščena učitelju, on še le knjigi vdahne dušo, knjigi, ki ga pač more pod¬ pirati, ne pa nadomeščati. Iz tega vzroka se tudi ima glavno delo pouka vršiti v šoli, ker se neposredni učinek tega dela, to je oni posebni način, kako učitelj razodeva svojo moč, ne da nadomestiti z nobeno knjigo. Učne knjige torej učitelj ne sme rabiti neposredno pri pouku. S tem se pa ne trdi, da bi se izjemno in v izpremembo to - ali onokrat ne smelo izhajati od knjige. Včasih bo to celo prav dobro, ker se učenec takim potem uči, kako se da iz knjige črpati poučilo, nekaj, kar je za poznejše življenje največje vrednosti. Učenci pri tem tudi vidijo, kako imajo knjigo doma rabiti. X. Zabavni geografski spisi za mladino. Da se v naši dobi, v dobi hiperprodukcije učil, tudi proizvaja premnogo zabavnih .geografskih spisov za mladino, se ume sampobsebi. Ločiti se dado v tri skupine: v geo- — 142 grafske značajilne slike, potopise in geograf¬ ske povesti oziroma romane po vzorcu Robinzona. Spisi prve skupine mladini ne ugajajo prav, ker je v njih preveč pouka in premalo dejanja, zato pa po povestih in romanih hlasta. Žalibog pa se ravno v teh prečesto brezvestno laže, da se le nežna fantazija otrokova divje razburja. Poleg teh pa se seveda nahaja lepo število dru¬ gih, ki so je spisali pedagogi in modri mladinoljubi. Poto¬ pisom podajajo snov večjidel podjetja velikih potovalcev, kakor so bili John Ross, James Ross, Livingston, Barth, Kane, Stanley, Nansen i. dr. Slovenci v tej vrsti literature še nimamo prav nič; mi¬ slim namreč na spise, ki bi s pripombo »za mladino« bili tej določni svrhi namenjeni. To polje še torej čaka de¬ lavcev. Pač pa imamo nekaj spisov dobre geografske vsebine, ki se s pridom tudi dadd mladini v roke; to so n. pr. Orožen, Stanley in njegovopotovanjepo Afriki, Ljubljana, 1892, Blaznikovi nasled. — 122 str., 0'40 k, Stiasny, V Petrograd, Gorica, 1898, Gabršček — 304 str., T44 k, Potovanje na Severni rtič, Ljubljana, 1900, Klein in Kovač — 65 str., Lavtižar, župnik v Ra¬ tečah na Krajnskem, Med romanskimi narodi. Po¬ potni spomini, 1901, samozaložba. Mimo tega bi se še dalo iz raznih naših knjig — spominjam na one Družbe sv. Mohorja — in časopisov, kakor iz Planinskega Vestnika, iz Dom in Sveta, za mladino iz¬ brati marsikaj dobrega, saj se od Levstika sem potopisje pri nas lepo razvija; toda tudi tega zelo hvaležnega dela bi se nekdo moral lotiti. Sklep. Premotrili smo torej’ razvoj šolskega zemljepisja do naših dni ter spoznali njega cilje in metodo. Trudil sem se po vsej moči, da bi razkazovanje moje bilo jasno in da bi čitatelje ogrel za predmet. Če se mi je to dvoje posrečilo, potem smem upati, da sem tudi dosege! oni smoter, ki mi je pravzaprav bil v prvi vrsti pred očmi: učitelje napotiti, — 143 - da pri pouku modernega zemljepisja razmišljajo in posto¬ pajo samostalno. In prav zato sem se bil odločil, da me¬ todiko razkažem v zgodovinski obliki, ki učitelju ne vsi¬ ljuje naziranja in ki mu v praktiki ne nalaga okov. Vsakdo mi bode priznal, da se šablonizovanju pač noben šolski predmet ne upira tako odločno kakor baš geografija; rekel bi, da leži njena moč ravno v tem, kar se šabloni protivi najbolje. Vsled tega bode geografski pouk tudi najlepše uspeval pri tistem učitelju, ki se ve kretati samostalno. Ta zmožnost se pa doseže le po temeljiti strokovni iz¬ obrazbi. In zato nudim na koncu svoje razprave še razkazek geografskih spisov, ki veljajo za najboljše. IV. Zemljepisno slovstvo. ) A. Zemljepisna veda, nje učne knjige in zemljevidi. 1. Pojem, bistvo in naloga zemljepisja. 1. v. Richthofen, Aufgaben und Methoden der heutigen Geographie. Leipzig, 1883, Veit u. Co. — 72 str., 1'80 m. 2. Wagner H., Begriff und Einteilung der Geo¬ graphie. V knjigi št. 15. 3. Wisotzky, Zeitstromungen in der Geogra¬ phie. Leipzig, 1897, Duncker und Humblot — 467 str., 10 m. 4. Hettner, Geographische Forschung und Bil- d u n g. V časopisu »Geograph. Zeitschrift « 1895,1 — 19. 5. Hettner, Neue Ausftihrungen liber Wesen und Aufgabe der Geographie. V časopisu »Geograph. Zeitschrift« 1900, 574 — 577. 2. Popolne geografije. 6. Orožen, Zemljepis za meščanskešolei n višje razrede ljudskih šol. I., 3. nat. 1904. 11., 2. nat. 1902. III 1896, Ljubljana, Milic. *) Slovstvo je dopolnjeno do leta 1905. Zajedno opozarjam, da se vse, celo naj¬ novejše knjige, dobijo tudi v antikvariatih po prav nizkih cenah. — 144 — 7. Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. Ljub¬ ljana, 1897, Blaznikovi nasledniki — 72 str., 1’08 K. 8. Rutar-Bežek, Zemljepis za spodnje in srednje raz¬ rede srednjih šol. 11.: Opis dežel razven Avstro- Ogrske, 2. nat., Ljubljana, 1899, Kleinmayr in Bamberg — 168 str., 2. K. 9. Supan, Lehrbuch der Geographie fiir bsterr. Mittelschulen und vervvandte Lehranstalten, sowie zum Selbstunterrichte. 10. A., Laibach, 1901, Kleinmayr und Bamberg — 301 str., 2’50 K. 10. Piitz, Lehrbuch der vergleichenden Erdbe- schreibung fiir die oberen Klassen hbherer Lehr¬ anstalten und zum Selbstunterrichte. 17. A., Wien, 1901, Herder — 380 str., 3'60 K. 11. Seibert, Lehrbuch der Geographie fiir bsterr. Lehrerbildungsanstalten. III Te., 6. A.,Wien, 1896—1902, Tempsky — 532 str., 6'10 K. 12. Rusch, Lehrbuch der Geographie fiir bsterr. Lehrer- und Lehrerinnenbildungsanstalten. III Te., Wien, 1901, Pichlers We. u. Sohn — Prva dva dela 515 str., 6 K, tretji še izide. 13. Zehden, H a n d e 1 s g e o g r a p h i e, 9. A., Wien, 1902, Holder — 6*20 K. 14. Daniel, Kleineres Handbuch derGeographie, 6. A., Leipzig, 1899, Sues — 10 m. 15. Wagner H., Lehrbuch der Geographie. III Te., 7. A., Leipzig, Hahn. Doslej je izšel le prvi del: All- gemeine Erdkunde, 1903 — 918 str., 12 m. 16. Hoič Slike iz občega zemljepisa. Doslej V knjig: I. Občno zemljepisje; II. Francija, Švica, Nizo¬ zemska, Belgija, Vel. Britanija; III. Skandinavija, Danska, Nemčija; IV. Pirenejski, Apeninski polotok, Grška, Turčija, Rumunija; V.j Rusija, V. 2 Bolgarija, Srbija, Črna gora. Zagreb, 1888 — 1900, Matica Hrvatska — 2257 str. Dobiti je še samo IV. in V. knjigo; IV. 6 K, V.j 400 str. 6 K, V. 2 462 str. 5 K. — 145 — 3. Dell geografije. a. Občno zemljepisje. a. Popolna dela. 17. Ritter C., Einleitungzur allgemeinen ver- gleichenden Geographie und Abhandlungen zur Begriindung einer mehr wissenschaftlichen Be- handlung der Erdkunde. Berlin, 1852, Reimer — 246 str., 3 m. 18. Ritter C., A11 g e m e i n e Erdkunde, herausgeg. von Daniel. Berlin, 1862, Reimer — 240 str., 3’50 m. 19. Geistbeck M., Leitfaden der m a t hem at. und physikal. Geographie fur Mitteischulen und Lehrerbildungsanstalten. 23. A., Wien, 1902, Herder — 169 str., 1'68 K. 20. Kapp, Vergleichende allgemeine Erdkunde. II Bde., 2. A., Braunschvveig, 1868, Westermann — 10 m. 21. Hahn, Briickner, Kirchhoff, Allgemeine Erd¬ kunde. (Brez antropogeografije). III Te., 5. A., Wien, 1899, Tempsky — 336 K. 22. Ratzel, Die Erde und das Leben. Eine verglei¬ chende Erdkunde. II Bde., Wien, 1901—2, Bibliogra- phisches Institut — 1408 str., 40’8 K. p. Posamezne panoge. Matematično zemljepisje. 23. Lockyer, A s t r o n o m i e, 3. A., Strassburg, 1884, Triibner — 121 str., 0’80 m. (Metodizovano). 24. Mobius, Astronomi e, 8. A., Leipzig, 1896, Goschen — 0’80 m. 25. Scheiner, Der Bau des Weltalls, 2. A., Leipzig, 1904, Teubner — 140 str., 1 m. 26. Thies, Himmel und Erde. Leipzig, 1904, Spamer — 178 str., 3'60 m. 10 — 146 — 27. Pick, Die elementaren Grundlagen der a s t ro n om i s chen Geographie gemeinverstand- lich dargestellt. 3. A., Wien, 1901, Manz — 173 str., 2'88 K. (Metodizovano). 28. Titus, Das Sternenzelt. Berlin, 1893, Verlag des Vereins der Biicherfreunde — 379 str., 5 m. 29. Steinhauser, Grundziige der mathematischen Geographie und der Landkartenprojek¬ ti on. 3. A., Wien, 1887, Beck — 155 str., 4’80 K. 30. Ule, Die Wu n der der Sternenwelt. 3. A., Leipzig, 1892, Spamer — 250 str., slike in karte, 5 m. 31. Diesterweg, Populare Himmelskunde und mathematische Geographie. 20. A., Hamburg, 1904, Grand — 458 str., 7 m. (Metodizovano). 32. Madler, Der Wunderbau des W el tal Is oder populare Astronomie. 8. A., Strassburg, 1885, Schultz u. Co. — 664 str. in atlant, 12 m. 33. Littrow, DieWunderdes Himmels. 7. A., Berlin 1885, Hempel — 1278 str. in atlant, 21 m. Projekcija zemljevidov. 34. Gelcich, Sauter, Dinse, Kartenkunde. 2. A., Leipzig, 1897, Goschen — 168 str., 0'80 m. 35. Coordes, Kleines Lehrbuch der Landkarten- p roj ek ti on, 2. A., Kassel, 1891, Kessler — 86 str., 1'50 m. Tudi v št. 15 in 29. Fizikalno zemljepis j e. 36. Geikie, Physikalische Geographie. 3. A., Strass¬ burg, 1883, Trubner — 118 str., 0’80 m. 37. Giinther, P h y s i s c h e Geographie. 2. A., Leipzig 1899, Goschen — 148 str., 0'80 m. 38. Geikie, Kurzes Lehrbuch der physikalischen Geographie. Strassburg, 1883, Trubner — 356 str., 3 m. — 147 - 39. Jesenko, Pr i r o do zn a n sk i zemljepis. Ljubljana, 1874, Slovenska Matica — 399 str, 1 K. 40. Jakob-Plassmann, Unsere E rde. Astronomische und phvsische Erdbeschreibung, 2. A., Wien, Herder — 546 str., 9’60 K. 41. Ule, Die Erde und die Erschein ungen ihrer Oberflache. 2. A., Braunschweig, 1892, Salle — 538 str., 9 m. 42. Supan, Orundziige der physischen Erd- kunde. 3. A., Leipzig, 1903, Veit u. Co. — 852 str., 14 m. 43. Machaček, Gletscherkunde. Leipzig, 1902, G6- schen — 125 str., 0’80 m. 44. Peschel, Neue Probleme der vergleichenden Erdkunde. 4. A., Leipizig, 1883, Duncker u. Hum- blot — 215 str., 5 m. Panoge fizikalnega zemljepisja oziroma pomožne knjige za nje. 45. Walther, Vorschule der Geologie. Eine gemein- verstandliche Einfiihrung und Anleitung zu Beobach- tungen in der Heimat. Jena, 1905, Fischer — 2’50 m. 46. Engel, Die wichtigsten Gesteinsarten der Erde nebst vorausgeschickter Einfiihrung in die Geo¬ logie. 2. A., Ravensburg, 1901, Maier — 364 str., 5 m. 47. Weinschenk, Grundziige der Gesteinskunde. II Te. Wien, Herder. 1. Allgemeine Gesteinskunde. 1902. — 165 str., 4’80 K. Drugi del (Spezielle Ge¬ steinskunde) še izide. 48. Geikie, Geologie. 2. A., Strassburg, 1884, Triibner — 0'80 m. 49. Hinze, Die Schopfung der Erde. 2. A., Leipzig, Spamer — 320 str., 1’50 m. 50. Koprivnik, Grundziige der Geologie mit be- sonderer Beriicksichtigung der geologischen Verhalt- nisse Steiermarks. Wien, 1895, Pichlers W. u. Sohn — 60 str., 1 K. 10’ — 148 — 51. Fraas, Geologi e. 2. A., Leipzig, 1898, Goschen — 124 str., 0’80 m. 52. Kispatič, Slike iz geologije. Zagreb, 1880, Hart¬ man — 3 K. 53. Bommeli, Die Geschichte der Erde. Stuttgart, 1890, Dietz — 684 str., 4'40 m. 54. Pastor, Lebensgeschichte der Erde. II Bde. Leipzig, 1903—4, Diederrichs — 9'30 m. 55. Schott, Physische Meereskunde. Leipzig, 1903, Goschen — 159 str., 0'80 m. 56. Kriimmel, Der Ozean. Eine Einfiihrung in die allge- meine Meereskunde. Wien, 1886, Tempsky — 242 str., 1-20 K. 57. Giberne-Kirchner, Das Meer und was wir dar- tiber wissen. Berlin, 1903, Cronbach — 228 str., 4'50 m. 58. Janson, Meeresforschung und Meeresleben. Leipzig, 1903, Teubner — lm. 59. Koppen, Klimalehre. Leipzig, Goschen — 123 str., 0.80 m. 60. Weber, W i n d un d W etter. Leipzig, 1904, Teubner — 130 str., 1 m. 61. Klein, Allgemeine Witterungskunde. Wien, 1882, Tempsky — 266 str., 1’20 K. 62. Trabert, M e t e o r o 1 ogi e. 2. A., Leipzig, 1904, G6- schen — 147 str., 0’80 m. 63. Mohn, Grundziige der Meteorologi e. 5. A., Berlin, 1897, Reimer — 364 str., 6 m. Biološko zemljepis j e. 64. Buchholz, Pflanzen-Geographie. 2. A., Leipzig, 1891, Hinrichs — 106 str., 1’20 m. 65. Buchholz, T ier - G e o graph i e. 2. A., Leipzig, 1893, Hinrichs — 134 str., 1’20 m. 66. Jacobi, Tier-Geographie. Leipzig, 1904, Goschen — 152 str., 0'80 m. - 149 - 67. Kirchhoff, Pflanzen-undTierverbreitung. (Der Aligemeinen Erdkunde (št. 21) III. Teil). 5. A., Wien, 1899, Tempsky — 327 str., 12 K. Antropogeografija oziroma pomožne knjige za njo. 68. Oberlander, Der M e n s c h vormals und heute. Oeschichte und Verbreitung der menschlichen Rassen. Eine Vblkerkunde tur jung und alt. Leipzig, Spamer — 2 m. 69. Jacob, Der Mensch, die Krone der irdischen Schbp- fung. Zeitgemasse Betrachtungen iiber Verbreitung, Einteilung, Abstammung und Alter des Menschen- geschlechtes. Wien, 1890, Herder — 2’88 K. 70. Haberlandt, Vblkerkunde. Leipzig, 1904, Gbschen — 0-80 m. 71. Schurtz, Katechismus derVblkerkunde. Leip¬ zig, 1893, Weber —- 370 str., 4 m. 72. Peschel, Vblkerkunde. 7. A., Leipzig, 1987, Dun- cker u. Humblot — 586 str., 10 m. 73. Platz, Der Mensch, sein Ursprung, seine Rassen und sein Alter. Wurzburg, 1887, Wbrl — 390 str. 7 m. 74. Platz, Die Vol ker der E rde. III Te. Wiirzburg, 1888 — 91, Wbrl — 16 m. 75. Lampert, DieVblker der Er d e. II Bde., Leipzig, 1903, Deutsche Verlags-Anstalt — 25 m. 76. Tylor, Einleitung in das Studiu m der A n - thropologie und Ci vi 1 i sati o n. Braunschweig, 1883, Vieweg u. Solin — 10 m. 77. Ratzel, A n t h r op ogeo gr a p h i e. II Bde., Stuttgart 1890-91, Engelhorn — 1385 str., 32 m. 78. Ratzel, Politische G eo grap hi e. 2. A., Leipzig, 1903, Oldenbourg — 838 str., 16 m. 79. Hbck, Die nutzbaren Pflanzen und Tiere Amerikas und der alten Welt verglichen inbezug auf ihren KultureinfluB. Leipzig, 1884, Engelmann — 57 str., 1-20 m. — 150 — 80. Hehn, Kulturpflanzen und Haustiere in ihrem Ubergang aus Asien nach Griechenland, Italien sowie in das iibrige Europa. 7. A., Berlin, 1902, Born- trager — 651 str., 12 m. 81. Kohl, Die naturlichenLockmittel des Vbl- kerverkehrs. Bemerkungen tiber die wichtigsten rohen Naturprodukte, welche die Ausbreitung des Menschengeschlechtes liber den Erdboden gefbrdert, zu Lander-Entdeckung, Ansiedelung, Kolonien-Stif- tung und Stadte-Bau Veranlassung gegeben und in der Geschichte der Geographie eine hervorragende Rolle gespielt. Bremen, 1878, Miiller — 153 str., 2’40 m. 82. v. Scherzer, Das wirtschaftliche Leben der V 6 I k e r. Leipzig, 1885, Diirr — 756 str., 18 m. 83. v. Scherzer, Der vvirtschaftliche Verkehr der Gegenivart. Wien, 1891. (Nekak dodatek prejšnjemu). 84. Geistbeck M., DerWeltverkehr. Eisenbahnen und Schiffart, Telegraphie und Post in ihrer Entwickelung dargestellt. 2. A., 1887, Wien, Herder —■ 540 str., 9-60 K. 85. Friedrich, Allgemeine und spezielle Wirt- schaftsgeographie. Leipzig, 1905, Gbschen — 370 str., 6’80 m. b. Specialno zemljepisje. «. Popolna dela. 86. Lehmann P., Lander und Vblkerkunde. II Bde.; I. Europa, 1898; II. AuBereuropa 1901. Neudamm in PreuBen, Neumann — 1645 str., 15 m. p. Deli kopnega. 87. Heiderich, Landerkunde von Europa. 2. A., Leipzig, 1904, Gbschen — 175 str., 0'80 m. 88. Ritter C., Europa. Berlin, 1863, Reimer — 420 str., 5’50 m. — 151 — 89. Philippson u. Neumann, Europa. 2. A., Wien, 1902, Bibliograph. Institut — 19'20 K. 90. Partsch, Mittel-Europa. Die Lander und Vblker von den Westalpen und dem Balkan bis an den Kanal und das Kurische Haff. Gotha, 1904, Perthes — 431 str., 10 m. 91. Sieger, Die Al pen. Leipzig, 1902, Gbschen — 170 str., 0'80 m. 92. Umlauft, Die A 1 p e n. Wien, 1887, Hartleben — 488 str., 12 K. 93. v. Berlepsch, Die Al p en in Natur- und Lebensbil- dern dargestellt. 5. A., Jena, 1885, Costenoble — 570 str., 6 m. 94. Heiderich, Landerkunde der auBereuropai- schen Erdteile. Leipzig, Gbschen — 0'80 m. 95. Sievers, Asien. 2. A., Wien, 1904, Bibliograph. Institut 762 str., 18 K. 96. Stare, Kitajci in Japonci. Celovec, 1893, Družba sv. Mohorja — 144 str., 1'20 K ozir. 0'90 K. 97. Hahn, Afrika. 2. A., Wien, 1901, Bibliograph. Institut — 671 str., 20'40 K. 98. Deckert, Nordamerika. 2. A., 1903, Bibliograph. Institut - 608 str., 19'20 K. 99. Ratzel, DieVereinigten Staaten von Nord¬ amerika. II Bde., 2. A., Miinchen, 1883, Oldenbourg — 1430 str., 14 m. 100. Sievers, S ti d- und Mi 11 el am er i k a. 2. A., Wien, 1903, Bibliograph. Institut — 656 str., 19'20 K. 101. Vrhovec, Avstralija in nje otoki. Celovec, 1899, Družba sv. Mohorja — 222 str., 1'40 K ozir. 1 K. 102. Jung, Der Wel ttei 1 Australien. IV Bde, Wien, 1882-83, Tempsky — 1172 str., 4'80 K. 103. Sievers u. Kiickenthal, Australien, Ozeanien und Pol ari a n der - .' 2. A., Wien, 1903, Bibliograph. Institut — 20'40 K. — 152 y. Slovanske države. 104. Glej št. 16, V P 105. Mackenzie-Wallace, Russland. 6. A., Leipzig, 1880, Steinacker — 768 str., 12 m. 106. Bezenšek, Bolgarija in Srbija. Celovec, 1897, Družba sv. Mohorja — 238 str., 1'40 K ozir. 1 K. 107. Glej št. 16, V 2 . 108. Hassert, Reise durch Montenegro nebst Be- merkungen iiber Land und Leute. Wien, 1893, Hart- leben — 236 str., 5 K. 109. Jireček, DasFiirtentum Bulgarien. Wien, 1891, Tempsky — 574 str., 16'80 K. 8. Slovenska zemlja. 110. Rutar-Orožen, Slovenska zemlja. Ljubljana, 1892 — 1902, Matica Slovenska, I 1: Poknežena gro¬ fija Goriška in Gradiščanska — 116 str., 1 K, II 1, 2 : Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra — 288 str., 1. zv. 1 K, 2. zv. je pošel. HI: Beneška Slovenija — 188 str., 1'40 K. IV 1: Vojvodina Kranj¬ ska — 270 str., 2 K. (Delo še izhaja). e. Avstrijsko-ogrska monarhija. 111. Mayer M., Geographie der oster r.-ungar. Monarchie fiir die 4. Klasse der Mittelschulen, 5. A., Wien, 1900, Tempsky — 110 str., 1'20 K. 112. Zehe-Schmidt, Osterreichische Vaterlands- k u n d e fiir die 8. Gymnasialklasse. Laibach, 1901, Kleinmayr u. Bamberg — 261 (geografije 131) str., 3'20 K. 113. Jesenko, Avstrijsko-ogrska monarhija ali domoznanstvo za 4. razred srednjih šol. Ljubljana, 1885, Narodna tiskarna. 114. Glej št. 11, II. T.: Die 6 s t e r r. - u n g a r. Monar¬ chie, 1898 — 176 str., 2'20 K. — 153 — 115. Glej št. 12, II. T.: Die oster r.-ungar. Monarchie. 116. Umlauft, Die osterr.-ungar. Monarchie. 3. A., Wien, 1897, Hartleben - 15 K. 117. Supan, Osterreich-Ungarn. Wien, 1889, Tempsky, — 333 str., 24 K. 118. Die osterreich.-ungarische Monarchie in Wort und B i Id. 24 Bde., Wien, 1886.—1903, Holder — 240 K. 119. Ciperle, Kranjska dežela. Ljubljana, 1899, Schwent- ner — 94 str. 120. Glej št. 110, IV 1. 121. Hirsch-Zafita, Heimatkunde des Herzogtums St e i er mark. 2. A., Wien, 1896, Holder — 154 (geografije 51) str., 2 K. 122. Immendorfer, Landeskunde von Steiermark. Wien, 1903, Lechner — 84 str., 3 K. 123. Glej št. 110, 1 1. 124. Glej št. 110, II 1, 2. 125. Rutar, Domoznanstvo poknežene grofije Goriške in Gradiščanske za meščanske šole in učiteljišča. Dunaj 1882, c. k. založba šolskih knjig — 124 str. 126. pl. Hranilovič-Hirc, Z e m 1 j o p i s H r v a t s k e. Zagreb, izhaja od 1902, vlastitom nakladom pisaca — 27 K. ?. Metodika zemljepisnega preiskovanja. 127. Fromman-Ratzel, Taschenbuchfiir angehende FuBreisende. 4. A., Jena, 1890 — 1'20 m. 128. Kaltbrunner, Der Beobachter. Allgemeine Anlei- tung zu Beobachtungen liber Land und Leute. 2. A., Ziirich, 1888, Wurster u. Co. — 904 str., 13’20 m. 129. v. Richthofen, Fiihrer fiir Forschungsrei- s e n d e. Anleitung zu Beobachtungen liber Gegen- stande der physischeii Geographie und Geologie. Hannover, 1901, Janecke — 734 str., 12 m. — 154 — v;. Zemeljska obla, zemljevidi in atlanti. 130. Orožen, Zemeljsko oblo. Premer 7, 9, 21, 25% cm. Minist. odobreno. Dunaj, Holzel — 1'20 — 16 K. 131. Nastenski zemljevid p o 1 u t. 1: 4000000, 8 listov, form. 206 X 132 cm. Minist. odobreno. Dunaj, Mol¬ zel. — Na platnu s paličicama 20 K, brez teh 18 K. 132. Nastenski zemljevid Palestine. 1: 200000, 6 listov, form. 131 X 156 cm. Minist. odobreno. Dunaj, Holzel — 18 ozir. 16 K. 133. Haardt-Orožen, Na s t en s ki zemljevid Evrope. 1 : 4000000, 8 listov, form. 165 X 128 cm. Minist. odobreno. Dunaj, Holzel - 17 ozir. 15 K. 134. Rutar-Orožen, Monarhija Avstro-Ogrska, 1: 1000000, 4 listi, form. 138 110 cm. Dunaj, Holzel — 15 ozir. 13 K. 135. Baur, Vojvodstvo Kranjsko (nemško-slovensko), 1: 150.000, 4 listi, form. 136 X 104 cm. Minist. odo¬ breno Dunaj, Holzel — 18 ozir. 16 K. 136. Schulwandkarte der Kulturgebiete Bachergebirge, Posruck, Windische Biihel, Kolosgebirge und Pet- tauerfeld. Deutsch-slovenisch. 1: 50000, 6 BI., Form. 462 X 378 cm. Wien, 1905, Freytag und Berndt — 47 K. 137. Koeke, Narodopisni zemljevid slovenske in h r va t s k o - s rb s ke zem 1 je. Ljubljana, Matica Slovenska — 0’10 K. 138. Gabršček A., Zemljevid poknežene grofije Goriško- Gradiščanske, s Trstom in oko¬ lico. Form. 100 X 140 cm. Gorica, 1905, Goriška Tiskarna — 9 K. 139. Koeke, Zemljevidi: Obraz zemlje v polutah, Azija, Severna, Južna Amerika, Afrika, Avstralija, Rusija, Fran¬ cija, Turčija, Velika Britanija, Skandinavija, Švica, Španija in Portugalsko, Nizozemsko z Belgijo, Italija, Nemčija. Ljubljana, Matica Slovenska — komad po 0'20 K. 140. Orožen, V. pl. Haardtov Zemljepisni Atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Minist. odobren. I. Izdanje za Kranjsko in Primorsko. S 7 - 155 — zemljevidi 0’60 K. S 14 zemljevidi in listom, razlaga¬ jočim prvi zemljevid, 1'40 K. II. Izdanje za Štajersko in Koroško. Tudi v dveh oblikah; cena kakor prejš¬ njima. Dunaj, 1899 — 1904, Holzel. 141. Kozenn, Geographischer Schulatlas fiir Gym- nasien, Real- und Handelsschulen. Neu bearbeitet von Haard u. Schmidt. Wien, Holzel — 84 kart, 7'60 K. (Avstrija v ospredju). 142. Freytag, Geographischer 2-Kronen-Atlas fiir Osterreich-Ungarn (Taschenatlas). Wien, Freytag und Berndt — 24 kart, 2 K. 143. Perthes, Taschenatlas. Sonderausgabe fiir Osterreich- Ungarn. Gotha, Perthes — 28 kart in besedilo, 2’60 m. (Brez diagramov). 144. Hickmann, Geographisch-statistischer Uni- versal-Taschenatlas. Wien, Freytag u. Berndt — 52 listov, 4’5 K. (Z diagrami). 145. Freytag, W e 11 a 11 a s. Taschenatlas, enthaltend 55 Haupt- und 23 Nebenkarten nebst einem alphabeti- schen Verzeichnis von mehr al 15000 geogr. Namen und statist. Notizen liber alle Staaten der Erde. 2. A., Wien, 1904, Freytag u. Berndt — 4’5 K. 146. v. Haardt, Physikalisch-statistischer Schul¬ atlas. Wien, Holzel — 14 kart z besedilom, 4 K. 147. Hartleben, Kleiner Handatlas. Wien, Hartleben —- 60 str. s kartami, 10 K. 148. Hartleben, Volksatlas. Wien, Hartleben — 72 kart na 100 straneh, 15 K. 149. Hartleben, Universalatlas. Wien, Hartleben — 93 glavnih in 112 stranskih kart na 126 straneh, 25 K. 150. Stieler, Handatlas. 9. A., Gotha, 1901, Perthes — 100 kart v bakrorezu, 30 m. 151. Berghaus, Physikalischer Atlas. 75 col. Karten mit 150 Darstellungen iiber Geologie, Hydrographie, Meteorologie, Erdmagnetismus, Pflanzen- und Tier- verbreitung und Volkerkunde, — 96'40 K; vsaka karta T44 K. — 156 — 152. v. Haardt, GeographischerAtlas der oster r.- ungar. Monarchie fiir Mittel. und Fachschulen. Wien, Holzel — 24 kart, 2 K. 153. Kozenn, Schulatlas der osterr.-ungar. Mo¬ narchie, Wien, Holzel — 17 kart, 2’40 K. 154. Trampler, Atlas der osterr.-ungar. Monarchie fiir Mittelschulen — 32 kart, 3’60 K. 155. Hickmann, Geographisch-statistischer Ta¬ šč h e nat la s von Osterreich-Ungarn. Wien, Freytag u. Berndt — 43 listov s kartami, 5 K. (Z diagrami). 156. Chavanne, Physikalisch-statistischer Hand- atlas von Osterreich-Ungarn. Wien — 25 kart z besedilom, 28 K; posamezne karte po 1 K. o. Zgodovina zemljepisne vede. 157. Glej št. 15. 158. Hettner, Die Entvvickelung der Geographie im 19. j a h r h u n de rt. V časopisu »Geogr. Zeit- schrift 1898, 305 — 320. 159. Partsch, Die geograph. Arbeit des 19. Jahr- hunderts. Breslau, 1899, Korn. 160. Glej št. 3. 161. Peschel, Geschichte der Erdkunde bis auf A. v. Humboldt und K. Ritter. 2. A., Miinchen, 1877, Cotta — 832 str., 12 m. 162. Peschel, Geschichte des Zeitalters der Ent- deckungen. 2. A., Stuttgart, 1877, Cotta — 536 str., 10 m. 163. Giinther, Geschichte des Zeitalters der E n t- deckungen. Leipzig, 1903, Teubner — 1 m. 164. Hassert, Die Polarforschung, Geschichte der Entdeckungsreisen zum Nord- und Siidpol von den altesten Zeiten bis zur Gegenvvart. Leipzig, 1902, Teubner — 156 str., 1'25 m. 165. Glej št. 34. 166. Orožen, O zemljepisnem slovstvu. V Peda¬ goškem Letopisu II. 83 — 96 str. — 157 — 167. Orožen, Nekoliko o zemljevidih slovenskih pokrajin v prejšnjem in sedanjem času. V Zborniku Matice Slovenske 1901. 23—51 str. B. Metodika zemljepisnega pouka. 1. Domoznanstvo. 168. Stoy, Von der Heimatkunde. Landschreiben an die badischen Lehrer in Stadt- und Landschulen. Jena, 1876, Dufft — 0'50 m. 169. Winzer, Die Bedeutung der Heimat. Langen- salza, Beyer und Soline — 0’20. 170. Muthesius, Uber die Stellung der Heimat¬ kunde im Le h rp lan. Weimar, 1890, Bohlau — 138 str., 1-80 m. 171. Wauer, Uber den Anteil der Oeographie a n derheimatkundlichen Disziplin. Wien, 1896, Miiller-Frobelhaus — 82 str., 1'80 K. 172. Dimnik, Domoznanstvo v ljudski šoli. Ljub¬ ljana, 1894, Milic. 173. Finger-Matzat, Anweisung zum Unterrichte in der Heimatkunde, gegeben an dem Beispiele von Weinheim an der BergstraBe. 8. A., Berlin, 1902, AVeidmann — 176 str., 3 m. 174. Diefenbach, Anleitung zum Unterrichte in der Heimatkunde. 2. A., Frankfurt a. M., 1899, Jager — 86 str., 1 m. 175. Wernecke, Heimatkundlicher Anschauungs- u n t e r r i c h t im 2. u. 3. S c h u 1 j a h r e. 2. A., Leip¬ zig, 1902, Hofmann — 277 str., 2’80 m. 176. Rott, H ei ma t s k u n d e. 2. A., Berlin, 1902, Mittler und Sohn — 32 str., 0'60 m. 177. Kerp, Fiihrer bei dem Unterricht in der Hei¬ matkunde. 2. A., Leipzig, 1897, Hirt u. Sohn — 168 str., 2.25 m. — 158 — 178. Leyfert, Der heimatkundliche Unterricht mit besonderer Riicksicht auf die Einfiihrung in das Kartenverstandnis. 3. A., Wien, 1904, Pichlers We.u. Sohn — 100 str., 1'50 K. 179. Cremer, Der Aufbau des erdkundlichen Un- terrichts. Paderborn, 1899, Schoningh — 116 str., 1 m. 180. Priill, Die Heimatkunde als Grundlage fiir die Realien auf allen Klassenstufen. 3. A., Leipzig, 1902, Wunderlich — 109 str., 1’60 m. 181. Glej št. 127, 128, 129. 182. Lehmann R., Zur Beschaffung des heimats- kundlichen Unterric h ts material s. (1. Sup- plement-Heft der »Vorlesungen iiber Hiilfsmittel und Methode des geograph. Unterrichtes.«) Halle a. d. S., 1894, Tausch u. Grosse — 156 str., 2’70 m. 183. Kerp, Die erdkundlichen Raumvorstellun- gen. Berlin, 1899, Reimer — 182 str., 3’60 m. 184. Lomberg, Uber S ch ul w an d e r u n g e n. 2. A., Langensalza, 1903, Beyer u. Sohne — 117 str., 1’30 m. 185. Beyer, Deutsche Ferienwanderungen. Schii- lerreisen als Anschauungsgange in deutscher Landes- und Volkskunde. Leipzig, 1894, Reichardt — 73 str., 1'20 m. 186. Scheibe, Geologi sc h e Spaziergange imThii- ringerwald. Jena, 1902, Fischer. 187. Pelz, Geologi e der Heimat. Leipzig, 1903, Wunderlich —■ 1 m. 188. Walther, Geologische Heimatkunde. Jena, 1903, Fischer. 189. Thetter, AnleitungzurHerstellungverschie- dener Arten von Schulreliefs. Wien, Holder — 30 str., 0'50 K. 190. Wiget, Der kleine Reliefarbeiter. Anleitung zum Herstellen verschiedener Arten von Schulreliefs. Ziirich, Orell Fiissli u. Co. — 22 str., 0’50 m. - 159 — 191. Zaffauk, Populare Anleitung fiirdie graphi- sche Darstellung desTerrains in Planen und K a rt e n. 3. A., Wien, 1888, Gerold. 192. Zaffauk, Populare Anleitung zum Plan-und Kartenlesen samt Terrainlehre. 3. A., Wien, 1888, Gerold. 193. Piltz, Aufgaben und Fragen fiir Naturbe- o b a c h t u n g des Schtilers in der Heimat. 6. A., Weimar, 1902, Bohlau — 0'70 m. 194. Piltz, Liber Naturbeobachtung des Schtilers. Beitrag zur Methodik des Unterrichts in der Heimat- und Naturkunde. Begleitschrift zu den »Aufgaben und Fragen«. 3. A., Weimar, 1898, Bohlau — 0'60 m. 2. Zemljepisje. a. Knjige. 195. Gruber, Geographie als Bildungsfach. Leip¬ zig, 1904, Teubner — 156 str., 2’80 m. 196. Oberlander-Weigeldt, Der geographische Un- terricht nach den Grundsatzen der Ritterschen Schule historisch und methodologisch beleuchtet. Leipzig, 1900, Dr. Seele u. Co. — 332 str., 4 m. 197. Tromnau, Zur Reform des Lehrverfahrens im geograph. Unterrichte. Gotha, 1891, Beh- rend — 46 str., 0’60 m. 198. Coordes, Gedanken iiber den geograph. Unterricht. 3. A., Leipzig, 1893, Lang — 108 str., 1 m. 199. Geistbeck, A., Fine Gasse fiir die Anschau- ung im Geographie-Unterrichte. Miinchen, 1894, Ackermann —• 38 str., 0’80 m. 200. Geistbeck, A., Liber Systematik und Induk- tion im Geographie-Unterrichte. Miinchen, 1895, Ackermann — 39 str., 0'80 m. 201. Harms, FiinfThesen zur Reform des geo¬ graph. Unterrichts. 2. A., Braunschweig, 1897, Wollermann — 30 str., 0'50 m. — 160 — 202. Fritzsche, Die neuen Bahnen des erdkund- lichen Unterrichts. Langensalza, 1902, Beyer u. Sohne — 113 str., 1’50 m. 203. Priiil, Fiinf Hauptfragen a u s der Methodik der Oeographie. Leipzig, 1903, Wunderlich — 71 str., 0'80 m. 204. Glej št. 179. 205. Orožen, Metodika zemljepisnega pouka. 2. nat., Ljubljana, 1898, Milic — 71 str., 1 K. 206. Seibert, Methodik des Unterrichts in der Oeographie. 2. A., Wien, 1899, Holder —63 str., 0’90 K. 207. Hupfer, Methodik des geograph. Unterrichts in der Volkschule. Leipzig, 1901, Diirr — 97 str., 1’35 m. 208. Schwarz, Methodik des geograph. Unter- richtes. II Te. Wien, 1885, Holder — 2 - 20 K. 209. Tromnau, Die Oeographie in derVolkschul e. 2. A., Gera, 1897, Hofmann — 162 str., 2'20 m. 210. Winkier, Methodik des geograph. Unter- richtes. 2. A., Dresden, 1888, Salomon — 181 str., 2-40 m. 211. Rusch, Methodik des geograph. Unterrich- t e s. 6. A., Wien, 1903, Pichlers We. u. Sohn — 140 str., 2-20 K. * 212. Korsch, Methodik des geographischen Unterrichts in der Volksschule. Braun- schweig, 1904, Wollermann — 140 str., 2‘40 m. 213. Vukovič, Zemljepisna obuka v nižim in visim pučkim školama. Zagreb, 1901, Hrvat, pedagoško- književni zbor — 250 str., 2'90 K. 214. Fischer, Methodik des Unterrichts in der Erdkunde. Breslau, 1905, Hirt — 168 str., 1’80 m. 215. Trunk, Die Anschaulichkeit des geograph. U n t e r r i c h t e s. 4. A., Wien, 1902, Graeser u. Co. — 252 str., 3’40 K. - 161 — 216. Bartholomais-Heckenhayn, Astronom ischeGeo- graphie in Fragen und Aufgaben tur den ersten Unterricht. 2. A., Langensalza, 1884 — 0’60 m. 217. Doiwa, Die methodische Behandlung der astronomischen Geographie in der Volks- und Biirgerschule. Jahresbericht des niederosterr. Landes-Lehrerseminars in St. Polten, 1890 — 42 str. 218. Glej št. 23. 219. Glej št. 27. 220. Giinther-Kirchhoff, Didaktik und Methodik. des G eo grap h i e-Un t er r i ch t s. Miinchen, 1895, Beck 111 str., 2'50 m. (Bolje za srednje šole). 221. Kerp, Methodik des erdkundlichen U nter- richts. 2. A., Trier, 1902, Lintz — 183 str., 2’75 m. (Bolje za srednje šole). 222. Matzat, Methodik des geograph. Unter- r i c h t e s. 2. A. Berlin, 1903, Pazey — 8 m. (Bolje za srednje šole, vendar je domoslovni del za ljudske šole prav poraben). 223. Lehmann, R., Vorlesungen liber Hiilfsmittel und Methode des geograph. Unterrichts. I., Halle a. S., 1894, Tausch und Grosse — 467 str., 6'80 m. 224. Hummel, Hilfsbuch fiir den Unterricht in der Erdkunde. Leipzig, 1885, Hirt u. Sohn — 400 t str., 4'40 m. 225. Papouschek, Die geograph. Lehrmittel und ihre Anwendung beim Unterrichte. Nebst einer po¬ pularen Erlauterung der Kartenprojektionen, der Dar- stellungsmanieren des Terrains etc. und einer Anlei- tung zur Anfertigung geograph. Lehrmittel. Wien, 1885 — 96 str., 1.50 K. 226. Wollweber, Globuskunde zum Schulgebrauche und Selbststudium. 3. A., Wien, 1899, Herder — 158 str., 1.80 K. 227. Wiedemann, Wert, N o t w e n digkei t und Her- stellungvon Reliefkarten fiir den geo¬ graph. Unterricht. Gera, 1903, Bettenhausen. n — 162 — 228. Hozel, Ubungen im Kartenlesen. 3 Hefte. Leip¬ zig, 1895, Wagner u. Debes — 166 str., 1’70 m. 229. Wauer-Tanner-Kerst, Welche Bedeutung hab en Schulkarten in Kuhnerts Reliefmanier fiir den Unterricht in Heimat- und Erdkunde und wie sind die Schiller am zweckmaBigsten in das Ver- standnis dieser Karten einzufiihren? Wien, 1899, Miiller-Frbbelhaus — 47 str., 1.20 K. 230. Hassert, Das Kartenzeichnen im geograph. Unterricht. Stuttgart, 1901. 231. Dennert, Lernbuch der Erdkunde. Gotha, 1902, Perthes — 248 str., 2’40 m. 232. Becker u. Mayer, Lernbuch der Erdkunde, Wien. Deuticke I. 1902, II. 1903 — 381 str., 5 K. 233. Buchholz, Hilfsbiicher zur Belebung des geograph. Unterricht s. Leipzig, Hinrichs. I. Glej št. 64. II. Glej št. 65. HI. Charakterbilder aus der Volkerkunde 1887. — 104 str., T20 m. IV. Charakterbilder aus der mathemat. und physischen Erdkunde. 1887. — L60 m. V. Charakterbilder aus Europa, 4. A., 1904, — 163 str., 1'60 m. VI. Cha¬ rakterbilder aus Asien, 2. A., 1892 — 96 str., 1’20 m. VII. Charakterbilder aus Afrika. 2. A., 1891 —- 122 str., 1’40 m. VIII. Charakterbilder aus Amerika. 2. A., 1891 — 196 str. 1’20 m. IX. Charakterbilder aus Australien, Polynesien und den Polarlandern. 2. A., 1893 — 106 str., 1'20 m. 234. Grube, BilderundSzenenausdem Natur- und Menschenleben in den fiinf Hauptteilen der Erde. IV Te. 7 A., Stuttgart, 1888, Steinkopf — 1368 str., 9 m. 235. Piitz, VergleichendeErd- undVolkerkunde in abgerundeten Gemalden fiir Schule und Haus. II Bde., 3. A. Koln, Du Mont-Schauberg, I. 1892 — 559 str., 6'50 m. II. 1896 — 654 str., 7’50 m. 236. Hellwald, Die Erde und ihre Volke r. Ein geo¬ graph. Hausbuch. II Bde., 4. A., Stuttgart, 1897, Union — 16’50 m. • — 163 — 237. Kirchhoff, Mensch und Er d e. Skizzen von den Wechselbeziehungen zwischen beiden. Leipzig, 1901 Teubner — 127 str., 1 m. 238. Umlauft, Wanderungen dure h die oster- r e i ch.-ungar. Monarchie. Wien, 1883, Graeser — 504 str., 3 K. 239. Ganzenmiiller, Erklarung geograph. Namen nebst Anleitung zur richtigen Aussprache. 2. A., Leip¬ zig, 1899, Fock — 88 str., l - 60 m. 240. Coordes, Schulgeographisches Namen- b u c h. 2. A., Leipzig, 1894, Lang — 93 str., l - 50 m. 241. Oppermann, Geographisches Namenbuch nebst Aussprachebezeichnung. Hannover, 1896, Meyer — 167 str., 2 m. 242. Umlauft, Geographisches Namenbuch von Osterreich-Ungarn. Wien, 1886,Holder — 303 str., 3 K. 243. Maierl, Unser Vaterland, die osterreich-ungar. Monarchie. Geographische Praparationen. Leoben, 1902, Enserer — 270 str. b. Slike.*) 244. Glavne oblike zemeljskega površja. Ri¬ sane za prvi pouk v fizikalnem zemljepisju na eni tabli. 1. Obzor. 2. Otok. 3. Otočnato morje. 4. Pol¬ otok. 5. Zemeljski, jezik 6. Medmorje. 7. Kleči Plos- kast otok 52. Deževni oblak. Oblika: 1 m X 0’77 m. Ljubljana, Kleinmayr in Bamberg. — 5 K, napeta na platno in z ljuknicami 7 K, napeta na platno in s paličicama 8 K. 245. M e n s c h e n r a B e n in 5 Charakterkopfen. Wandtafel in Farbendruck mit Leinvvahdfassung. Form 66 X 88 cm — 2'25 K. 246. Heger, Heiderich, Beck, Rassentypen des Men¬ sch e n. Vier Tafeln mit 32 Charaktertypen. Form. *) Stvari, katerim ni pristavljeno založništvo, se dobijo najgotoveje pri tvrdkah Pichlers We. u. Sohn, V. in Sirk u. Spadinger, I. na Dunaju. 11* — 164 — 78 X 98 cm. Wien, 1903, Molzel — S paličicama 22 K, na platnu in s paličicama 28 K. (Pridjano je tudi pojasnilo). 247. Lehmann A., V61kertypen. Sechs Wandtafeln in Farbendruck: 1. Eskimo, 2. Neger. 3. Chinese. 4. Hindu. 5. Indianer. 6. Siidsee-Insulaner, Form. 88 X 66 cm. Mit Leinwandschutzrand — a 2'5 K. (Ljudje se pred¬ stavljajo pri značilnih opravkih). Text von Tewes 0’72 K. 248. Kirchhoff, Ra s s enbi I der. ZvvblfTafeln: 1. Indianer. 2. Neger. 3. Papua. 4. Hotentotte. 5. japaner. 6. Po- lynesier. 7. Chinese. 8. Buschmann. 9. Australier. 10. Nubier. 11. Araber. 12. Eskimo. Form. 78 X 60 cm. Kassel, Fischer. — Z besedilom 14’40 m, posamezna tabla 2 m. 249. Umlauft, Wandbilder der Vol ker Osterreich- Ungarns, gezeichnet vom Maler Trentin. 10 Blatter in Farbendruck: 1. Deutsch-Tiroler. 2. Deutsche aus der Egerer Gegend in Bohmen. 3. Siebenbiirger Sachsen. 4. Čehen aus der Pilsener Gegend. 5. Polen (Goralen). 6. Ruthenen (Huzulen). 7. Magyaren. 8. Ru- manen. 9. Kroaten. 10. Bosniaken. Form. 83 X 66 cm. Mit starkem Papier unterklebt, mit Leinwandrand und Oesen versehen — Jede Tafel 3’60 K. (V slovanske slike je risec vlil manj simpatije nego v nemške in v madžarsko; prav lepa je le bosenska). Das Textheft zu den Trachtenbildern: Die Vblker Osterreich- Ungarns. Wien, Pichlers We. u. Solin — 0’80 K. 250. Lehmann A., Geographische Charakterbilder zur Belebung des geograph. Unterrichts. Wandtafeln in Farbendruck. Form. 88 X 66 cm. Bisher erschienen: 1. Helgoland mit Dime. 2. Der Rhein bei Bingen. 3. Der Dom zu Kbln. 4. Der Thiiringer Wald mit der Wartburg. 5. Die sachsische Schweiz. 6. u. 7. Die Berner Alpen. 8. Der Rheinfall bei Schaffhausen. 9. u. 10. Das Riesengebirge. 11. Die Furka-Strasse. 12. Der Aletsch-Gletscher. 13. Polarlandschaft. 14. Forum von Rom. 15. Neapel mit dem Vesuv. 16. Con- 165 - stantinopel. 17. Sudamerikanischer Urwald 18. Akro- polis von Athen. 19. Jerusalem zur Zeit Christi. 20. New-York. 21. Die agyptischen Pyramiden. 22. Eine Dime. 23. Die drei Zinnen (Dolomiten). 24. Adels- berger Grotte. 25. Well- und Wetterhorn. 26. Bo- densee mit Lindau. 27. Hamburger Hafen. 28. Un- garische Pusta. 29. Zugspitze mit dem Eibsee. 30. Die Gotthardtbahn. 31. Das Erzgebirge. 32. Der Nord- ostsee-Kanal. 33. Dresden. 34. Hollandische Marsch- landschaft. 35. Wustenbild. 36. Strabenbild von Kairo. 37. Tiroler Alpendorf mit Volkstraehten. 38. Inneres einer chinesischen Stadt. 39. Benares. 40. Aus Deutsch- Ostafrika. 41. Der Schwabische Jura. 42. Das Sie- bengebirge. 43. Spreevvald. 44. Kreidefelsen auf Stubler- Kammerer. 45. Liineburger Haide. 46. Harz. 47. u. 48. Berlin. 49. u. 50. Wien. 51. Venedig. 52. Helsingfors. — Leipzig, Wachsmuth. Auf Karten mit Leinwandrand und Oesen; eine Serie von 6 Blatt nach beliebiger Wahl 8 m; einzelne Bilder 1.50 m. Dazu Kommentar von Weigeldt. 3 Hefte. Leipzig, Wachsmuth - a 1’20 m. 251. Goering und Schmidt, Auslandische Kultur- pflanzen. 7. Tafeln in Farbendruck: 1. Kaffe. 2. Thee. 3. Tabak. 4. Baumvvolle. 5. Cacao. 6. Pfeffer, Gummi. 7. Zuckerrohr. Form. 66 X 88 cm. — Ein Bild auf starkem Papier mit Leinvvandrand und Oesen 3 K. 252. Gerasch und Pendl, Geographische Charak- t er b i I d e r aus Osterreich. Wandbilder in Farben¬ druck. Form. 65 X 84 cm. Bisher erschienen : 1. Ur- wald im B6hmerwald. 2. Gmunden. 3. Krkafalle. 4. Prag. 5. Semmering. 6. Triest vom Norden. 7. Dach- stein. Wien, Pichlers We. u. Sohn — a 3 K. 253. Oppel u. Ludwig, Bilderschatz zur Lander- und Vblkerkunde. Leipzig, Hirt u. Sohn — 96 St. mit 432 Abbijdungen nebst kurzem erlautern- dem Text. 3 m. Dazu umfangreichere Erlauterungen von Leite. 2. A., 1896, Hirt u. Sohn — 128 St. 1'25 m. — 166 254. Geistbeck A., B i 1 d e r a 11 a s. II Te., Wien, Biblio- graph. Institut. I. Europa: 233 Holzschnitte mit Text — 2'70 K. II. Die aubereuropaischen Erdteile: 314 Holzschnitte mit Text — 3'30 K. 255. Kronfeld, Bilderatlas zur Pflanzengeogra- p h i e. Wien, Bibliograph. Institut — 3 K. 3. Zgodovina metodike zemljepisnega pouka. 256. Glej št. 195. 257. Glej št. 196. 258. Geistbeck M., Geschichte der M e t h o d i k des geograph. Unterrichtes. V Kehrs Geschichte der Methodik., I. Bd., 1877, 123-153.« C. Časopisi. 259. Zeitschrift fiir Schulgeographie, red. von Rusch. Wien, Holder — 12 zv., 7'20 K. 260. Geographische Zeitschrift, herausgegeb. von Dr. Hettner. Leipzig, Teubner — 12 zv., 18 m. 261. Planinski Vestnik, urej. Mikuš. Ljubljana, Slov. plan, društvo — 12 zv., 4 K. 262. Die Katholischen M i s s i on en. Wien. Herder — 12 zv., 4-80 K. Pregled osebnih imen. Bacon 12 Barth 35 Bartholomais Basedovv 16 Baur 54 Bechler 85 Beck 163 Becker 99, 140, 162 Berghaus 35, 36, 155 Beiiepsch 151 Beust 137 Beyer 158 Bezenšek 152 Bežek 144 Bludau 99, 122 Blumenbach 6 Bock 44 Bommeli 148 Bonpland 22 Bormann 35, 38, 42 Bottcher 101, 109, 118, 122 Boule 47 Briickner 145 Buache 11 Buchholz 148, 162 Bunsen 47 Biisching 6, 11 Čampe 16 Chavanne 156 Ciperle 153 Cook 6 Coordes 100, 101, 104, 110, 116, 137, 138, 159, 163 Cremer 158 Curtius 48 Curtmann 85 Daniel 25, 144 Darwin 35, 47 Deckert 151 Defoe 16 Delitsch 87, 95 Dennert 141, 162 Denzel 39 Diefenbach 83, 157 Diestervveg 39, 40, 43, 103, 146 Dimnik 157 i Dinse 146 Dinter 39, 40 Doiwa 103, 137, 161 Dufour 131 Dupain-Triel 35, 58 Engel 147 Felbiger 19 Finger 41, 78, 90, 103 Forster 6 Fischer 160 Fraas 148 Francke 13 Franke 106 Franklin 35 — 168 — Fremont 35 Freytag 155 Friedrich 150 Fritzsche 100, 106, 107, 115, 129, 160 Frommann 153 Gabler 98 Gabršček 154 Ganzenmilller 163 Gaspari 16 Gatterer 6, 11 Gauss 47 Geikie 146, 147 Gelhorn 79, 99, 100, 101 Gerasch 166 Gerland 56 Gerster 33 Giberne 148 Goltzsch 44 Goring 165 Grafe 39, 40 Graser 39, 41 Grassmann 39, 44, 112 Grube 162 Gruber 112, 159 Giinther 146, 156, 161 Guthe 48 Guts-Muths 20, 38, 40 Haack 99 Haardt 131, 134, 154, 156 Haberlandt 149 Hahn 145, 151 Harms 105 131, 134, 159 Harnisch 39, 40, 44, 45, 112 Hartleben 155 Hassert 123, 152, 156, 162 Hauslab 36 Heckenhayn 161 Heger 163 Hehn 150 Heiderich 150, 151, 163 Hellwald 162 Henning 38, 40, 46 Fierbart 112 Herder 6, 21 Hettner 56, 57, 143, 156, 166 Hickmann 155, 156 Hinze 147 Hirc 153 Hirsch Hbck 149 Hoič 144 Hooker 35 Hbzel 162 Hranilovič 99, 134, 140, 153 Humboldt 20, 22, 24, 32, 37 Hummel 161 Hupfer 160 Hiittl 95 Immendbrfer 153 Jacobi 148 Jakob 147, 149 Janson 148 Jarz 99, 137 Jesenko 147, 152 Jireček 152 Jonas 79 Jung 151 — 169 — Kaitbrunner 153 Kane 35, 142 Kapp 35, 44, 145 Kehr 79, 91 Kerp 79, 83, 85, 104, 105, 109, 121, 157, 158, 161 Kerst 162 Kiessling 116 Kirchhoff A. 56, 79, 85, 99, 100, 105, 109, 112, 115, 145, 149, 161, 163, 164 Kirchhoff G. R. 47 Kirchner 148 Kispatič 148 Klar 137 Klein 148 Koeke 154 Kohl 150 Komenski 13 Koppen 148 Koprivnik 147 Korner 42 Korsch 160 Kozenn 155, 156 Krainz 95 Kramer 23 Kronfeld 166 Kriimmel 148 Kuckenthal 151 Kuhnert 131 Lampert 149 Lange 78 Lavtižar 142 Lehmann 11 Lehmann A. 164 Lehmann 1. J. 35, 58 Lehmann P. 150 Lehmann R. 79, 85, 90, 93, 112, 134, 138, 158, 161 Leite 165 Leo 32 Leyfert 85, 87 158 Liechtenstern 38 Lindner 42 Linne 5 Littrow 146 Livingston 35, 142 Locke 13 Lockyer 103, 138, 145 Lomberg 158 Liiben 35, 91 Ludde 106 Ludvvig 165 Luttge 128 Mac Clure. 35 Machaček 147 Mackenzie 152 Madler 146 Maierl 163 Marthe 49, 56 Matzat 79, 84, 85, 91, 112, 113, 122, 133, 140, 157, 161 Mayer 47 Mayer M. 152, 162 Meinicke 35 Middendorf 35 Mikuš 166 Mobius 145 Mobus 79 Mohn 148 Montaigne 12 Montesquieu 6 Morse 47 - 170 - Miiiler 6, 21 Muthesius 79, 91, 157 Nansen 142 Neumann 56, 151 Niebuhr 6 Niemeyer 39, 40 Oberlander 49, 59, 81, 95, 100, 149, 159 Oppel 165 Oppermann 163 d’ Orbigny 35 Orožen 79, 85, 142, 143, 154, 156, 157, 160 Ostermanu 91 Otto 38 Pallas 6 Papouschek 138, 161 Partsch 151, 156 Pastor 148 Pauliny 131 Pelz 83, 158 Pen dl 165 Perthes 155 Peschel 33, 48, 95, 147, 149, 156 Pestalozzi 17, 23, 24, 45, 79 129 Petermann 131 Peucker 132 Pfalz 116 Philippson 151 Pick 103, 138, 146 Pickl 112 Piltz 82, 159 Plassmann 147 Platz 149 Pbppig 35 Prange 38 Priill 79, 100, 112, 113, 127, 134, 158, 160 Putz 144, 162 Ratich 12 Ratzel 49, 56, 57, 58, 99, 103, 115, 145, 149, 151, 153 Raumer 35 Ravenstein 131 Reci us 49 Rein 112 Richter 45 Richthofen 49, 97, 143, 153 Ritter 20, 36, 44, 47, 145, 150 Roon 35 Ross James 35, 142 Ross John 35, 142 Rousseau 15 Rott 79, 80, 157 Rugemont 35 Rusch 125, 132, 144, 166 Rutar 144, 152, 153, 154, 160 Salzmann 16 Saussure 6 Sauter 146 Schacht 35, 38, 42 Scheibe 83, 158 Scheiner 145 Scheiler 112 Schelling 21 Scherer 112 Scherzer 150 Schmidt 152, 165 Schnell 44 Schott 148 Schrader 79, 83 Schulze 6, 12 — 171 Schurtz 149 Schiitz 16 Schiitze 83 Schvvarz 160 Seibert 99, 144, 160 Selten 139 Sieger 151 Sievers 151 Slomšek 46 Ssemenov 35 Stanley 142 Staude 110 Stare 151 Steckel 92 Steinhauser 146 Štern 44 - Stiasny 142 Stieler 36, 155 Stoy 157 Supan 106, 144, 147, 153 Sydow 36 Tanner 162 Thetter 158 Thies 145 Tischendorf 105 Titus 146 Tobler 24, 38, 46 Trabert 148 Trampler 156 Trautermann 89 Tromnau 79, 80, 83, 85, 91, 92, 159, 160 Trunk 79, 80, 81, 85, 87, 91 133, 134, 138, 140, 141, 160 Tylor 149 Ule 146, 147 Umlauft 151, 153, 163, 164 Vogel 35 Voltaire 6 Volter 35 Vrhovec 144, 151 Vukovič 160 Wagner 56, 79, 97, 112, 143 144 Waitz 39, 40 Wallace 35, 152 Walther 83, 147, 158 Wauer 157, 162 Weber 148 Wegener 91 Weigeldt 107, 159, 165 Weinschenk 147 Wernecke 157 Wiedemann 161 Wiessner 79 Wiget 158 Wildenow 6 Willmann 56 Winkler 95, 100, 102, 160 Winzer 80, 157 Wisotzky 143 Woldermann 131 Wollweber 161 Wrangei 35 Wulle 79, 83, 85, 92 Zaffauk 159 Zafita 153 Zehden 144 Zehe 152 Ziemann 38, 40 Ziller 112 Zimmermann 6 Str. 4, » 23, » 26, « 29, » 34, » 37, » 38, > 59, » 61, » 66, » 71, » 73, » 82, » 125, Manjše pogreške naj si citatelj blagovoli popraviti sam. Corrigenda. v. 9 od zg., vstavi med »mu« in »po« »ona« ; v. 11 in 12 od zg., čit. nam. »Število« »številnost« ; v. 10 od sp., čit. nam. »usoda »vsota«; v. 14 in 15 od sp., čit. nam. »premotravajo« »premotrivajo« ; v. 16 od sp., čit. nam. »za« »na« ; v. 1 od zg., čit. nam. »premotravati« »premotrivati; izpusti »njemu«; čit. nam. »4« »3«; v. 8 » « v. 15 » » v. 10 » zp., v. 9 » sg.,. v. 11 » » ■> » »prihodne« »prirodne »uravna« »nravna« ; »ki« »in« ; v. 3 » sp., » » »mora« »more«. v. 13 « » vstavi med »vprašanj« in »naj« »zastran prirode« ; v. 16 » » čit. nam. »phisičen« »psihičen«.