BUY UNITED •TATES JAVIXCS bonds wjjaji« Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest FCJUM'ENSE Slovene Daily in BUY Ohio Best slum SUM PS Advertising Medium volume xxv_ LETO XXV. This Issue in Three Sections CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MARCH 30, 1942. PART I. — I. DEL. ŠTEVILKA (NUMBER) 74 HDIM NAl POSTANE DOMINIJ VELIKE BRITANIJE Ako potrebno, naj se ustvari dvoje avtonomnih Indij: mohamedansko in hjndustansko. štiri mladenke obtožene viačuga-nja z zamorci Novi ^OMINIJ naj bi imel polnomoč ločitve od velike britanije t( i- 3 . . - A ■ bila prijatelja prvo leto, ko sem jaz prišel iz starega kraja, in večkrat sva se šla skupaj kopat vjezero,kjermejetudiučil|vsegaclovecan8tva. ameriškega jezika. Danes pa ga | to, koliko denar- lahko jaz učim, ker prišel sem k j eden nakopičil, kar so vojakom prej ko on. Seveda ga t j® ^e dostikrat očitalo enemu ne, ker je študiran fant, slučaj I kakor drugemu. Ali ni slab tisti vadi, k a d a r j do dali nekaj, kar bo skelelo, j pa lahko nanese, ker jaz imam i človeK, ki se trka na prsa, da je vstanemo z j u -1 Ker sem prejel že sedem injek- j gin podčastnika, in tako, je to- dober član, kulturen in naroden traj, kakor tudi' cij vsega skupaj, sem jim že kar j rej "pod menoj" po vseh voja-opoldne, se po-, vajen in vedno malo precenim, j ških predgisih. Tretji je Ed-sj^avimo v vrsto kako dolga je šivanka. A prmej, i ward Planinsek, kateri pa je se- motožja in. so se pro in' drave da oglaševali za z to sposobne, le za 14 dni zateči ni ^ ni v krilo "Morija J mati&ia . . • • ^ Dr. Tone Famar povlekel ' pred barakami tako, kot so nam določili že v pr-TonyDrenik yih dneh našega vojaškega življenja. To je po oddelkih, pri katerih delamo. Ako vojak dela pri tankih, ima tako dolge še nisem videl. Zato mi ni šlo v glavo, kaj neki bodo s temi tako dolgimi. A kmalu sem imel svečano priliko zvedeti: ker čez kake pol ure sem se nasmehnil, ker tak "shot" stane za vsakega moža petinsedem- svojega oficirja in nekaj pod- deset dolarjev. No sedaj sem častnikov, in tako gre med nje, vsaj toliko dražji, v slučaju da kadar kličejo imena. Vsak of i- bi bil naprodaj. Tako sem si fni- cir pozna svoje fante in, kadar slil ob času, ko so moji komara- da poveljniku svoje poročilo-vsa- ti vzdihovali in se premetavali Uo jutro, eamo malo pogledu po po poetclji. Vorstc, Ko »mu bili svoji Četi in takoj vidi, ako ka- tako v vrsti, nas je eden zdrav-te-ega manjka. Seveda, ako je nikov malo podrgnil po levi ra-vojak bolan, oficir dobi ijoročilo mi z alkoholom. Erugi nas je samo radi dobička? Ako nekdo nekaj ljubi, ne bo delal samo za to, za kar je plačan. Delal bo daj v Fort Knox, Ky., v šolah, zato, ker ima veselje do tega in kjer se uči popravljanja tankov, tudi dolžnost. Ali umira danes Četrti je Ivan Furlan. | tisoč in tisoč mladih fantov, sa- Ko smo se neke sobote spre- ■ zato, ker si mislijo narediti hajali po mestu Watertownu, pa! dobiček? Ne, ne zato, pač pa je šel proti meni M. P. (vojaška zato, ker vedo, da, čeprav njih j patrulja v mestu). Aha, sem si mislil, nekaj je narobe in s temi ij^^^j® za njihove prijatelje in fanti se ni dobro pečati. Brž, njihove potomce, ^ato pa, ko bi som pogledal, če je moja unifor-1 vsi delali, neoziraje se na nekaj ma v redu, biti moramo namreč j nizkotnih ljudi, kateri mislijo, _______^ oblečeni po predpisih, kadar smo| ^ko ti delaš za kako reč, ti! jj^ ljudi KAP v mesLu. Ker nisem našel nič, loiiju liaučaki v žep, bi bilo' ga s silo jarka. Le beda' sleparjem je grozil, "se v post® -' nosili v jarke!" Prihajale in ne prikazni. Ta a bolj za zrezek ,, meljito razsekani ^ doben nego Adam , katere bi komaJ ^ . Ijenja odrinil nek^J petič. , ^ H. S. kot pri I prevelikega raportu ga je ^ : v v". 11 jeni nadporočnik ^ vec ne bo, pa bo pa lepše ueberhaupte^^ L lion-ic '"'lišt'" _ TOVarfŠi' ^ rali s svojimi malodane zaniČe^ <. krat izjavil, da ga li. ljudi KAP ^ jati (brez pravK' , ^ sebno pa ne v narobe, bil tudi nisem pijan, j veliko prijetneje na svetu. som se že pripravil, kako r*u Francelj, ki ni nič kuj rad | kapitala, bom odgovoril, da ko zavihali hodil, je prišel k vojakom in glU2 po svojem podčastniku. Ako pa obrisal, če je bilo preveč alkoho-j svoj nos. A, kot da bi on vedel | prideljen je bil k infanteriji, pri j . ^g^y%jali je vojak odsoten brez dovolje- la po rami. In p redno smo se j za moje vedenje, me je že od kateri je treba dosti hoditi. Ta- j pri^a nja, potem pa se to takoj na- dobro zavedli, že nam je bila j daleč nagovoril: "Kam pa ti,! ko so šli nekega dne spet na no-1 ° znani, in kaj se potem'zgodi, si šivanka potisncna pod kožo. A! Tone?" In to čisto po slovensko. J vo streljišče. Hodili so že štiri-pa sami lahko mislite. In, ako ho bi ostala pod kožo, a šla je j Bil je William Shnieder. Z njim j deset milj, ko je poročnik spo-vojak dela pri drugemu oddelku, notri v meso in prav do kosti., sva se tudi že prej poznala, a ni! znal, da gredo v napačno smer. je ravno tako. Vsak pozna svoje Ampak šlo je tako hitro, da i pa se mi r\iti sanjalo, da ga bom "Kdor ne more več hoditi in ne "podanike*' in vedno je, vse v predno smo utegnili pogledati j videl v mestu in kot vojaškega I"želi iti nazaj štirideset milj, naj redu in vsak dan je eno in isto kaj in kako je mogoče, da gre; polica ja. A čeprav je bil v služ- stopi tri korake naprej." Seve-in nikdar ni nobenili neprilik. tako velika šivanka pod našo; bi, smo se kar na cesti pogovar-j da vsi vojaki so takoj stopili' t''T % zai"6® Tako je vedno, kadar gremo ven kožo, smo že bili spet v svojih j jali o Clevelandu. Vsi smo nam-1 naprej, kakor hitro je izrekel te {plodov za na delo. Ob drugih prilikah, srajcah, in šele tedaj nam je reč iz Clevelanda, razen Furlana,' besede njih poveljnik. Samo ^^piča!) " V! ščitila pred f štajerskih ^i I ze" večkrat nim naslovom Zh Sitnega nadpo^"^ je rj uklerril s tem. pi*i naklonjenost ;g 5 kot na plačilni dan ali kaj po-- bilo povedano, da je tO protel:-i linteri je iz New Ynrka. Pričo) Fninoelj ho ni promnknil. "Po-. jdobnega, pa se postavimo v vr- cija proti znani bolezni'"ypllow! mi je pripovedovati, kako se je glejte, je nadaljeval oficir, kaxa-/itftVamo isk) Gnostl tUfil od onih, ki pi ICSlkUjGJO Siuuptinja j po svojih činih. Prvl častnik- fever," katera je znana v južnih| zabaval, ko je bil doma, prišel joč na Franceljna, "samo enega od na?, živimo v resnih in usodepolnih časih, ko je za j je prvi, potem so častniki, pod- krajih. A kaj nas je brigalo, za! je namreč ravnokar iz dopusta, junaka imamo pri celi naši kom- zapeeatenje obljub potrebno več kot zgolj lepa beseda. častniki in potem navadni veja- kaj je, nam se je mudilo domov,' Cas je tekel, a mi smo kar na- panijl, kateri si upa hoditi na- Če se ne znajdemo v iskrenosti, bomo zdrobljivi vsi ki. Tako smo se postavili tudi ne k mami, pac pa domov v ba- daljevali s pogovorom in tako zaj. Ti boš še nekoč opevan zabaval v m nič druge«'^ da je pri neki , ji udano vzkliki^' • ^ he heiT las'st g, Visoki gospod" skupaj in vsak zase. Razvoj dogodkov v svetu in izkušnje drugih narodov ne dopuščajo ne dvoma ne lahkomiselnosti. Čas, ki je bil Često zaveznik močnih, je pogosto so- da so časi preslabi. Ko pa so Mislite pa, da je mogoče spati ofe so čakali na njega. ; zaj nočem," se je odrezal Fran- vražnik slabih in treba se ie boriti zoper njegov negativni marširali proti bolnišnici, po^tej zabavi? Kaj še, vse prej V angleških časopisih sem či-'celj. "Saj še tri korake naprej ,. r» 1. i Ti. TTCT-iTT m • i. TU pa smo takoj vedeli, da bo ne- kot pa spanje. Nekaj časa je tal: "Lepotični salun za oficirje, ne morem več, ne pa da bi hodil vpljv. Borbo za osvobodi ev VSEH Slovencev m ostalih m prihaja toplota. Po.: odprt v Plne Campi." Kaj, da d: še štirideset milj." - Pa spet JugOLiovano/, moiamo piiceti takoj, smotino, iskieno nrav nič" podobnega. * tem je vroče, in spet te zebe. Ne j bodo sedaj oficirji začeli lase | drugič kaj novic od vojakov, brez 0(iiiHanja, da bo prihodnja velika noč tudi našemu, j Ko smo vstopili v veliko dvo- veš ali imaš zobobol, glavobol | kravžljati? Da. A, žalibog, ne! Do takrat pa vsem prijazni po-na I'azpeteinii naiodu, dan resničnega Vstajenja, rano, katera je nalašč zato, smo ali te ujeda po trebuhu. Nekoč možki, pač pa ženski oficirji, zdrav! ivci- ta dan in takoj smo vedeli, da rake, kjer svad se lahko pre-i mu ni bilo treba dosti hoditi po junak," ga je začel hvaliti ta! Monakovčanke ^ bo nekaj novega, ker plačilni vrnili čez postelje in zaspali. Bih! mestu, in ko bi vojaki vedeli, bi oficir. "Pa kako, da si tako ju-1 (Oprostite, zlik° dan je ravnokar minil, in da bi smo namreč prosti dela za tisti Jahko pričeli kak majhen pre-1 na^ki?" ga je naposled vprašal. ■ skem hramu!) A še "enkrat dobili plačo, pa vemo, dan in potem tudi drugi dan. tep, ker policaja ni bilo nikjer,''*Saj nisem junaški in tudi na-!' •iWv' (Dalje Išče dve ali tri V bližini East 1® . ' jih ima za odd^t^' na 692 E. iSStU So. marca, 1942. ENAKOPRAVNOST BTRAN S PROCES proti ruskim zarotnikom □iiiuiiiiiiinniiiMiiiiiniiHiijjiiMCAiiiiiiicjiiiiiiiiuiiniiiniiiiiiiniiiuiiiiiiiniiimiiiniaiiiiiniHiniiiiiuS j slučajno prišel k Alekseju Mak- \ simoviču Gorkemif doktor Bad- i majev. On je preiskal Maksima j Pješkova, takoj spoznal kru- ^ j pozno pljučnico in začudeno | j vprašal: "Kaj pa Levin, ali ga'! ni preiskal, ali kaj?" Ko je Maksim Pješkov izvedel, da ima krupozno pljučnico, je prosil naj pokličemo doktorja A. D. Speranskega, ki je pogosto obiskoval Gorkega. Aleksej Dimi-trijevič Speranski ni zdravil Gorkega, ali Aleksej Maksimo, vič ga je jako ljubil in cenil kot odličnega znanstvenika. Sporočil sem o tem Levinu. Levin je i odgovoril: "Na noben način ne i kličite Speranskega." Dodal je, da bo kmalu sam prišel z doktorjem A. I. Vinogradovim. In res, proti večeru sta se pripeljala on in dr. Vinogradov. Dr. Vinogradov, ki še niti ni bil vi- j i del bolnika, je prinesel s seboj neka zdravila. govoril takole: Bia Sre samo za Maksi-alS*^*^t*Mreč jetmba Sa v f ' aktivnost Gorke- R.r "velikim KainD„- ^iKovu, Buharinu, vor se f^ v" Zinovjevu. Pogo-hinetu T ^ Jagodovem kadi o je govoril tu-vratu v !'.^^°^ucijonarnem pre-"Jegovih ^ spominjam bo v zs1.% 1 . «m, kaj naj "Odstranit \ j® odgovoril: dal, da Maksima". In do-Vlivala n° Maksimova smrt ^ iz ^ .^^''kega in napra-^fca v neškodljivega ' Jiadaljnem 7. ali 8. maja se je stanje, Maksima Aleksejeva poboljšalo.! Sporočil sem o tem Jagodi. Ja-j goda je ogorčeno rekel: "To je \ ^ je rekel "«vpogovoru "^'lostavna- je ja- ozdravljajo, bolnega pa ne I morejo." "Vej, da je Lto Ja-j i 1 ? Stvar T)ril-Po-'^^ je, da, sta j govoril z dr. Vinograde-] j n m aoktor Le- ^oval, naj se da Maksimu Pješ- J'evzel kovu šampanjca. Levin je k te-J Piipfa,y7.' naročilo in začel mu rekel, da Bo šampanjec do-fki. umnr bro storil, ker je bolnik v de- presivnem stanju. Šampanjec je j bil Makšimu Pješkovu dan in I mu je pokvaril želodec ob visoki I temperaturi. .•^sova 7 v Maksima feni ga napaja-' od J dobival neposred-velikih — • i oda čvrsti organi-II u, Pješkova ni pešal. C f '■ 1«. Jagoda za-mi svetoval, naj. ^ - prehladim. "Pustite — kdaj ležati kjatkn v marcu ali apri-bolezni- torii Ar sem to 2atn ^ Maksim Pješkov je J' majhen nahod. in najprej 5 izpovpj', je danes tu-*^**1 dokbr Lmrin, ^ vrtni klopi "^kai h, ^raf ^ je bil mrzel, Ib zvečf Maksim zbolel. 3. 5^ Počuti T da, se M tem- i? hUa 30.5". Kljub ^jutrai P°^lieal zdravnika. poklical Levi-di^ pripeljal in je ima Ma- .. ine ,• ° ^^ko influence. Pri ^®kei . Poklical vstran »O},/' da }j °teli. ® k a • pozneje Ko se je pokazalo, da je želodec pokvarjen, je Vinogradov sam — to vem zagotovo — dal ] i bolniku čistilo in ko je prišel iz bolnikove sobe je rekel: "Kdor ni posvečen, temu je jasno, da se pri taki visoki temperaturi \ ne sme dajati čistila". Aleksej Maksimovič Gorki je zahteval konsilij, kateri je pred LOGISTIKA Strategija izdeluje vojne načrte. Taktika izvršuje te načrte. Logistika, ki so tretja veja vojaške znanosti, pa z vsem potrebnim zalaga strategijo in taktiko — v pravi množini, na pravem kraju in ob pravem času. Sedaj, v splošni vojni, moramo logistično znanje obrniti na vse delovanje naroda—civilnega in vojaškega. MI-VSI smo del programa zmage. Naše zalagalne črte so dobesedno življenjske črte Združenih narodov. Moška sila in municijska sila sta vodilna činitelja, # Kongres je dovolil biljone dolarjev, ne more pa dovoliti samo ene sekunde časa. Danes, logistika diktira strategiji—določa taktiko. Čas je naklonjen onim, ki ga cenijo kot neprecenljivo potrebščino," kakor je sedaj. Ako v vojni prihranimo čas, prihranimo tudi življenje—in mi vsi bomo posamezno prispevali k zmagi. URAD ZA LOGISTIKO INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION doma in na tujem. Samo preveč se ni treba znjo postavljat, čeprav je garantirana, da bo podrla nekako 250 ali več pri igranju, če tako vržeš, da jih bo res podirala. Lepa čednost te bole je ta, da I ima dve 'special" luknji za kos i metle na vsako stran, torej ne bo težko doseči lep "average". Za obilen obisk in veliko zabavo vabijo vas vsi kegljači z predsednikom A. Svetkom in I i tajnico Mamie Bokal vred — ne II prej in ne kasneje kot v sobo-l;to, 11. aprila zvečer v Sloven-[jskem delavskem domu na Waterloo Rd. Joseph A. Siskovich, tajnik. 11 lagal uporabiti blokado po meto-'sem Maksima po naročilu Jago-^,vreme, v Moskvi pa mrzlo. Godi Speranskega, toda dr. Vino-' de. I voril sem Gorkemu o odpotova-gradov. Levin in Pletnjev so ka- Pozabil sem še dodati: Ko j nju v Moskvo. Gorki je pritr-tegorično ugovarjali in rekli, da sva govorila z Jagodo o umoru jdil in se pripravil na pot. Pri-je treba še nekoliko počakati. | Maksim Pješkova, tni je rekel:! bližno 26. maja 1936 pa je tele-Ponoči od 10. na 11. maja, ko "Peter Petrovič, jaz vas lahko j fonirala Nadježda Aleksejevna je Maksim že faktično umiral in ne en mah odstranim od Gor- j Pješkova, vdova Maksima Aleje dobil modriko, so sklenili u- kega, vi ste v mojih rokah. —| ksejeviča Pješkova, da na no-porabiti blokado po metodi Spe- Najmanjši nelojalni korak na- ben način ne sinemo odpotovati, ranskega, ali Speranski sam je pram meni bo imel za vas bolj ' " ' " rekel, da je že prepozno in ni- kot neprijetne posledice." ma smisla, da bi se to delalo. j Ko sem bil storil ta zločin, Tako je 11. maja Maksim u- gem moral prevzeti nase še in'mrl. Izpovedal sem že, da sem strašnejši zločin, umor Gorke-smo dosegli, kar,imel oseben interes pri umoru ga. Za^el sem omahovati in se lliaksima Pješkova; Jagoda mi umikati izvršitvi tega naročila. je ker je v Moskvi mrzlo vreme in vrhu tega imata vnukinji Alek-seja Maksimoviča, t. j. njeni hčerki v Moskvi influence z dokaj visoko temperaturo. Drugi ali tretji dan sva si zopet telefonirala z Jagodo. Ja- je pa dal nož v roko. Umoril Jagoda je rekel, da se ne bo o-l^oda mi je rekel, da sta vnuki-------ibotavljal me razkrinkati kot že popolnoma zdravi, da sta PRAŽILNIK VELIKE VAŽNOSTI PRI KUHI ' okrožu skrbeti, da je zatemnitev popolna, da ranjeni dobijo takoj prvo pomoč, da zna pogasiti užigalne bonmbe ter da takoj zasledi tudi strupene pline. — Spraviti mora ljudi v njegovem okrožju na varne prostore ter obvestiti glavni stan takoj, ako rabi nadaljno pomoč. Vsak, kdor hoče postati zračni čuvaj, mora v šolo, kjer se bo naučil tega dela. V 40 urah, po dve tli štiri ure na teden, se lahko priuči potrebnega znanja. Vsak sektor ali okrožje rabi do šest čuvajev proti zračnim Kaj bi ne vriskal, kaj bi ne pi&kal! Cleveland - Collin wood, Ohio. — Tako pravijo naši zadružni kegljači in kegljarice, ko bo vendar kmalu njih plesna veselica. Vesele se tega dneva kot otrok nove igrače. Pa kaj bi se ne, ko vendar vstopnice gredo tako lepo izpod rok. Vsak pravi, ja k njim pa morem iti, ker vem, da vedno dobro pozabavajo svoje goste kadar je kaj zadružnega. To ti je tista beseda, katero tako radi shšimo. Tiha, globoka zavest, da na vsezadifje le v zadružnem gibanju je de- I ii ^ j® razpo ''ji, . pri kuhi v se ^^^^ščajoči dragi \ Sotovo električni. % Mrs. Margue-. ^ tij.;'>j,^®S2)odinjska sve-^^^'^ical League. pražilniku lah-% bolj cenene je-^®Geno zelo okusne. morilca Maksima Pješkova. Pri j ozdraveli in da moram Alekseja ^tcm ml jo Jagudu prav ra^ločuu I ^^USimoVlža progovont. na po- V takem pražilniku si lahko' povedal, da mi ne bi nič poma-1 tovanje. pripravite popolno kosilo in e- galo, če bi se zmislil sklicevati j Povedal sem to Alekseju Ma-dino kar še potrebujete zraven,' se nanj. "Saj bodo preiskavo I ksimoviču in 26. ali 27. maja je sveža solata, pa je obed po- delali moji ljudje." je pripom- j sva odpotovala v Moskvo. 31. polen in redilen. Na ta način nil. In jaz sem prevzel naee tudi i maja, kakor hitro je Aleksej lahko pripr9,vite obed, ki bo po- ta zločin. Levin je danes izpove- j Maksimovič dospel v Moskvo, se polnoma zadovoljil lačne želod- dal, kako sem prehlajal Gorke-1 je takoj peljal k vnukinjama, ki ce in obenem pa je jako eko- ga. Tukaj so bila najina dejanja j sta res imeli influenco s povlša-nomski za gospodinje v današ- koordinirana, t. j. jemal sem si | no temperaturo in 31. maja' je njih časih, ko morajo gledati na navodila od Levina. Zimo 19351 sam obolel. 31. maja zvečer smo vsak cent, kako ga bodo porabi- je prebil Maksim Gorki y Ig ' Krimu, v Tesseli. Jaz sem ži- 'P:%LV talto pa tudi latdco Sjpe- ? »fosikvi vsadke 3r-_4 čete v tem pražlknku razne sla- teor;* Clrgaiu- ščice, ne cbi bi vani bilo tretia i"'*! sem VUeksei^ IKakemiovicu pn% nwenwaU pmžUn*. wpmhodeinnrnvemmur njj/a v IknipražUmku M kuha knaovje z ^kormdovod^ y^wal na imdelecd pd ^eneče^Unelt^ai ]b kdai iwilca, karpjvzrM;i,da w vsi se Gbiki v Kn:*u ni tainini ohranjeni v phpr&Wjeni odpm^l, temveč se le vrml v jedL Ker se pn taki kuhi pn- Moskvo uUmjen. pravi jena jed, kakor meso in j Njegovo vrntev v Moskvo je razno sočivje, ne vkuha (skrči), organiziral ali pravzaprav po-dosti, zato tako kuhana jed spešil Jagoda, ki me je žuril, tudi več zaleže. , kakor' glede umora Maksima Poleg vsega tega pa je kuha- Pješkova, tako tudi glede umo-nje v električnem kuhalniku ze- ra M. Gorkega. Ko sem bil v lo enostavno in gospodinji ni Krimu sem se telefonično pogo-treba nikake posebne pažnje in varjal z Jagodo. Jagoda me je poleg tega lahko opravlja še žuril, rekoč: "Gorkega je treba druga hišna dela med tem> ko spraviti v Moskvo — četudi je se jed kuha. bilo tedaj v Krimu jako toplo napadom, tako da je vedno e- lavcu dobro! (len nu razpulagu, pa naj bu podnevi ali ponoči, ako bi prišel zračni napad. To se razume tako, da kdor bi se prostovodj-no priglasil za zračnega čuvaja, bi se moral obvezati, da bo stvar so vzeli popolnoma iz direktorskih rok že davno. Nobenega "rešpekta" ni več do njih. Zadnji teden so se delavci tako uprli proti njim, da so jih kar trikrat "potolkli" — no ja, vsak dan pripravljen na delo v,ne po glavcah, ker te nucamo, njegovem okrožju, ako bi bil na-1 ampak pri kegljanju, dragi mo znan jen zračni napad. Zato je ji. Da, šli so tako daleč, da so Vdovec brez otrok se želi seznaniti s slovensko farmarico, v svrho ženitve. Pišite ali se osebno zglasite na naslovu: Farmar, % Tony Kuhar, North Ridge West, Geneva, Ohio. 1938 Buick Coupe za 5 oseb; "Heavy Duty" model ima le 23,000 milj vožnje, radio, grelec in vse v dobrem stanju. Proda se radi odhoda k vojakom in žrtvuje se za $400. — Vpraša se na 1082 East 66 St. čedno sobo se odda v najem poštenemu fantu. — Naslov se poizve v u-radu "Enakopravnosti," HEn-derson 5311. Dekle z izkušnjo ali brez dobi delo v delikatesni trgovini; po 8 ur na dan ter 6 dni v tednu. Vpraša se na 555 E. 105 St., Liberty 9568. H)elikanoč je tu! ALI JE VAŠA OBLEKA ALI SUKNJA CISTA? Vaše boljše obleke potrebujejo dobro čiščenje, ako želite, da bodo izgledale kot nove. Prva slovenska čistilnica v Ameriki h sredi slovenske naselbine, ki sedaj obhaja eno in trideseto obletnico, se vam priporoča. Prihranite si 20 odstotkov, ako sami prinesete. Pridemo tudi na vaš dom iskat. Telefon HEnd. 7123 Mervar's Dry Cleaning Plant Inc. (Ustanovljena 1911) 5372 St. CUir Ave. 7801 Wadle Park Ave. Se priporočamo in želimo vsem Slovencem in Hrvatom veselo veliko noč! VELIKA ZALOGA ■finih svilenih oblek za zene. poklicali dr. Levina. Levin je konstatiral majhno influenco, ali 2. junija je Aleksej Maksimovič, ko se je zjutraj pogovarjal z menoj, sam vprašal: "Kaj piftvijo zdravniki 7"^ Odgovoril sem: "Influenca", on pa je rekel: "Jaz pa mislim, da se mi začenja pljučnica, to vidim po moči." (Nadaljevanje) (JrednlkovG pošta (Dalje s strani) Za zračne čuvaje naj kvalificirajo le tisti,/ki ne bodo poklicani v vojno. Moški med 30 in 55 letom, ako so dobrega, zdravja, bodo najbolj odgovarjali za to službo. Zračni čuvaj mora v svojem potrebno, da ima vsak čuvaj telefon v svoji hiši, da se ga lahko pokliče v vsaki nujnosti. Slovenci in Slovenke, preteča vojna nevarnost nas opozarja, da smo pripravljeni. Naša dolžnost je, da vsak po svoji moči pomagamo. Kdor ae čuti amaš-nega in poklicanega, da pomaga v tej vojni, odzove naj se za civilno obrambo v 23. volilnem okraju, ako živi v tej wardi. dekleta in otroke smo pravkar dobili. Vsakovrstne barve in stili na izbere. Ravnotako imamo lepe spomladanska suknje, katere vam bodo pristojale najbolje. vsem vojakom in mornarjem dali prosto vstopnino! Orka di guatta, tako ne bo šlo prav na-i . prej! Oblekel se bo marsikate- j Tudi druge potrebščine za ri stari veteran ali dosluženec žene, dekleta in otroke do-v -vojaško obleko in hajd noter bite v naši trgovini vedno po zastonj. Še jaz bom kje dobil zmernih cenah. kako "monturo" za to rajŽO, če Imamo v zalogi ne več kakega kaprolcka. Bo- , , __„x fine srajce, kravate, nogavi- jim se, da bo zraven preveč ge- • j v % , . neralov in admiralov in saluti- j Kadar potrebujete ranja pa toliko, da ne bo vse kako blago ali potrebščine prav izpadlo. Navadni, prepro- j za hišo, obiščete našo trgovi- Priglasite se za ta dela pri isti vojaki Uncle Sama naj pa no, kjer boste gotovo dobili kar lepo pridejo, bodo že naše||^^^ žalite. Postrežba točna kegljarice skrbele za njih du- kouncilmanu E. J. Kovačiču, 1211 Addison Rr. osebno, ali pokličite njegovo telefonsko številko HE 3011, ali pa pokličite Mrs. Josie Zakrajšek, 7603 Cornelia Ave. HE 9781, ona je tajnica civilno obrambnega odbora v 23 wardi. Za odbor; in zadovoljiva. Se priporočamo Anton Anzlpvm Vogal E. 62. ceste in St. Ako bo kaj sreče, dobite po- Clair Ave. polnoma novo kegljaško bolo ali Visele velikonočne praznike žepa Defense Bond, torej boste linio vsem našim odjemalcem Janko N. Rogelj.' zavarovani proti vsem napadom in prijateljem! ševni blagor. Za vas je glavna stvar tale: rezervirajte si soboto 11. aprila za ta plesni veče^ v S. D. D. na Waterloo. 'H« STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 30. marca, STANLEY WEYMAN: Rdeča kokarda Roman iz Velike revolucije Nekatere, zlasti tiste na kraju] planile došlecem okoli vratov, verne družbe, so se zibale sem i tiste pa, ki so bile bolj oddal jeter tja in tiho plakale; druge so j ne, so jele na glas ihteti. Toda klečale v kipni otrplosti, s čeli I moški se niso zmenili zanje. Ko naslonjenimi na mrzla kameni-, so zaprli vrata za seboj, so tata tla. Spet druge so kradomaikoj krenili po cerkvi proti ma- strel jale z očmi na levo in desno, vztrepetavale ob vsakem najmanjšem šumu in z bledimi ustnicami odpevale molitvam. Toda izbruhi hrabrejših duš so čedalje bolj nadvladovali to ječanje; čedalje glasneje se je razlegal pod visokimi oboki njihov "Prosi za nas!" in čedalje gorečneje in strastne je mi je segal v dušo, tako da sem naposled začutil, kako me grabi ihtfe-nje za grlo in kako se mi prsi širijo od pobožnosti in navdušenja .. . In prav tedaj sem zagledal Denize. Klečala je med gospo Catino-tovo in svojo materjo nedaleč od velikega oltarja. S kraja, kjer sem stal, sem jo videl s lemu stranskemu izhodu: eden je pričal, da je vse izgubljeno,' drugi, da so iztočna vrata odprta, tretji pa je opominjal ženske, naj se umaknejo, češ da bodo v sosednjih hišah varne, med tem ko bo cerkev gotovo napadena in razdejana; že zdaj da razbijajo kalvinisti vrata samostana, kamor so se bili umaknili begunci iz arene. Kmalu ni bilo v cerkvi ničesar drugega več kakor zmešnjava in tarnanje. Pozneje sem slišal, ka do moški zelo pogrešili, ko so na svojem umiku krenili skozi cerkev, zakaj če ne bi bili storili tega,.Jbi' bili nasprotniki prizanesli ženskam; ral dotakniti njenega komolca,'sta bila tik za menoj, za njima da me je opazila. Ne da bi rekla pa še peščica marki zevih prista-besedico, se me je oklenila z ro-šev; po tem takem smo bili na kami in vzdignila glavo; koli-^koncu izprevoda. Ozrl sem se: ko sreča zame, ko sem vendar ^ ulica za nami je bila še prazna, že zagledal njen obraz! j Ko sem se sklonil k Denizi, da Gospa de Saint-Alais me je bi ji šepnil tolažilno besedo, je sprejela sicer z ledenim nasmeš- zdajci nastal pred nami odboj, kom, ni pa imela več toliko od- ki je vrgel sprednje vrste na-ločnosti, da bi me bila zavrnila.'zaj; in v tem, ko smo se mi še "Točni ste, gospod, kadar je ustavljali, se je vzdignil v dalja-treba izrabiti zmago," je rekla vi pred nami obupen krik—o, z ubitim glasom. 'da ne bi nikoli več slišal take In to je bilo vse. Ne da bi strašne mešanice ječanja in pose dal oplašiti, sem položil De- blaznelega vpitja! Nekateri so nizi roko okoli pasu in sem kre-'se delali na vse kriplje, da bi se ,nil z njo tik za Louisem in gospo vrnili k cerkvi, drugi pa, ki še Catinotovo. Markiz je pregovo- niso »vedeli, za kaj gre, so silili ril z materjo nekaj besed in je dalje; kdor je padel med tem nato prišel za nami. Pri tem se pehanjem, je bil ta^oj potep-je ozrl tudi name, a se je samo!tan. Nekaj trenutkov je vladala nasmehnil, in ko ga je mati | po vsej tesni uličici brezumna vsekako je resnica, da cerkev strani, kako je v pobožni zamak- ni bila razdejana. Toda v zmedi, njenosti dvigala oči proti nebu. W je vlada v Nimesu tisto do-Ob misli, da moli nemara zame:Poldne, ko so biil vsi cestni jar-in da to čisto in hrabro dekle,ki polni krvi in duhovi vsi zbe-to ljubko in deviško dete brez gani po nepričakovanem pora strahu gleda, smrti v grozeče'zu, ni mogel nihče vedeti, kaj je'su, se je trepetaje pnvila k me-obličje—ob misli, da me Deni-|bolje; zato ne daj Bog, da biini- Toda vrata so bila močna; za ljubi, sem se začutil višjega komu kaj očital. Obči naval proti vratom, ki je zmešnjava. | peklenskega prizora. Tudi jaz, ki sem pazil samot tiho nekaj vprašala, ji je odvrnil na glas: Bože moj, gospa, kaj za to. očuvam Denizo, nisem Ingrah smo svojep aduta m, god;. Mo-| smo izgubili. Vstanimo izza mi-1 . • .-i ija prva misel je bila, da so j ženske—saj jih je bilo troje na' edini izhod skozi hišo gospe Ca-tinotove, in ta je bila zasedena...; Pi-'ed nami in za nami so štrlele naperjene sulice! j še dandanašnji se časih v snu i zgrozim nad tem prizorom. V i duhu še vidim žarko solnce, ka-^ ko je sijalo na naše blede obra-j ze, spačene od strahu; ženske' vidim, kako so padale na kolena] in vile roke, in druge, kako so; vpile in molile kakor iz uma, in j tretje, kako so se obešale moš-| kim okoli vratov; in zmagoval-j ce slišim, kako so s satanskim, grohotom klicali moškim, naj se pokažejo, ter obsipali ženske z umazanimi žalitvami. Nimes, starodavno mesto državljanskih bojev, leglo ko stotine borb brez prizanašanja—niti Nimes še ni bil videl bolj okrutnega in bolj j I Želimo vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov. COLLINWOOD REALTY (0. DANIEL STAKICH, lastnik Prodaja zemljišča in vsakovrstne zavaroval#' Točna in solidna postrežba. ^ John Rožance, prodajalec 15813 Waterloo Road KEnmore 1934 ; ' 'if OGLAŠAJTE V ze vdajajo sebični, podli straho-petnosti. A kmalu, prekmalu sem videl, da je bil njihov strah Markiza si je potegnila gj^ggg^ moža—ponorele ali pa se oglavnico na obraz; vzlic strahu in razburjenju se mi je zazdela ta kretnja nekam zlovešča nenadno sočutje mi je napolnilo j J Ižza sprednjih vrst srce. Toda zdaj ni bilo časa zai^j pihnil proti nam val divjega mehka čustva: preganjalci soglavami, ki so me siliji preganjanim za petami. Za jgčile od hiše gospe Catinove, našim hrbtom se je že oglašal' ^ jg mahoma vzdignila šuma "ENAKOPRAVNOSTI" / topot množice in kmalu je zaro potala po vratih toča besnih udarcev. Nehote sem se vprašal ,ali bodo vzdržala toliko časa, da bomo zunaj, in šibka osebi ca, ki sem jo držal okoli pa- in hkratu, oh, koliko nižjega od navadnega moža. Solze so mi nastal po teh zlih novicah, me zalile oči, prsi so se mi dvignile in baš sem se hotel spustiti na kolena, ko so velika vrata v ozadju cerkve mahoma zabobnela od silnega udarca, ki mu je spet nekoliko oddaljil od Denize; toda i5ogumna devojka in brez nezgode smo stopili na beli dan, v uličico, po kateri smo naglo stekli proti hiši gospe Ca-tinotove. že sem mislil, da smo rešeni. njenQ bližnje sosede so ostale Tla so bila položna in videl sem, na mestu in so spustile bolj bo-j kako je mrgolel pred nami za-ječe in sebične tovarišice na- četek izprevoda in kako so se je sledila prava toča trkanja in j prej. Tako sem imel dovolj ča-j nekateri z bledimi obrazi ozirali klicanja. sa, da sem se vrnil k njej. Ker|nazaj. Visoko zidovje na desni si je bila potegnila oglavnico in levi je nekoliko dušilo trušč mantilje na obraz, sem se mo- upora. Markiz in njegova mati Trepet groze je izpreletel vso klečečo množico; več žensk je kriče planilo po koncu in jelo zmedeno gledati okoli sebe. Toda enolični spev je še vedno polnil prostor pod oboki; čedalje glasneje se je razlegalo "prosi za nas!"—tako glasno in strastno, kakor da se v tem večno enakem odpevu trgajo srca prisotnih. Naposled so se odprla vrata na steza j. To je bilo preveč: | tri četrtine vernic so vstale in jele vpiti, samo nekaj jih je šel pelo. Jaz sem se bil v tistem tre-j nutku preril do srede množice in I dospel v Denizino bližino; baš' sem hotel stopiti k njej, ko so' odnehala tudi druga vrata in je I kakih deset moških s hrupom' planilo v božji hram. Videl sem! svečenika, abbeja Benoita, kakor sem zvedel kasneje, ki jim je s križem v roki hitel naproti, da bi jih ustavil; nato pa—o radost!—sem v polmraku opazil, da prišleci niso morda prednja straža ljudstva: na čelu sta jim korakala brata Saintalaiška rdeča od krvi in črna od smodnika, z mečem v roki in z obleko raztrgano, da sem komaj verjel svojim očem—za njima pa je stopalo kakih dvajset pristašev. V radosti odrešenja so ženske štrlečih sulic. Spoznal sem, da so nam kalvinisti prestrigli pot! Zdaj ni bilo več misliti na kak umik; bili smo obkoljeni. Iz j soteske visokjih zidov, ki jih j nismo mogli preplezati, je bil LAUGHS AT BAD WEATHER \ IZURJENI MEHANIKI HORIZONTAL FLOOR TYPE BORING MILLS PLANER, BLOTTER RADIAL DRILLS i Najvišja. plača na uro, poleg bonusa Dnevno in nočno delo, tudi nadurno delo. Vesele velikonočne 'praznike želimo' vsem- KRENZAR FURNITURE PRODAJALCI POHIŠTVA 6405 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 2252 Cleveland, un 3063 PEARL AVENUE LOrain 7147 Lorain, ohio Prav vesele velikonočne praznike želimo vse"" Mr. & Mrs. Frank Lisjak RENO TAVERN 10401 Reno Avenue VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem Anton Vehovec Mestni odbornik 32. varde WELLMAN ENGINEERING COMPANY 7000 Central MALLORY - PROCESSED I Veselo velikonoč in obilo; pirhov želi vsem od jemal-1 cem, prijateljem in znancem | Vaš trgovec v Slov. nar. domu na 6407 St. Clair Ave. John Pollock Klub slovenski! groceristov POSEBNE CENE V VELJAVI ODj 30. MARCA DO 4. APRILA BRING IN YOUH SWAN COUPONS WE GLADLY REDEEM THEM Large lOc m &i Prav vesele velikonočne praznike želi vsem NEW imt! SIZE srn."' 1% Kadar hočete barvati hišo znotraj ali zunaj ali prepapirati sobe, pokličite nas. M. CERJAN •Painter and Paperhanger 15811 TRAFALGAR AVENUE KEnmore 7450 Vedno dobro delo in zmerne cene Vesele velikonočne praznike želimo vsem! National Beverages, Inc. 4621 DENISON AVENUE WOODBINE 6080 - Distributors of - Erin Brew - Burkhardt - Duquesne - Porter - Ale - Half & Half Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijate- j IjemI JOE PULZ Edward J. Kovačič Koncilman 23. varde Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. John Sušnik in Jerry Bohinc 6104 St. Clair Avenue 819 East 185th Street Vesele velikonočne praznike želimo vsem! MUSIC FOR ALL OCCASIONS HOEDL'S MUSIC HOUSE 7412 St. Clair Ave.—HEnderson 0139 Electric Household Goods and Musical Instruments. Selling Out Accordions and Pianos BELOW COST , Up-To-Date Music School EMERY KRIZMAN Liquor 961 ADDISON ROAD ENdicott 9193 Vesele velikonočne praznike želimo vsem. America's favorite for fine thinqs '•* *■ * '* * *, 5PECIAL1»»; '2,f .%ieau'6' to 1 Let- SOA,p m' I With BIG Cannon Dish Towel SILVER DUST 23c m GOLD DUST \% FOR DIRTY DIRT m .rr JUHT fWEHOSHjP OFftR « . w - / ri ADM PEN ® ^ floral pin' COME IHFOROIIDIK^ % tfor FAIRY SOAP i9c WHITE . PURE . FLOATING ^ Prav vesele velikonočne praznike želimo Enakopravnost VELIKONOČNA IZDAJA PART II. — II. DEL. EASTER ISSUE XXV. -- LETO XXV. ■'Ožfi KRAPš; CLEVELAND, OHIO, MONDAY, PONEDELJEK, MARCH 30, 1942 ŠTEVILKA (NUMBER) 74 O VELIKI NOČI ^arya jutra se razlije "rfoZiV^^ soncq se ponuja, ^os iz spanja se prebuja. ""■flta vstajajo, vše bele, že kmetije. in/"^ ccrfcue se procesija izvije feda^ tratah odmeva Aleluja . . . spomin obuja ' ' so šli, globoko se zari je .. . ^^^^tus vstaja iz groba. j\'g (J ''"scfco Zefo sveti časi. ia fioT' " fisfa doba, (g ^ noč več ne glasi, ia iJo P'"ai'a več podoba, Prnc! glasi. Je jj " ° Začuden se vprašujem. '^^liki, nedelja, kakor preje! ' --- In topli vetrič z gor zda j prav tako zaveje. In pirhov rdečih vendar se radujem? Še dalje v mislih svojih zdaj potujem, odstiram prostih dni skrbno odeje . . . Zakaj srce se moje vendar ne zasmeje, ugibam, tožim, brskam, jadikujem. Nazadnje, v kotu skrajnem najdem odgovora: Velika noč in pirhi so mi še ostali. Za drugo pa je le—v spominu še prostora. Očeta, brate so med tem že pokopali. .. med mani in mater ji je strma gora ... Nji tam, a meni tu bodo postlali . . . Koroško vojvodsko ustoličenje Dne 8 delili ' ■ ^'^14 naši predniki In prg^" si rezali kolač, nočjo t®dne pred Veliko marca nedeljo, dne 18. 4 slovesno umeščali deželnega kneza gradom. Pq ® wsfoZicenjtt Hovei turi opozoril avstrijski pravni zgodovinar Fr. Ferd. Schrbtter (1762). Potem so si v daljših in krajših presledkih sledile razprave, v poslednjem času so izšle kar cele knjige, ki se bavijo I z odgonetavanjem tega zanimi-I vega in v naši narodni zgodovi- vpnuianja. 7®»iljali ta Slovenci se tega razpravljanja topoli pod važni akt iz življenja k^-llavftem ■ 9^encev, dobimo v ■^^jboii 'Virov 14. stoletja. 1 ^er stanje, ki slika 80 vladale še ^ata ov stoletjem, nam j^apisa v dveh roko-P""™ knjige L^ospiegel, nismo udeleževali, marveč smo se oprijemali ene ali druge nemške razlage, ki so zlasti v poslednjem času (Graber, Jaksch, Haberlandt) šle za tem, da je v vsem treba videti le vpliv staro-germanskih navad in običajev. Kako naj si torej razlagamo ijj , - °-*i od katerih se pomen in nastanek karantanske-eden v Giessnu ga knežjega, obreda? Vso dose-vi pa, v St. Gal- danjo zmedo je zakrivila pred- Razen tega imamo vsem zmotna predpostavka, da polovice 14. stoletja še Slovenci sploh nikoli nismo ži-avtorja, ki sta {veli sami^stojnega in urejenega 1 obred sama rinTiv^in i državnega in političnega življenja. V pradomovini smo robo-vali Obrom, ki so nas kot hlapce privedli tudi v alpske pokrajine, kjer so njih dediščino kot go-spodovalcev nad Slovenci prevzeli pozneje Bavarci odn. Franki in Nemci. Že pred več ko 10 leti sem zoper to naziranje nastopil v "Času" CNova pota slovenske historiografije) in z novim dokaznim gradivom sedaj v Je ^ -•'»cu sama doživela, opata Janeza Ve-/ga g poročilo štajer-P^ovi opisca Otokarja v 1^ Se - '^ani kroniki: na tp 5^slanij ' poznejši kro- t)^ J Kilvij, Megiser, Un- k'^'Pted^f Schwabenspiege-h o noi^^ prvotne raz-b- ^Wosnp knezu odločevali ljudskem zborova- . Je po poznejših vi-1 knjigi "Probleme aus der Frflh- "a kiie-- ' - - " ttietiti ^2jein kamnu svo- ^ ^ slovenščini spra t približuje v «h-^^ ^ Hn; • niu p6vedo, te K č' knez, spra- k ^krbpi^ pravičen sodnik, k^'^^Ve jj, blagor domovine, & %% je svobod- ^tisko ,, časti in brani k/'lili if. Ko so mu nato odšij®Q°^Jj"bili, da prej. 'H >, gn\ j^^no 60 beličev, k ' knezovo obleko bremen za svo-tathi' ^^aril rahlo kne-^®^Per eollum prin-č ga, naj bo sto- pravica je seve končno odreve-1 nost od volje naroda, jim je nela v golo in prazno ceremoni-1 postal sedaj mučen in odveč, jo, ki pa je v primeri z drugi- i Friderik II. je naravnost dejal, mi evropskimi kronanjskimi o-bredi po svoji vsebini neskončno pomembnejša in važnejša. Dogodki pri knežjem kamnu pod Krnskim gradom na Gosposvet-skem polju so v poznih stoletjih še vedno zgovoren dokaz, da prevzema novi vojvoda svojo čast in oblast vsaj z vednostjo ljudstva, pa čeprav ne več z njegovo po volitvi posvedočeno vo- da ni združljiv z njegovim cesarskim dostojanstvom. Namesto, da bi se novi knez ponižal pred ljudstvom, se je odslej deželno zastopstvo po svojih stanovih poklanjalo v deželni hiši novonastopajočemu vladarju in mu prisegalo vdanost in zvestobo. Z letom 1414 in Ernstom Železnim je resnično pomembna ustoličitev zapadla v temo po-zabljenja — in oblivionis caligi-bi dejal naš / jI SS / A 'Oi " Ha L- ' J® aiu- —r-------- n ^amen in zavihtel vanju knezovega naslednika, jc 31 nakar Dieg kar štiri strani. %: ^%kga._ si te ceremo-za^f znanstve- belili glave, kti ^ na kot prvi v litera- geschichte der Slowenen." Ce resumiram svoja izvajanja o na šem knežjem umeščanju, je treba imeti pred očmi dejstvo, da naš najstarejši vir (t. j. interpolacija v Schwabenspieglu), ki govori o tem vprašanju in ki nam slika naše najprvotnejše razmere, opisuje postopek zborovanja na veči, ki je v obče in po praslovanskem pravu imela dolžnost in pravico, da izvoli novega deželnega kneza, oziroma da da svoj pristanek pri nastopu naslednika vladarske rodbine. Na Poljskem in Ruskem, kjer si je plemstvo že zelo zgodaj priborilo vpliv pri določe ' bil pomen veče kot obče narodne ustanove, na kateri je smel sodelovati vsak svoboden državljan, prav kmalu potisnjen v stran. Med slovenskimi Karantanci pa se zaradi hudih verskih bojev v drugi polovici 8. stoletja hudo decimirano plemstvo nikoli ni moglo povzpeti do odločilnejše vloge, zlasti še, ker se je pri svoji maloštevilnosti zgodaj stopilo z doseljenim nemškim plemstvom in prevzelo njegove fevdalne pravne običaje in osnove. Tisti, ki je živel po starem plemenskem narodnem pravu, je bil le slovenski karantanski kmet in je zato tudi le njemu v smislu splošno veljavnega srednjeveškega pravnega naziranja, da vsakdo živi po svojem prirojenem plemenskem in narodnem pravu, pripadla izključna naloga, da si je na veči izvolil svojega novega kneza. Kakor pri Rusih in pri vseh drugih slovanskih narodih, tako je moral na volilni veči tudi novi karantanski knez dati navzočemu ljudstvu določena zagotovila in obljube, ki jih je zato smatrati za nekake, četudi le rudimentarne volilne kapitulacije. Ker je bil starim Slovanom njihov knez predvsem njihov sodnik in ne vojskovodja, zato se glasi prvo vprašanje, ki ga stavi nanj v imenu volilcev in veče njen predsednik, da-li hoče biti narodu pravičen sodnik. Dokaz suverenosti naroda Vprašanja, ki jih v imenu ljudskega zbora, v imenu veče stavlja vmeščajoči kmet novo-došlemu knezu, so jasen izraz suverenosti naroda, ki si hoče najprej ogledati osebnosti pri-šleca,. Presoditi je treba, ali je to pripravna oseba, da se mu zaupa in izroči kneževska oblast. Ce se večina ne odloči za poslanega vojvodo, jim je treba dati drugega. Kajti vojvoda mora biti po godu deželi in deželanom, ki pazijo, "ob der selb hertzougg dem land vnd den landleuten nuetz vnd guett dunke vnd ouch dem land komelichen sye vnd wolfuege." j Narodova volja je prišla torej j do državnopravnega izraza v i pristanku, da je smela veča neljubega vojvodo odkloniti, nakar je moral cesar poslati v deželo drugega kneza: vnd fuegt* er nnen nitt so muess In das Rich ainen andren herren vnd hei't-zougen gen. Ta izredna pred-1 Ijo. Njegova zunanjost v narodni obleki s sivim slovenskim klo- i nem emigravit -bukom ga mora izdajati kot pri- j Janez Vetrinjski padnika slovenske narodne skupnosti in mora zato v tej obleki kot vojvoda nast^opati tudi pred samim nemškim cesarjem in kraljem — saj je vendar tudi kot nemški velikaš to izključno le kot predstojnik v sklopu nemške države stoječe slovenske ka-rantanske kneževine. Dokler Koroška še ni tvorila hišne in dedne posesti nemških kraljev, dotlej se le-ti nikakor niso pomišljali, priznati Karan-tancem njihove posebne, iz narodnega prava izvirajoče pravice glede določanja in umeščanja novega deželnega kneza. Nasprotno, v njihovi težnji, da sodnik nad knezi Delokrog ljudskega zborovanja na veči pa se ni raztezal samo na volitev kneza, veča je bila marveč predvsem tudi vrhovna zakonodajna in sodna oblast. Ker je veča kneza volila, ga je ona pri morebitnih tožbah tudi sodila, kakor je bil to zopet običaj pri vseh Slovanih. Zato nas seveda tudi nič ne preseneča določba v Schwabenspieglu, da se mora deželni knez v smislu v Karantaniji veljavnega slovenskega prava v primeru, da je bil od deželana-Slovenca tožen, zagovarjati le pred sodni-omejijo nastanek močnih in ded- [ kom v deželi. nih plemenskih kneževin, jim je i To je bilo za kneza, ki je kot bilo še ljubo, da so bili koroški i plemič živel po nemškem fev- vojvode odvisni tako od centralne oblasti kakor tudi od koroškega ljudstva, ki je bilo vrh-tega nemškim kraljem hvaležno, da niso odpravili starih in ukoreninjenih državnopravnih pravic. Čim pa so si Habsburžani v avstrijskih deželah osnovali trdno hišno posest in se je razen tega tudi nemška cesarska kro-ha domala kar dedno podeljevala članom njihove rodbine, se dalnem pravu in kot tak priznaval edino le nemškega kralja za svojega sodnika, nekaj popolnoma novega. Da bi se izognil ponižanju svojega dostojanstva, če bi ga sodil navaden ljudski karantanski sodnik, so našli izhod v tem, da se je koroški vojvoda izgovoril pred slovenskim sodnikom, češ, da ne razume njegovega jezika. To pa ni nikako omalovaževanje slovenskega jezika, marveč je rewiicno le dobrodošel jim tudi na Koroškem ni bilo j izhod iz zagate, ko bi se moral treba bati nobenega tekmeca | deželni knez zagovarjati pred več. Ustolitveni obred, ki je voj- j podložnim deželnim sodnikom, vode nekoč spominjal na odvis-' (Dalje na 2. str.) Perko & Zine COMMERCIAL AND MUNICIPAL BONDS Union Commerce Bldg. Cleveland, Ohio CHerry 0911—CHerry 0912 J. F. PERKO želi vsem rojakom in klijentom vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! MARTIN iORN 6034 St. Clair Avenue SLOVENSKA RESTAVRACIJA Prvovrstna domača kuhinja. Pri nas vedno točno in prijazno postrežemo z gorkimi ali mrzlimi jedili. Vsem našim gostom se zahvaljujemo za naklonjenost ter se priporočamo še drugim za obilen obisk. Želimo vesele velikonočne praznike vsem! ZAKRAM FUNERAL HOME CO. POGREBNI ZAVOD 6016 St. Clair Avenue ENdicott 3113 Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! 16021 Waterloo Road KEnmore 7192 Izvršujemo vsa dela, spadajoča kleparski stroki. Popravljamo vsakovrstne forneze. Se priporočamo. Ce- ^ ne zmerne. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! JAMES SUPNIK, JR 6620 St. Clair Avenue HEnderson 8824 CVETLIČARNA Cenjenemu občinstvu priporočamo našo cvetličarno, kjer imamo vedno lepo zalogo krasnih cvetlic za vse prilike, posebno sedaj za praznike bomo imeli lepo izbero. Želimo vesele velikonočne praznike vsem! Veseli velilcoiTočrii prazixilci Ako želite zanesljivo postrežbo v zavarovalnini vseh vrst se obrnite na HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 ST. CLAIR AVENUE A. Haffner USTANOVLJENO 1908 J. Haffner STRAN Z ENAKOPRAVNOST 30. marca, Vesele velikonočne praznike 9 Koroško vojvodsko ustoličenje i® 't'V.?i Slovenska trgovina Poleg LaSalle Theater Pri nas dobite obleke najnovejših krojev. Velika izbera za večje ženske. Fine nogavice vseh vrst. — Odprto ob večerih. se vrši v cerkvi in pod vodstvom, vina. Popolnoma naravno pa je, duhovščine. Zato je pri teh obre- j da v krščanski dobi niso mogli dih tudi jezik izključno le latin-! in niso smeli prisegati več pri ski in celo besedilo se v svojih i orožju in živini — krščanstvo obraznih naslanja tesno na tekst j je celo odpravilo staroslovansko cerkvenih obredov in običajev | besedo rot, da bi se pač popol-pri sinodalnih shodih. Na Ko- j noma zabrisala vsaka sled na peratoris cuilibet querulanti de j roškem pa se ves državnoprav-'pogansko zakletev. Ker pa vprav se et non in lingua alia tenebi-: no važni akt vrši izven cerkve,' državnopravne starine živijo tur respondere). Isto trdi Enej^brez sodelovanja*duhovščine in!svoje trdovratno in nespremen-Silvij. ' I izključno v necerkvenem sloven-, Ijivo življenje, se je tudi orožje Kakor že omenjeno, je bila; skem jeziku. Y,- tem jeziku so j in živina ohranilo v pozna sto- peli slovenske pesmi v zahvalo,. let ja krščanskim potomcem poda je ' Stvarnik poslal ljudstvu I ganskih Slovencev kot nerazum-kneza po njegovi volji. Te pesmi! ijiv rekvizit v koroškem ustolit-so se pozneje pod vplivom kr-1 venem obredu. ščanstva po načinu prošnjih li- Ignac Slapnik Slovenska cvetličarna if02 ST. (lAIR AVE. HEnderson 1126 splošna veča, ki se je zbirala k zborovanju na Gosposvetskem polju, poklicana ne-le, da voli in potrjuje novega kneza v njegovem dostojanstvu, marveč je bila v splošnem redna vrhovna I tanij v cerkvi končavale s stal-sodna, upravna in zakonodajna; nim refrenom Kyrie eleison. Ta- oblast. Na to kaže tudi krajevno ime Rotišče, ki se nahaja tik Gospe Svete. Beseda pomenja toliko kakor nemški Malberg, Malstatt, Dingberg, Detmold (thiotmalli), kar je toliko kot kraj, kjer se vrši sodni zbor, echtes Ding, Gerichtstatt. Rotišče izhaja iz stsl. besede rot (a), ki jo poznajo še brižin-ski spomeniki, ko v pozivu k ko je bilo tudi pri Čehih in Poljakih. Na Moravskem so že zelo zgodaj prestavili ta grški rgfrem v Hospodine, pomiluj ny; to značilno in najstarejšo češko cerkveno pesem so prepevali pcf zatrdilu praškega kronista Koz-me pri slavnostnem umeščanju češkega vladarja. Pri Rusih, Poljakih, in Čehih so novega kneza pri slovesnem Želimo vesele velikonočne praznike vsemi ZDESAR HARDWARE 687 EAST 200th ST Polna zaloga barv za zunaj in znotraj Sedaj bo cas za barvanje. Mi imamo najboljšo barvo kakor tudi vsakovrstno vrtno orodje spovedi in pokori opominjajo; prevzemu vladarstva posadili na med drugim, da opustimo mrzka j vpvišen prostor; kamen ali mizo, dela, ki so satanova dela^.kakjpr, stoF oten i deden. Ta običaj po-malikovanje, obrekovanje brata, j zna tudi slovenski ustolitveni tatvina, uboj, poltenost, nespo- obred. Prvotno so hoteli s tem štovanje priseg, ki jih prelam-; dvigom kneza pokazati na veči Ijamo, sovraštvo: potonu osta-1zbranemu ljudstvu, da je videlo nem sih mrzkih del, eže sot dela; svojega noveg^ vojvodo in si za-sotonina; eže trebo ^vqrim, ,br^-1 pomnilo njegov obraz. Pozneje tra oklevetam, eže tatva, eA' pa je bilo to zgolj simbolično razboj, eže piti ugojenje, eže I dejanje, ki je ^menilo prevzem roti, kojih že ne pasem, nu ^e. oblasti, vojvodski štoi pa je po-jprestopam, eže ^ena^t'.'ltol; go- stal prispoddfefe'.Ma'darske moči.' —Jtakor'knežjemr-kamnu .je novi voj- •I voda zavihtel svoj meč na vse; menja torej prisego; Ruskem, je tudi na Slovenskem beseda rot v krščanski dobi iz-štiri strani šveta. Razlagali so-i ginila in se umaknila naši "pri-.t.ši to tako, da hoče braniti deže Ker je bil kmet tisti, ki je v Karantaniji živel po starih slovenskih pravnih običajih, je naravno, da si ustolitvenega ceremoniala ni pismeno fiksiral, kakor so to storili drugod svetni velikaši za volitev svojih kraljev. Brez pisanih obrazcev se je po ustnem sporočilu način umeščevanja dedoval iz roda v rod. Prav zato pa je tudi razumljivo, da se je po besedah vetrinjskega opata Janeza, ki Ig je pisal svojo kroniko okoli 1. 1340, v teku časa na marsikaj pozabilo (multa tamen in huj- ^ us festi observacione sunt in- ^ provide pretermissa, quia oblivi- ^ oni tradita). Marsikaka podrob- ^ nost je bila odvisna tudi od ra- 0 zumnosti in šegavosti umeščajo- ^ čega kmeta, pa je ^ato razunilji- ^ vp, da so se kake podrobnosti { M naravnost rustikalizirale. Kljub | vsemu pa je l^orpški slpvenski i ^ ustolitveni obr^ t^o , svojskii i da razumemo, č@ trdi Francoz' i Charles Bodin ves ?avzet nad le- Za velikonočne praznike imamo vsakovrstnega likonočnega cvetja, cvetlice v lončkih in rože. Duh /pomladi, duh vstajenja se zrcali v cvetlic — zato okinčajte domove, da bo tudi v ^ ^ lo novo življenje in vstajenje. V cvetju je življ^'^^^' cvetju je veselje in tiha žalost. Kadarkoli potrebujete cvetje, bilo za okras ženitovanje ali v času tihe žalosti: pridite k nam- Iskreno se zahvaljujemo za naklonjenost ter priporočamo za v bodoče. Prav vesele velikonočne praznike želinio use"!' segi." V bližini Drniša na knin-skem polju leži Rotna gomila, kjer so imeli 1089 Hrvati svojo večo in je bil tedaj pri razdraženi razpravi ubit kralj Dimitrij Zvonimir. Da so Slovenci resnično še pod Nemci imeli pravico si svojega kneza svobodno voliti, dokazuje tudi enaka štilizacija besedila v virih, ki o tem govorijo. Le-ti pravijo, da so Karantanci tega in tega ducem fecerunt. lo zoper vsakogar, v svojem prvotnem bistv»'<^ je bil meč, kot pirvi in glavni zhak svobodnega človeka, tisto,- na kar so stari Slovani prisegali. Zato pripoveduje ruski kronist Nestor, da so knez Oleg in njegovi ljudje v Carigradu po svoji stari navadi prisegli najprej pri svojem orožju, potem pri najvišjem bogu Perunu in pri bogu njihovega premoženja, t. j. pri Volosu, bogu živine: klašasja . oružijem i po ljudsko državno simboliko v svojem znamenitem delu "Six livres de la Republique" (v poglavju o suverenosti), da "koroška vojvodska ceremonija nima nič podobnega na vsem ostalem svetu." prav istih izrazov se poslužujejo' svojim, i Perunom Bogom svo-viri, kadar govorijo o volitvi J™ ' Volosom skotjem Bogom, nemških kraljev ali rimskih pa- vidimo tudi pri Slo- pežev (regen fecerunt, papa factus est). Da je bila volilna veča v dru- i gih okoliščinah tudi sodni zbor, to dokazuje način, kako je zborovanju predsedujoči kmet sedel na tkzv. knežjem kamnu. Pre-; križanih nog namreč, o čemer: na:n pripoveduje Otokarjeva ri-mana kronika (der selbe sol ein bein uf daz ander legen), naš narodni pregovor pa še danes pravi, da '/sedi krivo, a sodi i. pravo Naravoslovec Buffon je imel sina, ki mu je napravil marsikatero hudo uro. V neki družbi je prišel nekoč pogovor na mladega moža. Nekdo je menil: "Tega pač ne bo nihče zanikal, da je ta dečko najbolj žalostno poglavje iz prirodopisja njegovega očeta!" COMPLETE FOUNTAIN ..SERVICE , . " - i ;rf :... at LAUIICH'S 15601 Holmes Avenue Najboljši sladoled dobite vedno pri nas. priporočamo za naklonjenost. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem prijateljem in znancem! Se topi" m YOUR OLD PAPERS CALL THE SALVATION ARMY HENDERSON EUCLID DAIRY CO. % • Najboljše kosilo ni popolno brez kozarca dobrega mleka ali sladoleda (Ice Cream), kar dobite vedno pri nas. Dopeljemo na dom. LYON DAIRY 1166 East 60th Street Slovenska mlekarna Anton Znidaršič HEnderson 8492 Mleko potrebuje vsaka družina. V naši mlekarni /ga dobite dnevno, posebno sedaj pred prazniki ga bomo imeli še večjo zalogo. Gospodinjam priporočamo, da obiščejo našo mlekarno, kjer boste postrežene z najboljšim mlekom. Sirovo maslo, smetana in domač sir. SjCl*nno vesele velikonočne praznike vsenx ^ (OLLINWOOD BAKING (O Želi vsem Slovencem in Hrvatom prav velikonočne praznike in obilo jnrhov! Vsem cenjenim rojakom se priporočamo, ščite našo gostilno. da ob!" K1515 East 200th Street Veseh velikonočne praznike želimo vsem! KEnmore 0515 FRANK'S CAFE FRANK in JOSEPHINE CIGOJ, lastnika 768 East 200th Street KEnifiore 4559 • , Vedno dobro pivo, vseh vrst vino, žganje grizek. Se priporočamo. ^ Prav vesele velikonočne praznike zclimo .. pri' in I t marca, 1942 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 I Janko N. Rogelj 6208 Schade Avenue ENdicott 0718 Zaklad I POSTREŽBA ie popolna in zadovoljiva. zavarovalnina in BONDI velilconočne prazn. :e in obilo piruhov želim vsem prijatelji m in znancem! KRAMER'S GRILLE 747 East 185th Street Velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! postrežemo z dobrim pivom, vinom in dobrim prigrizkom. HtANK GABRIEL 1383 East 53rd Street Mesnica in grocerija 5#^ C® I mw '^^^ikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! Priporočamo se v bodoče ^G@eZe T,« P'dznike želimo vsem in se priporočamo za naklonjenost SYLVIA CAFE Mr. in Mrs. Mike Podboy 546 East 152nd St. ^stno a jgj., žganje, sveže pivo, dobro vino. Gorka in Velikonočne praznike želimo vsem! BLISS RD.COAL SUPPLY COMPANY I ^90 V LUZAR—FRANK DERDIC^, lastnika ^^keland Blvd. pri E. 222nd St. Ore 0808 Euclid, Ohio t poleti, ko so cene nizke. Kadar ^ ^^^Gntne bloke, pridite k nam. Vedno zmer-^ jih izdelujemo sami. Ta narodna pripovedka temelji na narodni veri, da se na veliki petek med petjem pasijona odpirajo zakladi. Tam na holmcu med gozdovi sveti ljubko hram se božji, s stolpa se lijo glasovi čez polje in vas v podnožji. Ne zvonijo to zvonovi, t zgubljajoč se čez poljane — to šumijo le gozdovi v cerkvico vabeč vaščane. K božji slavi iz vasi se trumoma in koprneče ljudstvo pne bogaboječe — petek veliki časti se! V cerkvici oltar zastrt je, zide, križe so odeli v žalostne in črne prte. V koru so "pasijon" zapeli. Glej, kaj v gozdu se svetlika, za' potokom na pobočju? Ni-li to iz sela žena? Kaj na rokah se premika? Z detetom hiti v naročju praznična in zasopljena za potokom na pobočju, zroč na holmec v smer zvonika. I Žena teče, teče reva, v hram mudi se ji svečani: v gozdu na nasprotni strani cerkvica na gori seva. Zdaj k potoku na pobočji se spusti in čezenj skoči kajti kakor veter veje, sliši s cerkvice psalmista: ( v koru pojejo glasneje pasijon Gospoda Krista. Teče, teče mimo skale: "Kaj so mi oči obstale? I Kdo mi moje čute moti?" — Obstoji, motri okolje, hitro se nazaj obrne, gre, obstane in se vrne: "Tam ta gozd, a tu sroboti, tam zavija cesta v polje — vendar nisem zašla s poti? Bog, kaj z mano zdaj godi se? Kaj — 11 nisem tu pri skali? Kaj so zdaj poti zmenjali?" Močno jo je začudilo, z roko si oči otere, in korak naprej ubere: "Bog, kaj se je spremenilo!" Tu, kjer hosta se začela —tristo sežnjev š.e v svetišče — skala nad potjo štrlela: kakšno zdaj je pozorišče? Kaj to neki more biti? Vhod širok je v grič odgmjen, ki ne zna ga razložiti: kamen je na pot prevrnjen, naval jena cela skala, ko da vedno tod bi stala. Tu pokaže zdaj se ženi rov podzemni ves v sijaju: v kremen vklesan je kamneni, toda, kjer obok gubi se v griča temnem naročju, tam, glej, plamen zablesti se! Lesketa se belo jasno, kakor mesec v noči maja in žari se rdečekrasno, kakor sonce, ko zahaja! [ženo ta sijaj prevzame, k vhodu naglo se privije, z roko si oči zakrije, vanj strmeti čudno jame: , "Bog, kako to lesketa se!" j Z roko si oči zasloni, za korak se bliže skloni: "Bog, kako to lesketa se?" Kdo naj v čudu tem spozna se?" Dlje ne upa in obstane, le strmi in se ne gane. I Ko razmišlja in okleva, j zroč nenehno v sij pri stropi, strah iz duše ji izginja, radovednost jo prešinja in pogumno naprej stopi. Vedno dlje—s korakom vsakim radovednost bolj podi jo, vedno dlje — s korakom vsakim le odmevi se budijo. In čim bliže gre nasproti, zarja divna tembolj rase. Že končuje se kotanja — vsa v omami in omoti z roko si oči zaslanja, gledati ji v žar ne da se. Gleda, gleda divne sije — kdo jih videl od ljudi je? Tak blesk, čudo nad čudesa, dajejo le še nebesa! Na stežaj odprta vrata proti bajni so votlini: stene se blešče od zlata, v strop vsejani so rubini in stebri kristalnosinji! Na obeh straneh te jame marmorna so tla vložena. Kdor ni videl, ne verjame tu gorita dva plamena, dva plamena tu gorita, v večnem blesku se bleščita: žar nad srebrom na levici kakor luna vztrepetava, žar nad zlatom na desnici kakor sonce vzplapolava! Ognji tie, kamniti skladi vsi so v sončni žar vtopljenij Dokler tu leže zakladi, ne ugasnejo plameni. bleska nihče jim ne zmeni! Tu na pragu zdaj obstane, obstoji vsa oslepljena, dvigniti oči ne kane, preveč svetita plamena. Na levici dete nosi, si oko z desnico mane, še ozre se prek dvorane in globoko vzdihne vase, v duši v take misli vda se: "Mili Bog, kaj jaz trpeti bede moram, stiske, glada, v siromaštvTi tem živeti — tu pa toliko zaklada, toliko srebra in zlata, skritega leži v tej kleti! Pest le vzamem s tega kupa in postala bi bogata, jaz in dete, na tem svetu večno rešena obupa!" Bolj ko misli v svoji glavi, manj ve, kaj ima početi. Sveti križ zato napravi, stopi tja, kjer belo sveti. Vzame v pest kos srebmine, pa nazaj spet položi ga; spet ga dvigne, ogleduje, težka ga, blesk občuduje — mar nazaj naj položi ga? Ne, že ji v naročje zgine. Zdaj že bolj pogum si vžiga: "Božji prst to mora biti! Kaže mi zaklad tu skriti, hoče, da mef obdaruje, in gotovo bi grešila, če 83 ne bi poslužila!" žena tako beseduje in otroka z rok postavi ter poklekne: zgane krilo — vanj se je srebro valilo, ki strastno ga grabi s kupa. "O, prst božji to je," pravi, "ki me obogateti upa!" Grabi, grabi, samo grabi, poln je pas in žepi halje, jedva vzdignila se s tal je — mik srebra tako jo zvabi! Hoče iti že iz jame, pa — tam dete je ostalo! Le kako naj zdaj še vzame od dve leti dete malo? Morala srebro bi stresti — ali malo bi ostalo; obojega ne more nesti. Mati, glej, — srebro odnese, dete se na zemlji trese: "Mama!" kliče, mama mama! in drži se je z rokama. "Tiho sinček, in ne plakaj! Hip samo, le hip počakaj, vrne se takoj ti mama!" In beži, beži iz dvorane. Japa že za njo ostane, teče v volji razigrani čez potok, po drugi strani. In ko malo časa mine, prazna zopet prisopiha, Dotna vsa, da jedva diha, ter obstane sred votline. In ko pih lahno zaveje, sliši s cerkvice psalmista: v koru pojejo glasneje pasijon Gospoda Krista. Ko priteče do zaklada — "Mama! mama! mama! mama' dete maha ji z rokama, smejejo se lička mlada! Mati pa na to ne misli, vrgla v drugo stran oko je; blesk kovin ji bolj je v čisli, a najljubše ji zlato je. Spet poklekne, zgane krilo, vanj zlato se je valilo, ki strastno ga grabi s kupa. Poln pas je, žepi halje, komaj dvignila se s tal je. O, kako srce ji skače! O, kako na srečo upa! Ko pa misli ga odiiesti, dete spet začne se tresti, trese se in glasno plače: 'Mama, mama! ah ah mama!" in drži se jo z rokama. "Tiho, sinček, in ne plakaj! Hip, samo še hip počakaj!" Rahlo skloni se do sina, z roko seže v polno krilo, da sladko je zazvonilo, in poda mu dva cekina: "Glej, kaj mati ti poklanja! Cin! cin — čuj, kako pozvanja! Toda sinček ves čas plače, njej v veselju srce skače! Seže spet v naročje lepo in zagrabi celo kepo, detetu zlato poklanja: Glej! kak mati ljubi sinka! Tiho, pst! Kako pozvanja: cin, cin! Čuj, kako to cinka! Dete, hip pustim te samo, zdaj igraj se: cin, cekinček . . cin, cin! Vrnem se, moj sinček! Že beži, beži iz dvorane, nič skrbi si z njim ne dela, jama že za njo obstane, do potoka je prispela, (Dalje na 4. strani) Vesele velikonočne -praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! NICK SPELICH 6210 White Avenue SLOVENSKA MLEKARIJA HEnderson 2116 Cenjenim gospodinjam toplo priporočamo našo sanitarno in moderno urejeno mlekarno, kjer dobite najboljše mleko, smetano, sir itd. Ako še niste naš odjemalec, postanite čim preje, ker zadovoljni boste kakor so naši sedanji odjemalci. Prijazna in točna postrežba s prvovrstnim mlekom je naša posebnost. Se zahvaljujemo našim odjemalcem za dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo tudi še za naprej. (^or 'Beauty SEE OIGA'S BEAUTY SALON 15302 Waterloo Road or JELERCIC FLORIST 15302 Waterloo Road W Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! HECKER TAVERN 1194 East 71st Street srs JOHN SUSTARŠIC in FRANK HRIBAR, lastnika GOSTILNA Priporočamo se vsem prijateljem in znancem, da obiščejo našo gostilno, v kateri vam vedno postrežemo s finim pivom, vinom in žganjem. Na razpolago tudi imamo vedno okusen prigrizek. Želimo vsem vesele velikonočne praznike. WOLKOV JEWEURS, INC. t 6428 St. Clair Avenue Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! & želimo prav vesele velikonočrie praznike vsem obiskovalcem in prijateljem! GAIETY BAR INN 16701 Waterloo Road Izbira finega žganja, piva in vina. Domača kuhinja. J. TRČEK in F. DOLINAR, lastnika IVanhoe 9587 Vesele velikonočne praznike in ohilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! RENU AUTO BODY (0. John Poznik in Max Želodec, lastnika 982 East 152nd Street zraven Post Office na Five Points Mi vam popravimo fender je in,body na vašemu av-tomo)jilu, da bo kot nov. Delo garantirano — cene zmerne Naš telefon je GLenville 3830 Š STRAN 4 "ENAKOPRAVNOST" 30. marca, ] MOCILNIKAR'S CAFE 837 East 185th Street IJ Mr. in Mrs. James Močilnikar Pri nas vam vedno postrežemo z izbornim žganjem, pivom in vinom. Vedno dober prigrizek. Želimo vesele velikonočne praznike vsem! Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! FRANK PAULIK Zanesljiva postrežba za avto Dobri Atlantic Gas in olje Vogal East 61st in St. Clair Avenue ENdicott 9104 MR. in MRS. ANTON PETKOVŠEK 965 ADDISON ROAD HEnderson 4893 Pivo, vino in vsakovrstno žganje Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! JOE ZALOKAR 911 ADDISON ROAD Gostilna Pri nas dobite vedno dobro pijačo, 6% pivo, vino in žganje tfer dober prigrizek. Ob priliki se oglasite pri nas in postregli vam bomo najboljše. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! Vsem trgovcem, obrtnikom in naročnikom '"Enakopravnosti" želimo Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! Zaklad (Nadaljevanje s 3. str.) Čezenj skoči, po pobočji vriska z zlatniki v naročji, ^ ustavi se šele pri koči. "Hoj, ti bajta, črna, slepa! Glej, če hočeš čez te griče! K tebi nič me več ne miče, nič na te me ne oklepa! Iz teh šum se bom podala, izpod strehe rodne hiše, srečo bom drugod vživala, drugo vzela bivališče! Zdaj bom šla iz tega kraja, radostna mi v svet bo cesta, v velika zdaj ila bom mesta, zemljo, grad si bom kupila, za gospo se hočem šteti! Ti pa, koča, srečna bila,, v tebi nočem več živeti! Nisem več ta vdova, vedi, ki vse dni v skrbeh živela, glej tu!—" in pri tej besedi v pas ozre se vsa vesela. O, da ne bi se ozrla! V strahu groznem je zbledela, jedva da ni v hipu umrla! Vidi, vidi — ah, kaj vidi? Jo j, ne more verovati! Skoči v hišo: tam za vrati, kjer je skrinja stara bila, kamor je srebro poskrila — zastrmi: o tam pri zidi, človek božji, kaj tam vidi? Kakšna zopet rana v duši! Mesto srebra — stara šara, v pasu pa in v žepih krila — o pregrozna ta prevara!— mesto zlata — kupi ila! Žena se v obupu zruši. I I Ko bogastvo izgubljeno I s težkim bolom nosi reva, j zdajci zbode v srce ženo, I krikne z grozo razboljeno, da vsa hiša podrhteva: "Dete moje! dete drago!" "Dete drago ... drago ... drago" gluho po gozdeh odmeva. ■ • . . / .;v t In v tej slutnji obupi ji vi I teče žena, teče, teče, I ah, leti, kot ptica ploye, I skozi gozd in čez bregove, tja, kjer našla dar varljivi, ik vrhu, kjer se hram leskeče. Veter veje od cerkve sem — kaj ni slišati psalmista? V koru vtihnila je pesem j pasi jon Gospoda Kirsta. ! Ko prišla je tja do jame — Bog moj! groza jo prevzame. Tam, med divjim tem srebotjem, — tristo sežnjev še v svetišče — Iskala spet je nad razpotjem, ! in kje rovV — Zastonj ga išče, zginil je, a v bregu skala kot da vedno tod je stala. Ah, kako je vsa prevzeta, i obupuje, kliče, gleda, po tem dračju na smrt bleda. I Ah oči te obupljive, ustnice ko pri mrliču! Glej, tam teče čez koprive, tam kar pada v strmem griču! "Ah, gorje, nikjer kot nje!" Dračje ji raggreba lice, v nogo zbadajo bodice: "Ah, zastonj je vse iskanje!" Vhoda ni, vsak up zaman je. Bega žena v temnem lesi, grozen strah jo vso ogrne: "Ah, kdo mi otroka vrne! Dete moje, kje si? kje si?" "Tu, pod zemljo sem prsteno!" — tiho v vetru glas slovkuje, — "Sem ne vidi oko nobeno, uho nobeno me ne čuje. Dobro je pod zemljo biti brez jedila in pijače, po tleh marmorih hoditi, imeti zlate za igrače! Noč in dan se ne vrstijo, ne zaprem oči več, mati, le igram se: cin! zvenijo cin! cin! cin!... cekini zlati!" Žena išče, žena gleda — a zastonj ni vhoda v lesi. Vrže se v obupu v trave, divje trga lase z glave vsa krvava in vsa bleda: "Ah, gorje, gorje, gorje si! Moje dete, kje si? kje si? "Kje te najdem, dete drago?" "Dete drago — drago — drago!" Mine dan in dva in trije ... dnevi v teden urede se, s tednov mesec se razvije, v leto meseci zvrste se. Tam na holmcu med gozdovi sveti ljubko hram se božji, vsak dan pojejo glasovi čez polje in vas v podnožji. Kadar tu pri sončnem vzhodu k sveti maši zvon pozvanja, Bogu, svojemu Gospodu, kmet pobožno čelo sklanja. Kdo pozna ženico bedno? Sklonjena gre v zgodnji zarji, sveče ugasnejo v oltarji, ona pa še mcdi vedno. Zdi se, da nič več ne diha, ustne sinje so ko lica, in v molitvi je vsa tiha? Znana se mi zdi ženica. .1 Ko že sveta maša mine in žapriejb^ete zide, -i med drevesa ona zgine, j toda z griča ne oSide. Hodi, hodi, nevtrudljivo po stezici med sroboti, tja pod ono skalo sivo, ki leži na gozdni poti. Vzdih globok ee ji izvije, -i, roko si oči zakrije "Moje dete, kje si? kje si?" briše z lic grenke solze si. To je bedna žena s koče, vedno žalostna ko sanja, vedno vzdiha, vedno joče, vse od jutra v večer kasno nikdar ni v očesu jasno, v noči bol ne da ji spanja. Ko pa zora nad goro je, vstane s postelje v dan sivi: "Ah, otrok moj, dete moje! O gorje, o bol brezdanja! Bog odpusti, Milostljivi!" Prišlo leto na okoli, jesen, zima se zvrstila, neizmerne v srcu boli, solza v oku ni minila. Sonce se visoko vzpelo in razgrelo zemljo znova: ustnic k smehu ni razgrelo, vedno joče bleda vdova! ragelj se lijo glasovi čez polje in vas sosedno. K božji slavi iz vasi se ljudstvo pne pogaboječe trumoma in koprneče — petek veliki časti se. Nežno pih pomladni veje, v vetru nosi glas psalmista, v koru pojejo glasneje pasijon Gospoda Krista.., Potok med bregovi teče, žen^ se mu približuje. Kaj da pohiteti neče? Ah, spomin težak jo peče, da korak ji omahuje. Bliža, bliža se, še malo — in že stala je pred skalo. Glej, kaj vidi v sončnem blišču? Kjer med divjim je srebotjem — tristo sežnjev ob svetišču — visel kamen nad razpotjem: vhod širok je v grič odgmjen, kamen je na pot prevrnjen, odvaljena cela skala kot da vedno tod je stala. Glej! široko odprta vrata proti bajni so votlini, stene se blešče od zlata, v strop vsejani so rubini in stebri kristalno-sinji. Na obeh straneh te jame marmorna so tla vložena. Tam gorita dva plamena: žar nad srebrom na levici kakor luna vztrepetava, žar nad zlatom na desnici kakor sonce vzplapolava. Žena, glej, se približuje, s strahom stopa zaskrbljeno, v upu jamo ogleduje — \ spet zlato jo privlačuje? Ah, zlato, kaj briga ženo! "Haha! haha! mama! mama!" glejte: dete, dete njeno, celo leto zapuščeno maha ji v pozdrav z rokama! Ženi bedni dih zastane, groza ji telo prešine, ^ v blaznem skoku k njemu plane in ga nese iz votline. Zdaj: tresk*! ti'esTt! šum in hreščanje, zagrmelo je v tem hipu, grozen lom, vetrov bučanje, zemlja trese se, razbija, za peto je rov v razsipu: "O, pomagaj nam, Marija!" kliče, vpije žena, joka, v grozi dete k sebi zvija. i Glej, zaprla se razpoka: I tiho vse, tu med srebotjem j kamen je spet nad razpotjem — : V cerkev vodi pot ob skali, ! niti ni sledu od vhoda. V cerkev peti so prestali pasijon Krista Gospoda. Ali žena vsa trepeče, v grozi se vsa v sebi trese, kot v obupu divjem teče in v naročju dete nese; nese,in na grud pritiska, zanj boji se vsa prepala, f b-cšejd6ammtl iz.zbce teče, da jo v prsih stiska — j daleč že za njo je skala; : teče, teče nevtrudljivo I po bregovih in po hosti, v strahu vsa in vsa v radosti, ustavi se pred kočo sivo. po-, ter 1: Čuj, na holmcu med gozdovi s cerkvice — a ne ko vedno — O, kako tu v vročem klicu (Dalje na 5. str.) PIRHI Naša trgovina je ena največjih KOŠARICE PIRHI v tej okolici in vam je mogoče dobiti na stotine lepih stvari, ki so primerne za velikonočna darila JOHN RENKO JOHN STEBLAJ JOHN PETERKA Zastopniki "Enakopravnosti" John E^Casi lekarnar Vogal Cherokee Ave. in East 185th Street. - Tel. KEnmore 2877 Zdravniške recepte izvršujemo zanesljivo in točno Želim vsem vesele velikonočne praznike THREE CORNER UFE 1144 East 71st Street A. KAVCNIK in J. LEVSTEK, lastnika Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem prijateljem in znancem! Priporočamo se, da nas obiščete za praznik®-stregli bomo z dobrim pivom, žganjem in vinom okusnim prigrizkom. Vesele velikonočne praznike želimo vseffi odjemalcev^ in prijateljem! ROSEDALE DAIRY Slovenska mlekarija 1083 EAST 68th STREET HEnderson 4926 JAMES MACEROL, lastnik VENETIAN BLINDS CURTAIN ST. CLAIR WINDOW SHADE C® 6532 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 3154 Window Shades an i Wall Paper Shade Manufacturers and Cleaners Vesele velikonočne praznike želimo vsem- ŽELIM VSEM ČLANOM DRUŠTVA CARNIOLA TENT No. 1288 The Maccabees prav vesele in zadovoljne velikonočne p?"' IVAN TAVČAR, tajnik ■aznil^l Kdor hoče imeti za velikonoČ kozarec dobrega naj se oglasi pri KRAMER'S WINERY 5303 ST. CLAIR AVENUE CENE ZMERNE Vesele velikonočne praznike želimo vsem našiti 9 KOMIN'S PHARMACY 6430 ST. CLAIR AVENUE — Vogal Addisoo Slovenska lekarna želimo vsem našim znancem in prija ,bile» -I velikonočne praznike, ter se priporočamo za P Prav vesele velikonočne praznike ielimo ^ cem in Hrvatom in se priporočamo za ; DOISAX'SCAFE 445 East 200th,Street Dobro pristno vino in sveže pivo. Cigare—'^ MR. in MRS. FRANK pOLŠAK FAJDIGA IN Slovenska pekarija v Slovenskem naro 6413 St. Clair Avenue v. pot' Za velikonočne praznike kupite vase r lačke, pecivo in kruh v slovenski pekarni-Vesele velikonočne praznike belimo vsem ^ in prijateljem! marca, 1&42 «NAKOPRAVNOSr' STRAN 5. m GAY INN CAFE LIQUOR — WINE — BEER 4 6933 St. Clair Avenue ENdicott 8811 John Simcic in John Marn, lastnika belimo prav ves^e velikonočne praznike vsem obiskovalcem in prijateljem! , Zahvalimo se za naklonjenost dosedaj in se priporočamo za bodoče. VSAK PETEK IN SOBOTO IGRA IZBORNA GODBA Postrežemo z dobrim pivom, vinom in žganjem ter ® prigrizkom. Pfav vesele velikonočne praznike želimo vsem Mrs. THERESA BLAZNIK & Mrs. AGNES PERNE, sestri 3858 ST. CLAIR AVENUE Gostilna p S® priporočamo vsem, da nas obiščete za praznike, ostregli vam bomo z dobro pivo, vinom in okusnim prigrizke Lojze Novak: ŽEGEN ZA FRONTO ANTON BAŠCA 1016 EAST 61st STREET Vaš stari prijatelj. 3at prav veselje velikonočne praznike vsem pri- |v in znancem, ter se priporočamo, da nas obi-® 2a praznike, ker bomo delili piruhe! ROSE HAUER 6702 ST. CLAIR AVENUE y Gostilna praznike želimo vsem obiskovalceTfi _ . in prijateljem! pjg 5^ vam postrežemo z najboljšim pivom, žga-sobot ^^"0% in izvrstnim prigrizkom. Vsak petek in , ® igra godba. Se priporočamo za obilen' obisk. MR. & MRS. L. ŽUPANČIČ 1140 EAST 67th STREET Grocerija ^eseZe velikonočne praznike želimo vsem h odjemalcem in prijateljem! Has priporočamo, da si nakupite dobre grocerije pri veliko izbero. 3e& ij ° 'Vesele velikonočne praznike vsem gostom in prijateljem! MR. IN MRS: MATH KUCER Tn" v J. . legalno žganje, dobro vino in sveže pivo. 481 EAST 152nd STREET Liberty 9577 & mi. JOHN RENKO 955 East 76th Street ^ . • '^^Ukonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Se ^*^>poročamo, da nas obiščete. Postregli vam ^0 y . . i. • -V frv dobrimi slaščicami, cigarami, cigaretami m ^rii J®- Se priporočamo za obilen obisk. Tone in Žane, oba čvrsta vojaka gorskega strelskega polka štev. 2, sta bila nerazdružljiva prijatelja; kjer je bil eden, tam je bil gotovo tudi drugi, zato smo jima rekli ribnik in srajca. Leta 1917., v jeseni, sta bila dodeljena saperfelddepoju, ki se je iz Ljubljane preselil v Italijo, v Villa Vizzentina. Tahiniranje je bila njiju edina skrb; ko pa sta se še te rešila, sta slinila krivčka, ju lepo krivila pa polagala čez noč v knjigo, da sta ju potem zjutraj, uravnana v drzno stojo, spet zataknila za kapi. Kadar se je bilo treba izmazati iz službe, sta imela vedno veliko srečo; na straži nista bila menda nikoli. Videli smo ju samo še pri razdeljevanju menaže in komisa ter zvečer v baraki, če nista bila na nočnem pohajkovanju pri Italijanih. Pomladi leta 1918. pa nista bila nič več tako brezskrbna in židane volje kakor še jeseni. Me-naža je bila slaba in pičla, komisa pa tudi nismo dobivali redno, pa ju je, kajpak, dobro razpoloženje minulo, kakor je nas že davno prej. Na veliki petek zvečer je bilo, ko/je dejal Žane Tonetu, potem ko je ugotovil, da je krivček dobro naslinjen in lepo zakrivljen: "Če bi mogel zdaj le domov, pa bi še prav prišel k vstajenju." "Kaj procesije," je menil Tone, "teh imaš tu vedno dovolj. Žegna, žegna, tega ni in ga tudi ne bo; ta me mika, prijatelj, pa še komisa ne bo." "Imaš prav. Tudi letos nama bo spackana velika noč. Kaj meniš, kje bi se dalo dobiti kaj boljšega za pod zobe, za žegen za nedeljo zjutraj?" je vzpodbudno pobaral Ž^e. "Veš kaj, ti? Prav gotovo nam bodo jutri v skladišču delili kake konce komisa. Zadnjič sem videl tam še pol vreče oficirskega prepečenca. Kaj meniš, ali ne bi bil imeniten za žegen Kaj ? Ko se bomo drenjali v skladišču, daj, malo postoj pred menoj pa bom počenil in si pri luknji, ki so jo izglodale miši, napolnil žepe; oba bova imela zadosti." "Nič ne rečem. Ni slaba tale tvoja ideja. Tone, kar drži," je dejal Žane v malo zrcale, v katerem se je pravkar s samor dopadajenjem ogledoval. V soboto dopoldne smo bili res pozvani po komis. V dvo-stopih smo korakali v grad, v skladišče. Žane je — poln dobrih nad — sunil Toneta v rebra: "Tone, procesijo že imamo, ni vrag, da bova prišla tudi do žegna." "Bova." V skladišču je res Vladala gneča Žane je postal. Tone pa je za njim počenil in jel hitro polniti žepe s prepečencem, medtem ko smo drugi stegovali roke po komisu, ki nam ga je delil narednik sam. Ko je kruha na spodnjih policah zmanjkalo, se je narednik vzpel na mizo, se pri tem ozre po nas in ugledal Toneta, ki je čepe hitel tlačiti pre-ječenca v žepe. Ko Lucifer je danil z mize nanj in se začel divje dreti: "O, vi, prase! Skoda, da niste resnično prase: to bi bila jutri pojedina za ves depot. Da se še danes javite pri raportu." Poparjen je šel Tone z nami — brez prepečenca pa tudi brez komisa —v barako. Tudi Žane je bil nekam potrt. Ko se je pozneje Tone vrnil od raporta in nekam kislo povedal, da je dobil osem dni temnice, se je še nam zasmilil, kaj šele Žanetu. Zvečer je nastopil zapor v temni grajski kleti. Na velikonočni torek smo bili spet pozvani po komis. Spet je bila gneča v skladišču. Narednik je jemal kruh s spodnjih polic, kjer ga je bilo še dosti. Dregnil Zaklad (Nadaljevanje s 4. strani) sem Žaneta in mu namignil, naj hitro sune par pesti prepečenca. Podoba je bila, da sva bila oba enih misli, zakaj Žane je že čepel in hitel grabiti po vreči. Šlo je po sreči. V baraki sem se mu moral čuditi; niti enkrat ni segel v žep. Na večer, ko se je stemnilo, je izginil v temo še z nedotaknjenim plenom, vrnil pa se je prazen toda hudo natak-njen. Nejevoljen je potožil, da ga je narednik zalotil, prav ko je skozi lino dajal prepečenec Tonetu v temnico; jutri da mora zato k raportu. "Zakaj pa si bil tako neroden?" sem mu očital. "Neroden je bil Tone, ne jaz. Naredniku sem rekel, da sem mu dal cigarete pa zlodej ni verjel, tekel je v klet in ga zasačil, ko je še pobiral prepeče- nec. Tudi Žane je"3obil osem dni temnice. V sredo zvečer se je preselil k Tonetu v klet in spet sta bila — nerazdružljiva prijatelja — skupaj. "Tema pa je, tema," je menil Žane, ko je ko slepec grabil v prazno in iskal Toneta. "Jaz kar dobro vidim. Po kaj si pa prišel?" "Po tisto, kar ti." "Zakaj?" "Za isto ko ti; zaradi žegna, ki sem ga sunil iz vreče in ti ga dal skozi lino." "V dvoje se bo laže prestalo." "Že, toda tri dni bom pa le sam, kakor si bil ti sam do zdaj." Ti bom že kaj prinesel." 'Le žegna se nikar ne loti Več, sicer ne prideva do prihodnje velike noči na svetlo." Ko se je Tone vrnil iz zapora, ga je v baraki čakal zavitek, ki so mu ga poslali od doma, v njem pa pravi žegpn, klobasa, hren, dva piruha in velik kos potice; toda Tone se ni ničesar j dotaknil. Ko se je čez dva dni še Žane vrnil iz zapora, ga je preprosto povabil: "Sem sedi, na," mu je potisnil zavitek pod nos. "Žegen?" "Da, tokrat je pravi; dober nos imaš." Pojedla sta ga s slastjo in tako bratovsko, da je še nam, lačnim, dobro delo. Potem pa sta zataknila krivčka na kap^, se izmazala iz bamke in odšla po ivojih potih v temo. Radi smo ju imeli vsi; saj bi gotovo preživeli še več bridkih, mračnih ur, da ju ni bilo. Naj se imata — zdaj sta oba že srečna družinska očeta —• dobro pri letošnjem žegnu. Bogu zdaj se zahvaljuje! Solze ji teko po licu, dete stiska na grud velo, ustne, roke, oči, čelo radostna vsa poljubuje in veselja poskakuje. Glej, kaj se v naročju bliska? Dete čisto zlato stiska, to zlato, ki ga je bila, da bi dete se igralo, lani v dlan mu položila. Toda ženo mika malo to zlato, ki prizadejalo lani toliko gorja je. Bogu da zato zahvalo, stiska drago dete bedno. Bridko skusila bila je, da zlato pomeni malo, a nad vse je dete vredno! Cerkev že je razvalina, ne zvonijo več-zvonovi, tam, kjer stali so gozdovi gnije zdaj le korenina. Starec ve morda še malo, mnogo pa je šlo že v grobe, toda v ljudstvu je ostalo še spominov iz te dobe. Ko pa mladež se v domove zbere ua večere v zimi, starec, kramljajoč rad z njimi, pravi o zakladu vdove... MIHCIC CAFE 7114 St. Clair Avenue h! KITAJSKA MODROST Nositi grehe dežele se pravi biti pravi svečenik, nositi bolesti dežele se pravi biti pravi vodnik. (Laotse.) LIBERTY lIMEfflCKS A wood carver named Mr. Vhlttler, Said—"This is the way to stop Bitlcr: Defense Bonds and Stamps Win soon make that scamp's Advances get littler and littler." WbittJU eT«*7 driUr 7*a ilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem, sorodnikom in prijateljem želi in se priporoča OBLAK FURNITURE CO. 6612 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 2978 A. BROFMiN Modna trgovina z žensko in moško opravo 6806 St. Clair Avenue Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjem^c&rn, in prijateljem! PRIJATEU'S PHARMACY Slovenska lekarna • ST. CLAIR AVE. Cor. EAST 68th ST. ENdicott 9571 Prescription Specialists Zelimx) vesele velikonočne praznike vsem! NOniNGHAM WINERY THOMAS KRAŠOVEC, lastnik 17721 Waterloo Road Pri nas dobite najboljša rdeča in bela ohijska vina. — V zalogi imamo tudi sladka vina vseh vrst. Cene zmerne. Vesele velikonočna praznike želimo vsem! STRAN 6. ENAKOPRAVNOST 30. marca, I DOMINIK LUSIN GASOLINSKA POSTAJA East 60th in St. Clair Avenue Vesele velikonočme "praznike in ohilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! Se priporočamo, da nas obiščete, kadar potrebujete gasolin ali olje za vaš avto. MR. & MRS. RUDY BOŽEGLAV Bonded Winery 6010 St. Clair Avenue Se priporočamo cenjenemu občinstvu za nakup finega vina za praznike. Mi prodajamo na debelo in drobno. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! B. J. RADIO SERVICE HEndeji^on 3028 Prvovrstno delo na vseh radijih. Vse delo jamče-no. Prodajamo prvovrstne radije. — TUBES. 1363 East 45th Street MATH KRIZMAN, JR. 4426 Hamilton Avenue GOSTILNA Poleg okusnega prigrizka, se pri nas tudi dobi fino 6% pivo, žganje in vino. i Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! (HAS. ROGEL & SIN \ 6526 St. Clair Avenue krojači Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Hvala za dosedanji obisk. Se priporočamo za bodoče. Mi izdelujemo obleke po meri in čistimo in likamo PETER KEKIC 6622 ST. CLAIR AVENUE Gostilna Vesele velikonočne praznike želimo vsem obiskovalcem in prijateljem! Pri nas dobite vedno dobro vino, pivo in žganje. Se priporočamo za nadaljni obisk. Prav vesele velikonočne praznike želita Mr. & Mrs. A. Kalan LA SALLE BAKERY 863 EAST 185th STREET Vedno svež okusen kruh, potice in keksi Domača zemlja v Rusiji, v rodovitnem nižav-ju Vjatki, je vas Vjatka. Sredi vasi, v napol razpadli baraki, pa trpi tristo ujetnikov. Sredi marca v letu 1917. Pred ruskega poveljnika taborišča stopi kmetica. Njen obraz je okrogel in poln, čez boke je široka in je srednje rasti. Pravi: "Gospod, daj mi kakega vojnega ujetnika, ki mi bo pomagal njive obdelati; Imam konja, krave, koze in prašiče, ki morajo biti oskrbovani. Moj mož je že šestnajst mesecev na fronti. Kdaj kdaj bo že prišel nazaj. A jaz ga ne morem nič več čakati. Pomoči sem potrebna." Poveljnik zaukaže, naj pride dvajset ujetnikov na dvorišče in pravi: "Izberi si koga!" Kmetica počasi stopa vzdolž vrste dvajsetih mož. Ogleduje si jih in preudarja. Rada bi imela takega, ki ima močna zapestja in vzbočene prsi. Znati mora za delo poprijeti. "Ti, pojdi iz vrste," pravi nekomu, ki se ji zazdi pravšen. "Ali znaš orati? ... Ali veš kako se streže konjem in kravam . . . Kaj? . . . Ali znaš kaj po naše povedati, da se bova mogla sporazumevati?" Njene sive oči so vprašujoče uprte vanj. "Saj imam sam nekaj "sveta," odvrne mož. "Saj sem sam kmet." To ji pove po rusko, "Kje imaš svoj svet?" "Na Kranjskem." "Kje je Kranjsko? ... Kaj je Kranjsko? . . . No, pojdi z menoj. Bova delala in se o Kranjski pogovarjala." * Sedita na majhnih lojtrnicah, drug od drugem na ozki deski in se peljeta ven na deželo. Vetrovno je. Tu in tam je še kaka maroga poslednjega snega. Po nebesu se naglo podijo oblaki. Zdaj pa zdaj pokuka sonce izza njih. Ujetnik reče: "Daj mi vajeti. če se žena in mož peljeta skupaj, drži mož za vajeti." "Tebi pot ni znana." "Pa jo mi ti pokažeš. Le meni daj vajeti." Pol vrste daleč razmišlja o tem: "če se žena in mož pel jata" . . . Potem mu da vajeti: "Na," pravi. Mož misli: "£daj imam pa spet konja v rokah. Spet sedim na kmečkem vozu. Prost sem." Iz oči mu božajoče spolzijo pogledi po njivah. Pravi : "Konja se gnoj drži. To mora proč. Konj z gnojem na vampu—to se vendar ne spodobi! Voz cvili. Ojesa bo treba namazati." "Zakaj pa namazati," odvrne ona, "kolesa se vendarle vrtijo." On se zasmeje. Smeje se kot mlad fant, pa mu je vendarle že pet in trideset let. Pot je zmeraj bolj slaba. {Colesa se vdirajo v grez. On poskoči z voza, vzame vajeti v roko in stopa ob vozu. Konja potreplja po vratu. Nato mahoma obstane, si vzame šop slame iz vreče na vozu in položi slamo med usnje in konjevo tfuplo. "Saj je do krvi odrt," reče "v hlevu bo ostal, dokler se mu ne zaceli." Pristopi k zadnjemu kolesu, s pestmi poseže med šprikle in tleskne z jezikom. Tako dela vso to dolgo pot. Onaod začudenja zmajuje z glavo. "Le kakšen dedec ti je..." si misli. * Dnevi potekajo ^ in še tedni in še meseci. Kmetija je dobila že zdavnaj drugačno lice, tako da je ni spoznati. To se ti kar vse lesketa! V ograji ne manjka niti ene late. Tudi vodnjak je spet v redu. Kolesa nič več ne cvili-jo, in konju se dlaka lepo sveti. Polje je obdelano. Zdaj ima pa še Bog svojo besedo! Proti večeru, ko se začne mra-čiti, sedita oba tadva človeka na novi klopci pred hišo in se pogovarjata. Časih pa le kar samo sedita in ne spregovorita nobene besede; saj še ne vesta dosti drug za drugega. On pravi njej Marja; ona pa njemu Ivan. ♦ V nedeljo je, ko spet takole sedita na klopi. Ptički so že zdavnaj umolknili. Mrak se je umaknil temi. On iztrka pipo na dlan, strmi v temo, roke so mu povešene, in vidi pred seboj svojo kmetijo v domovini. "Kaj bi pravil," reče. "In če imaš kakšno ženo, sem ti hotela reči." Siv dan se mu v duhu vzboči pred očmi: Voz se ropotaje splazi z ozke vaške poti. Na vozu je krsta; vsa je pokrita s cvetjem. "Ona je umrla . . . imela je . . ."; tedajci mu glas otrpne. * Jesensko, z oblaki zastrto, mo-krotno-mržlo jutro se dvigne v dan; kmetici prinesejo pismo. Obrača ga sem in tja v svojih dobrih, žuljavih rokah. Nato se zasmeje. Bog nebeški, ne ene črke ji ni mogoče razvozi jati! Le Jcako naj bi jo, ko se takih reči ni še nikoli učila! Sname ruto s kljuke in odide skozi vrata. "To je pa tako," ji reče Valj oška, vaški pismouk, in vsako besedo dvakrat povalja po ustih, "tako je zdaj to, da se Peter, tvoj mož, ne bo več vrnil . . . Da je bil jako hraber, ti še pišejo." "Tako," dahne ona, "tako ..." Pa kar suho ji je v grlu. čum-nata se kakor vrtiljak vrti krog nje. "Pa je zal-esna vsaka beseda, ki jo poveš?" vpraša čez čas z medlim glasom. Vidi, da oni pokima; tesneje se zavije v ruto in se opoteče v dež. Tedne, mesece dolgo že pada sneg, na tiho kmetijo v Rusiji. Ponoči tulijo volkovi. Ivan ima polne roke dela, da požene lačne zverine proč od kmetije. Potem pa ga divi domotožje, ki se veča z vsako uro in je zmeraj hujše. Saj, dnevi že še kako ipinejo; a tiP noči, te dolge zimske noči! Ta je daljša od one, in sleherna je neskončna. Pa ti človek leži bedečih oči, krči pesti, in bi na ves glas zakričal v koprnenju po svoji domači zemlji! "Ni, da bi človek kar zmeraj iztezal roke po nečem, kar ti ni dano," reče ona nekega dne, ko ga vidi, kako hodi ves zamišljen in žalostnih oči okoli. "To ti o-slepi oči, da ne vidijo, kar imajo zaresnega pred seboj. Oh, ljubi Bog, saj gre življenje kar naprej !" Sredi sobe stoji, roke ima prekrižane na prsih, glavo dviga kvišku, ko da stoji pred zrcalom, ki že nekaj dni visi na steni na žeblju. "Prav," reče on, gre ven v hlev, se z rokoma oklene konja krog vratu in mu z drhtečim glasom pripoveduje o Kranjski. Konji so bitja iz božjih rok, lah- ka se z njimi o vsem pomeniš. Tako je, življenje gre naprej. Marčevo sonce ima vsak dan bolj prijazen pogled. Kakor kristalno steklo, ki se razpoči, padajo ledene sveče s streh. S polja sem zave je dih po grudah, ki se odpirajo. Kmetica dobi nekega dne v hlevu, prav notri med mrvo, ves oguljen nahrbtnik. Ni bogati je v njem! So le kosi dpraženega kruha, čutara, nabrušena klina iz jekla. Res je, bogatija to ni, a so reči, ki jih potrebuješ, če hočeš neopažen na dolga pota. Precej dolgo stoji, strmi v te revne reči in si misli: "Zdaj bo treba k načelniku, da mu povem, da hoče vojni ujetnik Ivan ubežati." To je predpis, taka je zahteva tega časa. Kolena se ji šibi j o. Medtem ko nahrbtnik spet pokriva z mrvo, ji solze pri-polzijo v oči od same ljubezni in žalosti, saj je Ivan tako ves drugačen kot Peter ... Resnično, Ivan je ves drugačen. Počaka do pomladi, obdela njive, dela od ranega jutra do noči. Ko je vse dokončano, gre po nahrbtnik v mrvo in reče: "Tako; zda% grem." Ona ga pogleda, rada bi mu nekaj rekla, pa se obrne, gre po konja, potegne voz iz šupe, nategne verige, usede se na ozko desko, rekoč: "Popeljem te malce, Ivan!" I Večer je topel in tih. Usnje šumota n,a konju. Nad daljnimi griči plava prvi krajec. "Kakšen žalosten večer," si misli ona. "Ali bi rad vajeti v roke, Ivan?" ga vpraša čez uro dolgo. On se zdrzne. Njegove misli so že daleč, daleč; so že doma. "Ni treba," pravi, "tamle, kjer se začenja gozd, pojdem z voza. Odondod bom šel . .. šest, osem tednov dolgo . . . potem bom prišel domov. Le 'kar drži za vajeti, zdaj se ne izplača več." Ona molči. "Pa ne pozabi zapreti čez noč vrat pri hlevu," pravi, medtem ko stopa z voza, "saj nikoli ne veš, ali . . . Miška bo imela teleta. Pazi, da bo vse v redu, ko pride njena ura." Ona stoji ob vozu in prikima. In ga vidi, kako stopa z dolgimi koraki. In tudi nato še prikima, ko ga je mrak že zdavnaj vzel vase in ko je izginil v gozdovih, ki se raztezajo v neskončnost kakor gladina morja. (V. M.) Joža Bekš: VELIKONOČNI POMENEK C s "pokojnim sinom) Pred tednom v butare pričakovanje zvezali smo veselega Vstajenja a danes že se ga raduje srenja in vsak, ki dober in iskren kristjan je. Ob žegnu, glej dišečem pirova-nje: pri pirhih in oranžah se pričenja in pri potici, sočni gnjati jenja. Le Ti, moj fant, ne čutiš, kakšen dan je... — Zahvalim. Jaz, sem butaro že lani odložil prizadevanj neveselih, ničesar nimam več pričakovati. — Samo trenutka morda še, ko zbrani Vstajenja pili onkraj bomo kelih res srečni, zadovoljni in Jjogati. Vesele velikonočne praznike želiva vsem Slovencem in Hrvatom! MR. & MRS. AUGUST F. SVETEK 478 EAST 152nd STREET CLEVELAND, OHIO i Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem. NOVAK'S CAFE 756 East 200th St. MR. in MRS. A. J. NOVAK, lastnika Dobro sveže pivo, pristno vino in žganje vedno pri nas. dobite Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! EDNA dairy J. Klaus Slovenska 6302 Edna Avenue HEnderson 7963 Iskreno se zahvaljujemo za naklonjenost v p lem, ter se priporočamo za v.bodoče. Vedno bom® dili točno in prijazno postrežbo. GORDON GRILL (AFt in 928 East 72nd Street želimo vesele velikonoSnd pravnike vsem gostom prijateljem! Se zahvalimo za dosedanjo naklonjenost priporočamo za v bodoče. Postrežemo vam z pivom, vinom in žganjem ter z dobrim prigrizkom- FRANK TELIČ, lastnik JOHN LADIHA 1242 East 74th Street ENdicott 4717 Grocerija in mesnica Vesele velikonočne praznike želimo vsem in prijateljem! odie«^ h ANTON KOTNIK 7513 St Clair Avenue GOSTILNA Imamo vsakovrstno najboljše žganje, vino pivo, kakor tudi okusen prigrizek. Cenjenim se priporočamo, da nas obiščete, ker postregli točno in vljudno. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem prijateljem in znancem! B O N C A .gg' vam vošči vsem veselo Alelujo in se vam prip^ q f \ vse notranje delo. Stenski papir, barva in zmerni ceni in najnovejši vzorci. Pokličite nas—HEnderson 4149 6005 ST. CLAIR AVENUE ttarca, 1942 "ENAKOPRAVNOST" STRAN 7. Piav vesele velikonočne praznike želimo vsem! RAZNE VESTI O JUGOSLAVIJI Fihžgar iz Javornika, Franc Štern, Vinko Šagernik, Jurij Mesojed, Rafko Pavlin, vsi iz Slovenski četniki so vredni i Jugoslavijo osvojili že skoro. šnacanan An- bratje srbskih četnikov v Ju-;pred enim letom, drže četniki Jerič (zadnji iz Homca) I * • goslaviji. Svoječasno je vozil! uporna vojska državo v takem skozi Slovenijo proti nekemu j odporu, kakršnega ni v nobeni italijanskemu okrevališču vlak I drugi zasedeni državi. ^ ranjenih nemških letalcev z ru-! "Deutsche Zeitung" v Hrvat- V mesečniku "The American Mercury" je S. L. Solon priobčil ............, rr 1 o jugoslovanskih četnikih slede- ske fronte. Slovenski cetniki so ski poroča dne 7. februarja, dau. . . . C1 Z3.miXllv 1 Cid.I10K . Glair Savings Loan Co. 6235 St. Clair Avenue V HEnderson 5670 & izvedeli, da se bo isti vlak vračal čez mesec dni po isti progi v Avstrijo. V glavnem stanu slovenskih četnikov so sklenili, da bodo dotični vlak uničili in s tem delno maščevali nemška 0- grozodejstva na Balkanu in* v Rusiji. Ob določenem času je odšla skupina četnikov na svoja mesta blizu železniške postaje v Ilirski Bistrici. Noč je bila temna. Iz daljave so se prikazale Inči lokomotive. Poveljnik četnikov je opozoril svoje moštvo, da je dotična lokomotiva je papež Pij sprejel odposlanstvo hrvatskih dijakov "Vsta-šev", ki so obiskali Rim, in isto-tako člane hrvatskega instituta. "Wiener Tagblatt" z dne 7. februarja poroča, da se bo vrhovno sodišče za vso Hrvatsko preselilo iz Zagreba v Banjaluko. Poglavnik Pavelič. je ustano- Ko so se glavne sile jugoslovanske vojske nehale boriti, so se oddelki, ki so sklenili nadaljevati vojno, umaknili v planine. Posrečilo se jim je odpeljati s seboj del svojega lahkega topništva in precejšen del motornih vozil — motorna kolesa, oklop-ne avtomobile in celo lahke tan- vil red "deteljice , novo odliko-, Oddelki so se pritajili in uredili syoja poveljstva in preskrbo z živili. Del hrane jim je dajalo svoje "doglavnike/, "stožerni- naklonjeno prebivalstvo, vendar vanje, s "maršala' katerim je počastil Kvaternika in vse ke" itd. Nemška uradna poročila jav- I le predhodnica. Prava, z vlakom, 12. februarja iz Beograda, mi ANTHONY USS Slaš ®cicarna — Cigane, cigarete in sladoled Cold Meats 6502 Superior Avenue nemških letalcev privozi za njo. Ko se je vlak že bližal postaji, je nastala strašna eksplozija in vlak se je spremenil v razvalino. V eksploziji je našlo smrt 80 nemških letalcev, poleg železniške postaje v Ilirski Bistrici. Letalce je Nemcem težje nadomestiti kot letala. * V Beogradu je bilo objavljeno uradno poročilo, da je bilo od 1. septembra 1941 do 28. februarja 1942 v raznih krajih Jugoslavije ubitih, ujetih in ranjenih 7,939 "komunistov". Za ko-ili: muniste so nazivanl vsi, ki sej Krtine pri Moravčah: Frane upirajo strahovladi Hitlerja, Pečnik iz Kamnika, Ivan Pregelj Mussolini j a in Paveliča. i iz Kamne gorice, Štefan Gru- Po poročilih, ki jih je dobila' den iz Jeranovega, Generoz Si-jugoslovanska vlada v Londo-jtar iz Bukovice, Franc šešek iz da se s čiščenjeni srbskih terorističnih in "komunističnih" elementov nadaljuje in da je bilo pri Kraljevu v spopadu z "nacionalnimi" četami generala Ne-diča ubitih 159 "komunistov". Kdo vc, odkod se vzame toliko "komunistov" v razkosani Jugoslaviji! V naslednjem so navedena do-sedaj znana imena slovenskih žrtev, ki so jih nemški oblastniki v Sloveniji ustrelili ali obesi- ^eseZe ENdicott 9711 '^alikonočne praznike želim vsem odjemalcem in prijateljem! nu, imata Nemčija in Italija skupno 400,000 vojakov v Jugoslaviji za vzdrževanje miru. V noči 16. januarja je skupi-ng. 50 četnikov popolnoma uničila italijanski bataljon pri Ge-revi v Albaniji. Četniki so vo- Kamnika, Anton Jeglič iz Kamnika, Anton Orehek iz Moravč, Ivan Sušnik iz Jeranovega, Božidar Kepic iz KaA^ika; Franc Drolc iz Kamnika. ' " Ljubno .Savinjska dolina; Feliks Kavčič, Mihael ^ular, Josip jim je bilo jasno, da bodo večino potrebščin za bodočo borbo, bencin, orožje, strelivo in dele za motorna vozila morali s silo ugrabiti nemški vojski. Iz teh majhnih začetkov se je jugoslovanska četniška vojska razvila v najmočnejše uporniško gibanje, ki je kdaj grozilo sovražniku. Beseda četnik prihaja od "četa," imena, ki so ga nadeli majhnim oboroženih oddelkom, ki so v časih turškega gospod-stva strašili po planinah. V dotikih s tem jeguljastim in nevarnim sovražnikom se Hitlerju ponuja priložnost pokusiti, kaj ga v bodoče čaka v zasedeni Evropi. Delovanje četnikov je postajalo bolj in bolj občutno. V prvih mesecih, odkar so se umaknili v gore, so dobili ukaz, naj ne začenjajo borbe s sovražnikom. Odvrniti je bilo treba pazljivost zasedne vojske, pustiti jo, da skrči število svojih vojakov po vojašnicah in popusti s previdnostjo. V glavnih črtah se je ta načrt posrečil. Nemci so sporočili, da je odpor strt. Bilo pa je JOSEPH DOLINAR 6735-37 St Clair Avenue Vesele velikonočne praznike želimo vsem obiskovalcem in prijateljem! Se priporočamo za nadaljni obisk. Postregli Vam bomo najboljše,z dobrim žganjem, pivom in vinom. KUNSTE'S NITE (LUB ENdicott 9208 Special Friday Fish Fry Saturday Chicken Dinner Good Music Come one, come all — Come, big^ come small Call for Reservations 6616 St. Clair Avenue želimo vesele velikonočne praznike vsem! ADDISON FURNITURE 7210 St. Clair Avenue HEnderson 3417 Nova trgovina z najmodernejšim pohištvom. Pri nas dobite vedno dobro blago za nizko ceno. Se priporočamo za obisk. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjcirMlcem. in 'prijateljem! H im ® Vesele velikdh'ocne praznike-vsem! jašnico razdejali z bombami,! Krivic, Anton Krivic, Anton _ ^ . italijanske vojake, ki so ušli i Snedic, vsi iz Ljubnega ali Pod- .iieko|ik^ nemških častnikov, ki smrti v ruSevinah: pa so postre-Inaita. " """ .......kaj se je zgo- li . I 8p:Gorje i^riKranju;\Franc!(^ilo « 150,000 jugoslovanskih Berlinski dopisnik nekega j Soklič, Bogomir Repe, Karel I "rojakov, ki jih niso našli ne med švedskega lista poroča, da so j Repe, Ivan Zupan, Jože Pikon., ^^i^^tvimi, ne med ranjenimi in Nemci ujeli nekega angleškega! Jarše pri Domžalah: Ivan Da-1ujetimi. Kmalu pa se jim je za- k JOHN in FRANCES POLC, lastnika E. 152nd Sti in Saranac Road padalca, ki se je skušal pridru-j (far, Josip Vidmar^iF^anc Vid-žiti vojski generala Draže Mi- j mar, Lovro Dirag^ iz Podgori-hajloviča. Ako je ta vest resnič- j ce, Mirko Kerželj iz Trbovelj, na, bi to značilo, da Anglija po- j Domž'ale: Franc Kos iz Cer-šilja jugoslovanskim četnikom kelj, PAter Šparovec iz Kranja, nekaj pomoči potom letal. čelo v glavah svitati. Majhni četniški oddelki so zaceli napadati nemške prevoze in se zalagati z orožjem in potrebščinami. Dolge vrste nemških tovornih Andrej Korošec iz Domžal, Os- avtomobilov so pri svojih ^to. vsem, da obiščite našo gostilno. PiVo, dobro vino, pristno žganje in okusen %%k. cseie ^^iikonočiie praznike želimo vsem. ^lOBOKAR'S SUPER SERVICE % E; Kbil V,.. Mi i John J. Globokar, lastnik ast 185th Street-Corner Chapman Avenue ~r- Mobiloil — Graco Motor Vitalizer ; kar Slamnik iz Slovenjgradca, Jugoslovanski Kvizling, po- Ferdo Horvat iz Mekinj, Pavel glavnik Ante Pavelič, le s teža-' Korošec Tacna, Franc Golob vo vzdržuje svojo oblast v Hr- iz Dravograda, Ludvik Vertin vatski. Upornost prebivalstva je iz Brezi j. povzročila mnogo neprilik Nem- j Le^e, Gorenjsko: Josip Ber-čiji in Italiji. Več mesecev so: nard, Anton Pnj$, Jože Bacar iz nemške in italijanske čete izvr- j Črnuč, Anton Mohbrič iz Javor-ševale oblast v zasedeni Hrvat-jnika, Franc Hrastek iz Javor-ski, vendar so bile med seboj v! nika,' Franc Podgornik, Albin takih sporih, da so jih zame-; Savli, oba iz Javornika. njali bolgarski in madžarski vo- i Krško ob Savi: Josip^Graber, jaki. ' Peter Jerneje, Srečko in Miro- Rim upa, da bo spremenil j siav Kaplan, Emilijan Kaplan, Hrvatsko v italijansko lutko-' Franc in Rajmund Kastelic, An-državo in da bo postavil spolet- ton in Franc Preska, vsi iz Krškega . vojvodo na . prestol kot škega, Ivana Uranjek, iz Celja, kralja Aimena. V strahu za svo- j Jesenice, Gorenjsko: Franc je življenje živi ta nekronani | Frelih, Ludvik Stražišar, Karel vojvoda na nekem otdku. v Ja-1 Kiragelnik. dransk&i tnbrjU zraven hrvat-; Begunje, Gorenjsko: Ignac ske obale in čaka, da bb nekdo Hr-en in Leo Brencelj iz Kamni-napravil red v "njegovem kra-i ka, Alojz Glavič iz Mengša, Mir-Ijestvu", ki ne inara tujih ob-! ko Fuirlan iz Kamne Gorice, Mi-lastnikbv. Čeprav so napadalci j lah Kolarič iz Perovega, Ivah vanjih po zasedenih pokrajinah zadevale na ovire sredi cesta in' prihajale v topniški ogenj jugoslovanskega vojaštva. V kratkem času so četniki napolnili svoja skrita skladišča po planinah in dobili goriva za svoje tanke. V začetku so Nemci take nerodnosti odpravili kar kratko, z besedama "dokončno očiščenje." Ker pa se je četniška vojska spopolnila in so njeni udarci postajali čedalje hujši, so Nemci morali priznati, da odpor, ki so ga prej podcenjevali, le ni kar tako. Začeli so pobijati v množicah prebivalstvo po mestih. V hekateHh lii-ajih so pobili do besedfe vse si-bsko pirebiv^lstvo. Tako se je zgodilo v Bahja Luki in v drugih hieštih v feosni. Kdor je rešil življenje, je pobegnil v jllanine, kjer so jih (Dalje lia 3. strani da ^^jniodernejšo pripravo, da namažemo tekel brezhibno. Pobere vso nesnago iz ^0 2aj°®^Usite, videli boste veliko spremembo, ki VAŠ SLIKAR / 762 East 185th Street SE PRIPOROČA VSEM ZA NAKLONJENOST VeSelu velikonočne praznike želim vsem rojakom in prijatieljem PTav vesele velikonočne praznike vsem ■w '^^iskovalcem in prijateljem.^ in MRS. A. GOMBACH Gostilna 513 EAST 152nd STREET j)iv P'^ijazno postrežemo z pristnim žganjem, in hujnim vinom. Se priporočamo! ^ "Where Quality Counts" ENdicott 4770 7108 St. Clair Avenue A. A. Bach and Son Želimo vesele velikonočne praznike vsem! Se priporočamo, da si nakupite dobrega peciva zz praznike pri nas. Postregli bomo najboljše. Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem! LOUIS ERSIE 6802 St Clair Avenue BONDED WINERY NO. 156 * Mi imamo v zalogi vsakovrstno dobro vino. Sfe piri- poročamo vsem za obisk. Pokličite naa po telefonu: HEnderson 3344 Želimo vesele velikonočne praznike vsem! MODICS CAFE 6201 ST. CLAIR AVENUE Izvrstno pivo, vino in žganje HEnderson 9103 NIKE POKLAR & SON GULF Complete Service Tube in tajerje — baterije in avtomobilske potrebščine Ignition Work — Auto Wash East 43rd & St. Clair Avenue > ENdicott 9181 Vesele velikonočne praznike želiHio vsem! BTRAN 8. "ENAKOPRAVNOST" ^1 Zvonovi so zapeli Iga pričakovali. Prišel je. Nič ni Ivo tekočino. Naučili so se, kako # & M. Veselo Veliko noč V tem času radosti, ko se spomlad vzbuja in ljudje imajo praznično lice radosti ob spominu na velike dneve velikonočnih praznikov, vam želimo veselo velikonoč in mnogo pirhov. V bodoče vam bomo ravno tako postregli najboljše. Naš cilj je vedno skušati zboljšati naše delo. LOUIS 1. FERFOIIA LICENCIRAN POGRE^NIK 9116 Union Avenue Michigan 7420 Zvonovi, ki so se vračali Rima, so s svojo pesmijo, ki ae! gkozi drhteče ozračje jžak, podeželski iz i kar počasi se je zvon je bil in zibaje bližal COLLINWOOD DRY CLEANING Frank Kovach, lastnik 15210 Saranac Road Dobro sčiščena in lepo zlikana obleka napravi vsakega lepega. Pri nas napravimo vedno prvovrstno delo. Pridemo iskat in pripeljemo na dom. GLenvlile 4746 Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Vesele velikonočne praznike želimo vsem gostom in prijateljem! MUSIC DANCING- BFER Lunches dinners Supperj Se priporočamo, da nas obiščete še v bodoče. Postregli bomo najboljše z dobrim pivom, vinom in žganjem ter dobrim prigrizkom. ANTON IN JULIA MAROLT NIGHTCLUB 1128 East 71st St. -1129 East 68th St. *0 ZA VELIKONOČ. — Predno greste kam drugam, pridite k nam, ter si ogkjte našo veliko zalogo vsakovrstnih stvari za vso družino. m & w je kot prelesten srebrn lok bo-čila od kraja do kraja, napolnili vse večerno nebo. Hiteli so v svoje domovine in njih klic k vstajenju se je dvigal više in više in lepše in lepše prav do zlatih zvezd : Vstajenje, vstajenje! častitljivi stari zvonovi stolne cerkve so svečano blagoslavljali prisluškujočo zemljo, zvonovi katedrale so jim pripevali in, sklonivši se do tal, sb skupno zapeli v zboru: Gospod je vstal! Mali samostanski in šolski zvončki pa so svojo radostno velikonočno pesem tako zmedeno zažuboreli, da jih je bilo v zbo-u slišati ko dekliške glasove: Bim-bam-bim, ding-ding-ding, drim drum- drim-drim., In mali zvončki so prihiteli prav blizu k zemlji, se pomešali med brsteče vejevje, dramili rože iz spanja, zažuboreli preko talečih se potokov, se zadevali ob ,človeška bivališča, se odbijali od njih in so ko žvenketajoče šipe popadali na tla. "Mir, mir," so jih opozarjali častljivi stolni zvonovi, "saj bodo otroci še zadosti zgodaj zvedeli za veliko noč!" 'Le počasi, počasi," je zabrundal ponosni, nordijski, ka-tedralni zvon, "saj tudi pomlad še ni tako zrela, da bi bilo treba izvabiti že ljudi na prosto!" "Toda najlepše," se je oglasil drug zvon, "najlepše je pa vendarle pri nas, kjer se pokra-jnia tako milo in nežno smehlja, kjer ti vse stvari tako prisrčno in brez teže prihajajo naproti, kjer so ljudje ko otroci in so zavzeti za vse, karkoli je svetlo in sončno. Ali poznate procesi je otrok, ki hodijo s svečami v rokah ko angeli v dolgih paj-čolanastih oblačilih iz kraja v kraj ? Kdor še ni videl, kako gori teh tisoč in tisoč luči sredi pajčolanastih oblakov; kdor še ni videl tega velikonočnega ble-stenja v otroških očeh, ta pač ne ve, kaj je vstajenje!" "Da bi ne vedel!" se je zasmejal neki neskončno gosposki, mlad zvon, ki se je po zunanje tako svetil in blestel in tako lepo donel, da so vsi onemeli. "Da bi pri nas ne znali obhajati velike noči! Ali se vam, dragi tovariši, sploh sanja o velikanskem razmahu našega veselja? Čez daljna morja gre moij glas, na vse kraje se izliva, na milijone blaženih ljudi budi moj glas." Vsi poparjeni se drugi zvonovi niso upali približati gosposkemu zvonu in le drzni šolski zvončki šo se skomolcevali in se gnetli krog njega, češ, ali je njega oklep zares iz čistega sre bra? A prav tam od daleč je vsa zavita v rožnato večerno zarjo prihajala daljna pesem nekega zakasnelega zvona. Tako globo ko, tako toplo je zvenela pesem, čeprav je bilo občutiti tajno rano v zvonu. Vsi so se ustavili in 'bil gosposki. Prav navaden, te-j z železnimi drogi in vzvodi ustaviti za več ur železniški promet; potem so večkrat zaporedno razdejali železniško progo m6d Beogradom in Nišem. Nemško poveljstvo je z obupom ugotavljalo, da se škoda, čim pomnožijo stražo tod, ponavlja drugod. Jugoslovanski ogleduhi, ki jih je mnogo tisoč tudi med prebivalstvom samim, so vedno nahajali v nacijski stražarski mreži najslabše mesto in tja so potem čet-niki udarjali. V Bosni, na progi Lastva-Bilece in Bistrik-Usti-prača so tračnice vedno razde-j^e, čeprav so Nemci uporabili najstrožja sredstva, da bi ustavili napade. "Kakšna je pa velika noč pri vas doma?" ga je naglo pozdravil srebrni zvon. "Moja domovina," je zasanjal tuji večerni zvon in bolečina je bila v njem, "je majhna dežela, ki je že mnogo pretrpela in jej vsa v kot postavljena. Visoke, ponosne gore jo obkrožajo in v molitvi pričakujejo jutranje zarje. V dolinah se sredi viharjev in ledu bori telo za življenje, a ljudje se sklanjajo pod težkim križem in prenašajo trpljenje brez sovraštva in iščejo Boga. Ne, poznate teh mojih molčečih ljudi. Le časih zasliši te njih sladko, neskončno mehko pesem, ki se vam zdi, da se smeje, a se le smehlja v odpuščanju. Ondi bom obhajal veliko noč. Ondi vrh gore me čaka samotna cerkev in cvetoči glog, ondi, kjer le še malo sije sonce. In prav v noč in viharje bom zakli-cal v dolino: Vstajenje! Vstajenje!" In zvonovi so začeli mehke je doneti in peti, ko so se vzpenjali nad tisto pokrajino. Bilo je ko pozdrav v spoštovanju in ponižnem blagoslovu. Zakaj, enega so se zavedali vsi zvonovi; tam, kjer je trpljenje velikega petka najiskrenejše, je tudi vstajenje najlepše, saj je ondi Zveličar najbolj blizu. FRANK PRIN02I( 1297 East 55th Street GOSTILNA Vedno postrežemo našim gostom s finim Razne vesti o Jugoslaviji (Nadaljevanje s 7. str.) ANTON GUBANC Modna trgovina 16725 Waterloo Rd. Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! -0 Vesele velikonočne praznike želimo vsem starim in novim odjemalcem in prijateljem! MR. & MRS. LOUIS ROYTZ * 17406 Grovewood Avenue KEnmore 9758 Pristno žganje, sveže pivo in dobro vino, ter oku-M sen prigrizek, dobite vedno pri nas. Se priporočamo. sprejemali četniki v varstvo. Po vsej Jugoslaviji so vasi bile podrte in p^fettinogi talci postreljeni, a četniki so odgovorili z novimi napadi na onemogle nacije. Neki jugoslovanski častnik mi je dejal: "Nemci ne morejo zadržati četnikov, kakor svinčeh-ke nb niorejo zadržati hudournika. Ljudsko gibanje poiskušajo zatreti s sredstvi, ki se z njimi rešuje manjša vojaška vprašanja. Tu pa tam uničijo kakšen oddelek; a dokler bo prebivalstvo z n^ntt, ham vojakov ne bo zmanjkalo. Vojaki so se načinu četniške-ga bojevanja hitro priučili. Jugoslovani, a zlasti Srbi, so neustrašeni borci, njih pogum odtehta vse učenje. Njihovi častniki jih morajo čestoezadrževati in jim dopovedovati, da je treba s sredstvi in z življenji jugoslovanske vojske čim bolj varčevati. Hraber napad v neffo vas z nemško posadko z namenom, da pobijejo nekoliko nacijev, se učijo četniki, je manj važen, kot vojaško pomembno porušen je železniške proge ali uničenje ceste. Naučili so jih uporabljati novo orožje, zažigalne baklje in palice dinamita, doma napravljene bombe in steklenice z gori j i- Življenje nemškega vojaka v zasedenem ozemlju je vedno naprodaj. Vseh planinskih steza stražiti ne morejo in Jugoslovani, ki poznajo svojo zemljo v temi,, udarjajo v kratkem času na razne, oddaljene kraje. Topništvo strelja z lahkimi topovi in razbija tovorne avtomobile in najhhe tanke. Opazovalci spremljajo gibanje nacijev z najnovejšimi daljnogledi in premičnimi radijskimi napravami. Poedinci iz Beograda opozarjajo po radiu četniško poveljstvo, ki jih posluša v plahinah, o nacijskih načrtih. Drugi presenečajo nacij-ske vojake na straži in jih vlačijo s seboj v planine; zgodi se, da jih v enem napadu ujamejo po petdeset ali celo sto. Četniki vzpodbujajo narod. Sredi nemškega zatiranja, ki je v Jugoslaviji bolj divjaško kot v Zahodni Evropi, ti borci dvigajo duh prebivalstva in so izvrstno orožje vlade, v senco zavite in nevidne, pa dobro občutne. Uboji predstavnikov nacijskih oblasti na Balkanu so le redko delo poedincev, ki delujejo sami. Največkrat se zgode po skupnem sklepu četniških vel-mož, ki tako kaznujejo grozne zločine nad prebivalstvom. Ti uboji so delo vojske in ne obupanih poedincev. Nemci pa streljajo ali obešajo po petdeset talcev, kar slepo nabranih, za vsakega ubitega nacija. Vendar so taka maščevanja prej povečala delovanje četnikov kakor pa zatrla. vino®® pivom ter najboljšim žganjem. Imamo tudi grizek na razpolago. Cenjenemu občinstvu se P čamo, da nas obišče. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem prijateljem in znancem- MR. IN MRS. JOHN PIANE« SLOVENSKA PEKARIJA 6036 St Clair Avenue Vesele velikonočne 'praznike želimo odjemalcem in prijateljem! ■ s potici Se priporočamo, da si naročite pn druge potrebščine. HEnderson 2396 ' Vesele velikonočne praznike želimo vsem in prijateljem! KAIISH DEPARTMENT aTR 0^ MODNA TRGOVINA — 7010 ST. CLAIP' Blirs SHOE STORE 7008 ST. CLAIR AVENUE Obuvalo za vso družino ANTON KOROŠEC 6629 St. Clair Avenue ENdicott 2233 BONDED WINERY vse^ Franc Jožef je bil na inšpekcijskem potovanju v Hercegovini in je tam obiskal vrsto krajev. Na zadnje je dospel v vas tik ob črnogorski meji in je vprašal neko kmetico: "Nu, mamka, kje so razbojniki, ki so bili tu nekoč tako številni?" "Nikogar ni več med nami, hvala Bogu, vsi so odšli med orožnike," se je odrezala ženica. RJA NA JEKLU Rjo na jeklu odstranimo tako, da jeklo segrejemo, ga odrgnemo s čebelnim voskom in potem spoliramo z nekaj kuhinjske soli ter čisto krpo. ^ t f 4 Želimo prav vesele velikonočne prazni e šim obiskovalcem in prijateljem ter se pr^v ^ ^ ljujemo za dosedanji obisk in se priporočajo ^ I Postregli vam bomo najboljše. Lahko pokU^i fonu in vam pripeljemo na dom. Vesele velikonočne praznike želimo FRANK IN MARION SODNIKAR MERRYMAKERS CAFE 4814 Superior Avenue • p"® Se priporočamo vsem, da nas obiščejo-bomo z dobrim pivom, vinom, in žganjem itC ^ Vesele velikonočne praznike želimo vsem in prijateljem! YOU DON'T HAVE TO BE RICH to help American Defense. That's the theipe of the above poster, one of the newest of the Defense Savings promotional pieces now going up in streetcars, on bulletin boards, and at other public places. This poster emphasizes the point advanced by the Treasury Department that every American can—and must—pitch in if the United States is to have the arms and the tools necessary to protect her freedom. Zelimo vesele velikonočne praznike in ohilo piruhov vsem prijateljem in znancem! JOSEPH PERME 15515 Waterloo Road Slovenski krojač Izdelujemo moške obleke po najnovejšemu kroju. Trpežno in fino obleko dobite po zelo zmernih cenah ter v popolno zadovoljstvo. RALPH (EBRON MESNICA 4030 St. Clair Avenue^^^^ Vsem cenjenim gospodinjam se pripc""® nakupijo svojo mesenino pri nas, ker ima#^ ]ogo finega suhega in svežega mesa. SLeodi MOLLY'S tavern 7508 St. Clair Avenue Pri nas vam postrežemo z dobrim žganjem in dobrim prigrizkom. Se priporoča J/ Vesele velikonočne praznike in obilo ,no^ vsem prijateljem in znancem! M. Fuches, lastnik XXV. — LETO XXV. akopravnost VELIKONOČNA IZDAJA PART III. — III. DEL. EASTER ISSUE CLEVELAND, OHIO, MONDAY, PONEDELJE K, MARCH 30, 1942 ŠTEVILKA (NUMBER) 74 Vera v vstajenje 'Anton Aškerc: KNEŽJI KAMEN pri mizi, On in dva-! bežni da v bratski lju- ■ hod spomin na iz-; Bke 'laroda iz egipčan- ■ losten Mojster je bil ža-1 delo še njegovo j i* ^ Satu^: ga vptiri '"azumejo. Saj so: bo sedel na .^P^ašali, kdo: na levi h desni in kdo; st\'o 7' , ° obnovil kraljev-; duceii ^ga farizeji, sa-: Med in duhovniki.' "'»»istimi je oni, kira,- u^ wxii^ xfc,i ictv" %er izdajalec.: temun. Tv pozna. Vzlici jih služabnik svo-| bratsko '^^ti vzgled za ^ost , .'^^^^'^Gsljivost in pove-! ®^nosti'T^r^. ^ močni Mi so il vsem noge,! )n-v!®Wne sklede in iz i "'''■ "To storit« "kprej Z'M ".j® "lakai kr, l, °J^trom vred po- Zarot in odšel, da ^%et vodjo za ^in ojstra. izdal svojega ^0 Večeri; ' ' le triie drugi razšli "^Oiansb--^^ ®^®dili Mojstru vi ""»t in g ' Slutili so nevar-^ kakor u-^ oboroženi z meči. Ni, so Jih je On za-[^%ega , ^^P^ii- Ko so hlapci Prydi IKo]^ ^ Alalhovemu hlajp. : '»".j na to |®^on Mn -^ dvakrat zapei, ! krik ^ P^d Pilatom ki : ^ujakane ga!" zbrali, premišljevali in molili in i On je bil med njimi. Bil je v| njihovih srcih, polnil jim je duše in bridek spomin na njegovo I smrt se je pretvoril v blaženost,! ki je spet povezala zrahljano! bratstvo. Globoka vera je bila, a! manjkalo je nečesa, kar naj da: veri silo in vzpon, da prodre v j množico in postane znanilka no- j ve dobe, ki bi pomenila preobrat \ v človeštvu. Priti je moral duh,! •1 ' 1 nosilec ustvarjanja m poguma, i in prišel je. Ognjeni jeziki so ga j oznanjali in šli kot glasniki vere | ljubezni skozi svet. množice padel niti en i protest p nil ^orai J, . Pilat, sami h' na 1%^'' "G najde; % 7Qr> 1^' ^ zahtevo ^ Janih rojakov ga smrt, ki 'Sb ^teki le zločince in, k: Cz ™ j'I ' križgg^ ^ nesti križ in! samo eden' Le ojj . idealist, Ja-1^ ift niti'^ °^ranil vero do JS.N obupni klic! "Moj *tte^.'" ga tif' me za- in Vsi so se lk.^®kmai,^^^^"ovanje velike \o(iek v pozab- C*" ljudst'v judov- epizn/i ®^nio malen- Uf Pf"ihajale vesti, L Je 2 J ^^tal iz groba. viripi učencema v jo ^ je sko^-^^ Magdalena, h zaprta vrata in ? j« ' ni rn njegove rane. je on živi in z w i I Naš narod je skozi veke hodil \ čez Golgoto, nosil je v sebi poj suženjski dobi dvome in vero v j svobodo obenem. A ko je bilo trp-1 Ijenje premagano in poražena I smrt, se mu je utrdila vera, da smo vstali iz robstva in da je napočila doba svobode in bratskega sožitja. Živeli smo v tem in smo prezrli, kako je od naše skupne mize vstal Iškarjot, ki je prej krepko pomakal v skledo, z zlatniki v pasu, in šel, da narod izda za denar, za čast, za moč, maščevanje nad bratom. Videli smo poljube, kakor takrat v ge-zemanskem vrtu, videli smo hlapce, ki brez premisleka, samo da strežejo svojim gospodarjem, napadajo bližnjega. Naše duhovno uho je često čulo klic, podoben onemu pred Pilatom: "Križaj ga!" Nismo dospeli še drugič na Golgoto in nočemo gledati smrti tega, kar nam je najdražje. Življenja hočemo, človeka vrednega življenja, ki ga ustvarja duh svobode, enakosti in bratstva. Zato pa je treba vstajenja in vere vanj. Ko nas hoče speljati! skušnjava, da bi se umaknili v zatišje in čakali, kaj bo z nami, pokličimo žrtve v spomin, ki so ustvarjale našo domovino, in se napijemo iz njih duha samoza-tajevanja in požrtvovalnosti. Žrtev je vodila k vstajenju in vstajenje je dalo duha, ki si je osvajal svet. Njej pa se mora pridružiti i ljubezen do zemlje in naroda, I ljubezen, ki jo zaslužita oba. , Marsičesa ne vidimo, kaj je lepega pri nas, ker smo preblizu. ^ Tujci, ki prihajajo k nam, to 1 bolje vedo. Toda vedimo Jugo-1 slavija je lepa, bogata, obdarjena z najpestrejšimi raznolikost-I mi, njen narod je dober in hraber. Vstanimo tedaj in pospravimo [ z zavajalci, koristolovci in Iš-! karjoti, povežimo vero vase in 1 duha v močno silo, pa se nam ni "Polje^ lepo, polje Gosposvetsko, dežele koroške ti cvet! Kaj pomeni kamen stari v tehi, svedok iz neznanih nam let P' "Nem si! Tiho vse okoli tebe. Ko sonce ti sije, molčiš; a ko noč na tebe pade črna, ti ves oživiš—govoriš! "Čuj, svobode naše pokopane pomnik je ta kamen jedin! Tujcu suženj ti pozabil davno, da otcev slovenskih si sin! "Knezov naših prestol je slovenskih ta kamen! Tega ti ne znaš? Samo sedel tu, Borut, Gorazd je pa Ingo, poslednji knez naš! "Tu volili smo sami si kneza; kmet sam mu dajal je oblast; narod sam iz sebe mu izročal moč žezla in krone je čast . . . "Domovini le iskati sreče, vsem braniti pravdo vsekdar, z mečem v roki tu prisegal glasno v jeziku je našem vladar! "Čitaj črke tu na kamnu svete! Mi vdolbli smo v kamen jih, znaj!— PRAVDO BRANY VDOVE — domovine ... A kdo vam pa brani sedaj? Padalo so že včasih Naši zemlji baje gro-poznali zi ledena doba treba ničesar bati. Otresimo se malenkosti, predsodkov in naša misel bodi posvečena samo sreči domovine. Jaka Špicar. Malokdo ve, da padalo ni nobena novost, temveč, da je staro že 450 let. Prvo padalo je konstruiral genialni Leonardo da Vinci 1. 1480. Dolga leta je pa služilo padalo samo cirkuškim artistom, ki so razkazovali ljudem svojo umetnost s tem, da so skakali s pombčjo padal z visokih nadstropij. Tako so prepotovali vso Evropo, šele svetovna vojna je prinesla z razvojem letalstva tudi nov razvoj padala. Zdaj je to neobhodno potreben rešilni pripomoček vsakega letalca. V 13. stol. je bil v Evropi izumljen smodnik. Vojna tehnika se je jela izpreminjati. Leta 1597. je izdelal Italijan Lorini prvi top, ki se polni zadaj. Tri leta pozneje je bil izumljen na Holandskem daljnogled, zdaj tako važen pripomoček vsake vojske. Tudi podmornica ni novo orožje, že leta 1800 je bila zgrajena prva. In' ko je bil 1. 1812 izumljen ladijski vijak, se je pričel nagel razvoj in preureditev zlasti vojne mornarice. Večina izumov je služila vojaškim svrham. Tudi privezani balon, ki se je prvič dvignil v zrak leta 1887., so kmalu uporabili v vojaške namene. Stoletje tehnike je pomenilo tudi tehnični preokret v armadah. Ameriški vremenoslovec Kin-cer je nedavno ugotovil, da postaja na zemlji toplejše, če upoštevamo povprečno letno toplino. Zdaj se je pa oglasil drug ameriški vremenoslovec, namreč 'George Simpson, ki pravi, da lahko iz tega sklepamo, da se bliža naši zemlji nova ledena doba. Na prvi pogled se zdi ta trditev nesmiselna, je pa povsem naravna. Tudi pred prejšnjimi ledenimi dobami, ki jih je preživela naša zemlja že več, je postalo na zemlji toplejše. Po-iSledica segrevanja morske vo-, de je večje izhlapevanje, kar povzroča spet večjo oblačnost. Na tečajih se pojavlja več snega in ledeniki se čedalje bolj pomikajo v zmernejše pasove. Simpson pravi, da lahko pri-inese to tudi večjo ohladitev. Ka-ikor v zadnji ledeni dobi bodo narasli ledeniki od Grenlandije do : Severne Amerike in Severne Evrope. Kdaj se bi to zgodilo, pa Simpson seveda ne more povedati, ker ni prerok. Pa tudi, če bi p ovsen; držala njegova domneva, bo trajalo najmanj še tisoč let, preden pride razvoj tako daleč, da nastane na zemlji spet ledena doba. Ameriški odgovor diktator- no-varčevalne honde in znam-jem je proglašenje vojne pri- kd in gradite našo obrambo, pravljenosti. Kupujte obramb- Vesele velikonočne praznike želi vsem ženam in dekletom ter se priporoča za naklonjenost. Logar Beauty Shoppe 17216 GROVEWOOD AVENUE KEnmore 0645 JIM SEPIC 16009 Waterloo Road Spomnite se na Pearl Harbor! Kupujte federalne obrambno varčevalne bonde! Naša trgovina je edina' v tej okolici, kjer se prodaja BPS barva, ki je priznana kot najboljša na trgu. Imamo travno seme, umetna gnojila in vsakovrstno vrtno orodje. Želimo vesele velikonočne praznike vsem! ■ * gorela Vstala . iijegova misel, ^ ^Peh. I-- %%%«%«%%%%%%%%%%%%%%%%%%%% m,,/' ki v vstajenje Ifv. lil malodušni, ki "»ISrv . ' in SP K„,. , na da vendar- i ag^j poti. Toda kdor i Vse \ ^^^rt, more pre jiui Ali človeška Hk in !i ' stopili razglasili Je. Tajno so se I Vesele velikonočne praznike j želimo vsem! NORWOOD SHOE REPAIR 6214 St. Clair Ave. t3tXKX3tat883tX»a8a088«a0636K36306X30g Pomlad, velikanoc NOVA OBLEKA Fantje in možje... Mi vam naredimo obleko po vaši meri, ki vam bo pristojala. Boljši kroji in stili se izdelujejo pri nas. Naročite vašo obleko sedaj, dokler je zaloga polna. Moške SHAPELY srajce Moške ROYAL hlače • Moški REIS union suits Moški MANHATTAN shirts & shorts $J.95 $^.95 $J.50 John Močnik Men's Wear & Tailoring 772 E. 185 St. Želim odjemalcem in prijatel jem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Želimo vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem prijateljem in znancem! MAYFLOWER DAIRY 448 EAST 158th STREET IVANHOE 5191 Podjetje se toplo priporoča slovenskim trgovcem in odjemalcem v iskrenem voščilu velikonočnih praznikov. F. J. RACE SR. IN SINOVI LASTNIKI Drenik's Beverage Dist. Inc. Razvaža najboljše pivo Erin Brew — Budweiser — Michelob — Duquesne Beer and Ale Toplo se zahvaljujemo za naklonjenost vsem odjemalcem, društvom, gostilničarjem, organizacijam in posameznikom. Vesele velikonočne praznike želimo vsem pivcem, gostilničarjem in prijateljem našega na trgu najboljšega piva. ^ANTON OGRIN ^Venska modna trgovina družino. b, V Slov. del domu, 15333 Waterloo Rd. Zaloga finih, trpežnih, ekstra širokih čevljev za vso spomladanskega blaga se priporočamo, da obiščete našo lepe zavese za okna, spodnje perilo, nogavice, srajce, kravate, Tud' Za ženske in deklice in še dosti različnega blaga. Velika izbera moških in ženskih klobukov in slamnikov. I, ® blago je trpežno in cene zmerne. Pri nas ste postreženi pošteno in ^0. Pridite in se prepričajte sami. Želim vsem vesele velikonočne praznike J ' - T- i Budvvciser i . """Z:.., KEnmore 5500 23776 Lakeland Boulevard EucHd, Ohio KEnmore 5501 stran 2. ENAKOPRAVNOST 30. marca, m LOUIS STRNAD 1168 East 77th Street vogal Donald Avenue MESNICA IN GROCERIJA Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Priporočamo, da si za velikonočne praznike nabavite fino doma presušeno meso kot tudi vsakovrstno sveže meso in grocerijo, pri nas. Postrežba vedno prvovrstna in točna. ANTON BARAGA 15322 Waterloo Rd. BONDED WINERY NO. 113 Velika noč na vasi Prav za prav so se velikonoč- ] v nas prešel nekakšen čuden ni prazniki za nas začeli, ko so drget, mišice so se nam napele, odšli zvonovi v Rim in je jutr- njim so se razvrstila rdeča ban-dera, v roke so prišli molki, ženice so odpirale uBta in stresale v zrak molitve, dekleta so pela; Zveličar naš je vstal iz groba, oči izbuljile — potem pa se je vesel prepevaj, o kristjan — začelo. To je bila tekma! Ce ko- fantje in možje so se priključili mu ropotalnica ni preveč lepo pela, si je pomagal s čevljem na procesija se je začela. Velika nedelja je bila največ- njico, opoldansko zvonjenje in avemarijo nadomestila ropotalnica v cerkvenem stolpu. Pognalo se je to predvsem zvečer, ko je oče odredil, da moramo moliti vse tri rožne vence in je pridal na koncu še celo vrsto očenašev-r češčenamarij, litanij in drugih molitvic. Takrat je vladal naravnost srednjeveški red. Oče je klečal na pručici, mati ob ognjišču, mi otroci, pet nas je bilo, pa smo se razpustili bolj glasna. Zmagal je seveda' mu voščili veselo veliko noč, on I od mize do vrat, zadnja pa sva' zmeraj tisti, ki je bil najmoč-' pa nam, nato pa smo najprej klečala midva s starejšim bra-1 nejši ter je nevernike s pestmi. pojedli vsak svoj košček žegna-tom in dajala molitvi pravi j prepričal o resnici. j nega jajca in nato planili na zvok: včasih sva odgovarjala z j Velika sobota je bila že praz-; ostale dobrote. Ko smo se na-globokim glasom, včasih skoro i nik. Vse se je pripravljalo na: jedli, je oče vstal, segel v žep piskajoče visoko, tu sva pohite-i popoldansko procesijo. Takrat; in cal vsakemu nekaj drobiža, la, tam sva govorila počasi, ka-|so bile že pripravljene nove ob-'kajti drobiž je moral biti za se- ANTON BARTOl 1425 East 55th Street nogi, butal z njim ob tla ali ob j je veselje otrok. Po prvi masi zaboj, vrteli smo ročke, da smo gmo se zbrali v kuhinji in čakali, bili skoro ob sapo, pot. nam je' (ja pride oče. Na mizi so že stali tekel po licih, globoko smo di-' krožniki, za vsakega je bilo po-hali — potem pa pritisnili ven sebej pripravljeno. Na krožniku v veseli spomladanski dan in se jgi bil košček velikonočnega jaj-po navadi skregali, če že ne ste-! ca, kos mesa, kos želodca, hren pli drug z drugun ob pogajanju,: in kolač, zraven pirhi in poma-čigava ropotalnica je bila naj-; ranče. Ko je vstopil oče, smo Grocerija Za praznike bomo imeli veliko zalogo. Se priporo" ^ čamo, da nakupite pri nas najboljše vrste grocerijO' Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! grnne^ Imamo polno zalogo legalnega vina, dobro pristno kapljico ter se priporočamo za nakup tako društvom in posameznikom. Vesele velikonočne praznike želimo vsem! IVanhoe 3835 AUTO BODY REPAIR SERVICE COLLISION REPAIRS OUR SPECIALTY Duco and Synthetic Refinishing 15326 Waterloo Road Prav vesele velikonočne praznike želita vsem # kor da bi nama kdo dajal vojaški takt. Molitve so se vlekle in vlekle, tako da je včasih kdo zadremal. Takrat je oče prenehal in brez besed počakal, u-molknili smo tudi mi, mir, ki je nastal, je zbudil dremalca. Na veliki petek pa je bil že pravi praznik. Treba je bilo iti v cerkev, poljubit Jezusa, ki je ^ ! ležal na tleh pred obhajilno mizo. Dolga vrsta ljudi je čakala. Možje in ženske, starci in starke, fantje, dekleta, otroci so se plazili po kolenih do križa, se pripogibali in poljubljali leseni obraz, nato pa vstajali in odhajali v klopi, poljub za poljubom. leke, kajti s procesijo smo prvič; kanje pomaranč in ubijanje pir-oblekli nove "gvante," ki nam hov, mati pa je brž pospravila jih je oče kupil vsako leto za ostanke, lupine in drobtine^ kajti veliko noč. V nosove nam je' nič se ni smelo izgubiti, tudi ži-, tiščal vonj kolača, mogočnega' vina in kokoši so morale dobiti želodca, suhega mesa, barvali žegen. smo še pirhe in šteli, toliko za i Otroci smo se pognali na dvo-te, toliko za te, toliko zate —, rišče in do velike maše z novci potjem za na§ vsakega po tri, \ ubijali pirhe; če si pirh od daleč štiri, oče pa je dejal: j ubil, je bil tvoj, če ga nisi, si "Da nu kdo časa ne pokusir|bil ob denar. Potem-je awnrooW Iti nas je vdjala aotmta še-zvon vehko nwux). 8U-ogT%wtm auL HlEiietsosezb^ % prwekali po wsti navzgor ;^aiL:jo- Tamje]" navadi skd ponu^ civ mn^^binufonnah, g^Knbi8o:ran&^ s sv^jolwdnx,, v jarba-ae jim sveUK, jeiaid n*- aibjeinwd naložene ixxnarance, daUo, jo je gotovo ndwg ur či-i&%%%*. s* ^e fwizkusaU s stil s sidolom, da se je svetila,' sekanjem. OLD HOMESTEAD lAVEtN 1196 Norwood Road želimo -prav vesele velikonočne praznike vseW obiskovalcem in prijateljem! I drug za drugim — nato pa so i se napotili do božjega groba, ki ko da bi mu pripel na prsi samo ' sta ga stražila dva lesena voja-! sonce. Postavili so se pred cer-ka, oborožena s strašnimi suli-: kvijo, se ogledovali in merili, si cami in sekirami, gledala sta I sukali brke, če so jih imeli, in i navzkriž in imela tako strahotno! si popravljali pasove. Stali so ^ I belino v očeh, da je človeka ob-1 na soncu v svetlih čeladah, ki so' novec .v pomaranče, vca- dajala groza in si jima kar nisi: se lesketale, ko da bile iz same- J® Prav zadel, novec je pre-upal pogledati v obraz. ,ga zlata, in znoj jim je tekel po Delo doma se je postorijlo. i čelu, "Trikrat za prijet! Dvakrat za skrit! Enkrat pod kožo!" so klicali in že se je postavil ta ali oni dva, tri korake pred jerbas, pomeril, zamahnil in z vso silo drl kožo, jo presekal in se skril, čez oči in mimo nosa, da ali rumen sok iz sadu, včasih je izpodrknil med pomaranče, IBS ^j,ggii Se vam priporočamo za nadaljni obisk. vam bomo vedno z dobrim pivom, vinom in ter z dobrim prigrizkom. Oče je zahteval mir, otroci bi bi-1 so se morali neprestano brisati,, _ li morali hoditi po prstih. Ro-, malo z robci, ihalo z rokavi. Za i potalnica .v zvoniku, razpolože-|rijfmi Je ^oČa^i prišel postaje- i samo prije a o je nje ljudi, neko prWkovanje vito6elmk v svoji uniformi, šel "Ti ljudeh, vse to je ustvarilo ne- ■ skozi vas in vse je snemalo klo- ■ ® ^ ° kakšno posebno občutje, še da- buke. Tudi on se je postavil ^ j. v,. I nes se ga zavedam, bilo je, ko i pred cerkvijo. Kmalu jo je z! P,o masi so se ljudje razsh na! domove, od koder se niso pre- Kmalu da bi hodil v mrzlem mraku in i mogočnimi koraki primahal da- JOSEPH & FRANCES KERN 16901 Grovewood Avenue Pivo, vino, žganje in okusen prigrizek dobite vedno pri nas. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! EUCLID WINDOW SHADE CO. 15621 WATERLOO ROAD KEnmore 4343 Polna zaloga Venetian Blinds, ki so okras vsaki hiši. MR. & MRS. JOE LEVSTIK 1169 EAST 76th STREET Gostilna Želimo vesele velikonočne praznike vsem gostom in prijateljem! Se priporočamo, da nas obiščete. Postregli bomo vedno z dobro pivo, vinom in prigrizkom. (ARI SPRETNAK 1209 Norwood Road GROCERIJA IN MESNICA se zraven točno zavedal, da kmalu stopim v topel, sončen pro- car, visok, širokopleč, z velikim, maknili, kajti na veliko nedeljo J , •• . mora ostati vsak doma, prazni- rdecim obrazom, za njim orožni- ' ^ 1 T • • ■ i; C CO r,u;v.r,T ke voscit lahko gres le na veliki stor, poln veselja, zvonjenja in ki. Medtem so se zbirali otroci ° vriskanja. : okrog šole, učiteljice so hodile Popoldne smo hodili otroci v cerkev ropotat. Vsaka hiša je imela po več ropotalnic, nekateri so imeli velike, da si moral klečati na njih, drugi so imeli celo deset kladivc, ki so z vso silo. dekleta so povešale oči, ker se mednjimi,nadučiteljpasijeob Velikiponedeljekpajepraz- strani natikal bele rokavice. PH-'^ obiskov. Takoj po kosilu so hajati so začeli ljudje, ki so se se fantje in dekleta oblekli in so usipali v jcerkev. židane rute so ^ ""^P^tili se svetile v sončnih žarkih m na pogovor k sosedu, od tam pa , po polju ali v gostilno, kajti čas & ^ tolkla no votlem zavoiu in niih med tem pred cerkvenimi vra- človek privošči I j tolkla po votlem zavoju m njih J P klobuki'^apljico ali dve in se pogovori, I ropot je bil tem vecji, cim hi- ti naorai roj lantov, s KioouKi |, , enndnhi Pn7no ! treiae si vrtel Revneiši so imeli postrani, v novih oolekah. Stali ^akor se možaku spodobi. Fozno i ^ • 1 1 r so mežikali sebi in dekletom in i zvečer so se vračali proti domu, Iraglje, nekateri pa so privlekli so, mežikali seoi m aeKietom in| , .. . 7ahnip in nnipna in so s temi se tu in tam zasmejali na glas,: P ^ ^ ' j zaboje m polena m so s temi ^ t«i.Snn r.r.o srede vasi in kmalu za tem po tolkli, da hrusc in ropot m J« k^o ^^al kakšno pre-{^^^. ,meval samo po cerkvi, temveč veyelikonocno. f^^tov, ki je ni bilo slišati vea se je razlegal po vsej vasi. Stali, Potem je začelo pmkati. Za-; čepeli, sloneli, sedeli ali tudi k le- donele so orgle, nastal je nemir i ' S K čali smo zadaj po koru in ver- in kmalu je prišla iz cerkve še| _ I no rriedali v kajfež, s katerim je' cerkvena gosposka, debeli šup-; I me: ;nar ugašal sveče. In ko smo nik in drobni, bledi kaplan, štir- j Remember Pearl Harbor! Buy ividili, da gori še ena sama, je je fant je so nosili baldahin, pred' t/. S. Defense Savings Bonds! CHAS. WICK & SIN Texaco Service Station 920 EAST 185th STREET KEnmore 5797 Vesele velikonočne praznike želim vsem! A. MARINCIC Bonded Winery No. 131 15012 SYLVIA AVENUE Ohijska vina, bela in rdeča Vesele velikonočne praznike in se pripoi" za obisk. ANTON MARTINCIC 5919 Pross6r Avenue MESNICA IN GROCERIJA Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! SLOVENSKA PEK ARIJA 6724 ST. CLAIR AVENUE J. Cerar in S. Simončič lastnika Vesele velikonočne praznike hi obilo piruho'o vsem prijateljem in znancem! FRANK KLEMENCIC 1051 ADDISON ROAD HEnderson 7757 Barvar in dekorator Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjen priporočam tudi za v bodoče. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov ^ vsem prijateljem in znancem! / lost tef' LUDVIK METLIKA 1151 Addison Road GROCERIJA Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Se priporočamo, da si nakupite prvovrstno grocerijo in meso pri n&s, da Doste obhajali praznike dobro. Se prav lepo zahvalimo vseri za dosedanji obisk ter se priporočamo v bodoče. Postregli vam j # bomo najboljše z dobro pecivo. I "0 . :# Naročite si pri nas dobro pecivo za praznike Se priporočamo za. obilen obisk Vesele velikonočne praznike želimo odjemalcem in prijateljem! r 30. marca, 1942 ENAKOPRAVNOST STKAN 3 Vesde velikonočne praznike in obilo piruhov želimo ' vsem prijateljem in znancem! Mesto jo je požrlo I Listje bukev je pregrnilo s svojo I zeleno barvo gozdove in kakšna ■---I zgodnja sliva je bila že v cvetju. Gregorčeva želarija v župe-j je v mesto v tvornico. Oče mu ni Lizika je vso to lepoto, dihajočo tincih sicer ni bila velika, vendar [branil, le dejal mu je, da se bo i iz podeželja, primerjala s pupa je zadoščala za preživljanje!še kesal, ko pride k pameti. ščobo mesta in hudo ji je bilo. osmih ljudi, če po naključju; v.jče bi'mogla, bi o.stala doma, ali setve ni pobila toča, ali če letina Prihodnje leto o veliki noči i ----------- . ... , , r,- 1 I predaleč je ze zašla. Če pa bi , . J „ r)„ j„- .•! pa se je zgodilo tako s hčerko, z: , ,, . . , . . % , bila izredno slaba. Prodajati ... r« , ... , jo kakšno dekle v fan vprašalo, «: K;i«Vn^ • iLiziko. Tudi ta je zasovrazila u: Joseph Žele in Sinovi POGREBNI ZAVOD 6502 St. Clair Avenue ENdicott 0583 452 East 152nd Street IVanhoe 3118 Avtomobil in boh. Iški voz redno in ob vsaki uri na ^®lago. Mi smo ved: o pripravljeni najboljše postreči. IHE LAKE ERIE BUILDING MATERIAL (0. Office and Yard: 5459 Hamilton Avenue ^^Umo vesele velikonočne praznike vsem! FRANK GERCHAR MEAT MARKET All Meats Fresh and Smoked ni seveda z nje ni bilo kaj, zato jei """ Ikako ji svetuje glede mesta, bi B0.,p0dav hodil po svetu delatlf "J"-f -f"jo odvrnila od namere. Naj le kot te.,ar, da je lahko odrinil de-i^a Pre^-ec truda. Tud, ta »k Ltane doma, bi ji dejala, naj nar za davke, da je oblekel otroke, ko so bili še manjši, in da je z zaslužkom popravljal tudi bajto, v kateri so stanovali, in gospodarsko poslopje. Preiščemo ( či in določimo očala 6417 St. Clair Avenue v s. N. D. Vhod pri avditoriju PODPIRAJTE VAŠEGA SOSEDA! 41 let v enem prostoru Lumber —. Insulation — Plaster Board Screen Material 1132 East 71st Street HEnderson 9454 ^"konocne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem' amo, da si nakupite dobro sveže in do- meso. ANTON PRIMC 985 ADDISON ROAD HEnderson 0160 Grocerija 8eZe velikonočne •praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem' Ni hodil rad po svetu, kjer je bil odvisen od naklonjenosti mojstrov in delodajalcev, zakaj kmet, ki je vajen široke svobode, v kateri živi, odvisen le od ma-ere narave, se težko navadi, da mu kdo ukazuje, ali ni se dalo pomagati. Poleg stiske, ki ga je gnala po svetu, je tlela v njem še živa sla po povečanju grunta, lotel je še odkupiti to in ono, tar bi prav za prav še morali imeti. Ko bi bilo dokupljeno to in ko bi dorasli otroci, je nameraval ostati doma za zmerom. Zavest, da se bo za nekaj let ahko ustalil na gruntu, kjer bo oral, sej al, vozil s svojo živino, kjer bo sam svoj gospod, mu je osladil^ marsikatero uro, ko je daleč od doma sanjal o svežih brazdah zemlje, ki jih pomladi obrača plug in izpod katerih prihaja vonj po gnoju, po zem-ji, pomešan med seboj v opojno dišavo. Koliko stotisočkrat so mu šle misli med letom domov! Vse delo na gruntu je spremljal mislih. Sleherno pismo, ki ga je pisal domov, je bilo polno ljubezni in skrbi do grunta. Kako uspeva setev, je spraševal. Kako kaže na travnikih krma, in če se je krava po sreči otelila. Nikoli ni pisal o sebi ali kaj mnogo spraševal po otrokih. Zanj je bila prvo zemlja; če je bila rodna ta, so uspevali tudi otroci. Otrok je kakor pes, bolj ko ga božaš in vlačiš po rokah, slabši je. Samo da je sit, pa bo rasel, čemu še čenčati okrog njega ko baba. Ko je prišel ob svetkih domov, je bila njegova prva pot po gruntu. Sleherni ogon njive je obšel z očmi, slehernemu cvetu krompirja se je nasmehnil, in če p reki j a pokra j fižola ni stala ravno, jo je zravnal ter zasadil krepke je v zemljo. Zvečer, ko je zvonilo zdravomarijo, je smuknil navadno v gorice, ki je bila nad hramom. Skril se je med lepo se razvijajoče rozge in tam je pomolil. Zahvalil se je bogu za srečo, ki jo ima pri gruntu, pri živini in pa zato, ker postajajo otroci že sposobni za delo. • Ali otroci so bili do grunta razpoloženi drugače kakor on. Niso doumeli svobode, ki je lastna kmetu, in obdelovanje zemlje so smatrali za manjvredni posel. Prvi je odšel od doma najstarejši sin. Spri se je bil z očetom, češ da se hoče oblačiti bolje, da ne mara v hlapčevinasti obleki v cerkev. Druge pa da si z delom na gruntu ne more zaslužiti. Šel ka preveč truda. Tudi ta je šla I v tvornico, kjer je delavcem od-imerjeno delo na ure in kjer je ' plača tolikšna, da se človek pošteno obleče ter se še včasih lahko tudi nekoliko poveseli. Tam ni blata in solnčne pripeke, ni žuljev in potnih srag, ki razjedajo v letnem času kmetu kožo; tam je vse lepo, ob tednu pa dobi človek plačo. Tako vsaj so ji povedali, da je šla. Nora bi bila, če bi ne izrabila prilike. Nekaj mesecev je bila zaposlena v tvornici za izdelovanje nogavic. Delo je bilo sicer snažno, ali zaslužek je bil pičel. Garali so na akord in ona, začetnica, se je odrezala slabo. Zme-. rom se je tolažila, da se bo to popravilo, ko postane spretnej-ša. Po štirih mesecih pa je tvor-nica zaradi gospodarske krize skrčila svoj obrat in Lizika je aila brez posla. v prvem trenutku se je spomnila doma. Mnogokrat je že mislila nanj v teh mesecih in hudo ji je bilo, da ga je zapustila. Spoznala je, da je kmečko življenje prav za prav lepše od tega v hrupu in brnenju strojev potekajočega, od življenja, ki je zavisno od tolikih okoliščin, pa je zahrepenela po domu. Tokrat huje kakor kadarkoli prej, ali zmerom ji je vstal pred očmi lik njenega očeta, kako jo gleda hladno, tuje, ter ji pravi, da naj le gre, samo naj se ne vrne več na grunt, dokler živi on. Sram je je bilo tudi pred ljudmi v fari. Posmehovali se ji bi, pa je rajši ostala v mestu. Mesec dni je iskala službo se prebijala, kakor se je pač znala, dokler ni dobila dela v tvornici čokolade. Po šestih tednih je prišla tvor-nica v stečaj in Lizika je bila znova na cesti. Gospodarska stiska v deželi je takrat dosegla svoj vrhunec Stotine brezposelnih so romale po cestah, prosile, kradle in tej vojski se je pridružila tudi ona Toda beračiti jo je bilo sram, domov pa tudi ni hotela. Preostala ji je tedaj ona sramotna, grenka pot, na katero zaide toliko kmečkih deklet, ko izgube v mestu delo. Po večerih je zahajala v kavarno, opozarjala moški svet, ki je imel kaj pod pal cem, nase, dokler ni postala ka varniška lahkoživka, ki jo je poznalo pol mesta. To ji je do našalo obilo dohodkov. Oblačila se je lepo, imela je elegantno stanovanje. Tu pa tam je poslala kak stotak tudi domov, da bi jim pokazala, kako ji gre. Dve let> že ni bila doma. Za veliko noč v tretjem letu pa se ni mogla ubraniti hrepenenju po domu. Pozno je bila to leto velika noč in narava se je že prebudila. ne hodi z grunta v svet, ki je grabežljiv in zahrbten. Na veliko soboto popoldne je družina sedela pri mizi. Mati se je bila vrnila od velikonočnega blagoslova. Razgrnila je košaro, narezala na mizo blagoslovljenega mesa, da bi se zdaj, ko ni več posta, pošteno najedli. Lizika je pripovedovala, kako živi v mestu, kaj.dela in kako se ji tam zdi. Očeta je zanimalo. Nekdo je potrkal na vrata, in trenutek nato sta vstopila žan-darja. Vsi so se ozrli na njiju presenečeni in vprašujoče, zakaj navada ni bila da bi žandarji hodili po hramih še na veliko soboto. Lizika pa je vstala. "Lahko gremo!" je dejala in ona dva sta se obrnila, da bi odšla. Družina je obsedela za mizo trda od presenečenja, le oče je skočil po-(oncu. Hotel je izvedeti, kaj se je zgodilo. Nikogar od njegove družine še niso preganjali žan dar j i, zato hoče vedeti, kako je prišlo do tega. Povedala sta mu, kak posel ima njegova hči v mestu, in da je pred kratkim ukradla trgov cu, ki je prespal noč pri nji, večjo vsoto denarja. 'Pravil sem ti, ne zapuščaj grunta, ki nikoli ne izda tistega, cdor ga 1 jubi, in ne hodi v mesto, ker ono rado požre dekle s kme tov, pa nisi ubogala, zdaj pa nosi, kar si si naložila," je grmel nad njo oče, potem pa je za-oputnil za njo vrata, sedel za mizo in jedel dalje, ne da bi se še ozrl za njo. Od takrat se ni več vrnila. Ignac Koprivec. LIBERTY lIMEffICKS There was a yonng fanner named John, ^ Who said to himself— "Well, I swan! Defense Bonds get bigger In value I figger While helping our Mctory on." Ig Get m bumper ylaU on yoov by invcatinc tb*m in U. S. Defecu« Bond« mnd Stamp« for Violory, CM one todayT Dokler se fantje ne vrnejo! Vesela ^elikanoč Ni bilo bolj ugodne prilike, da bi dali delati tiste družinske, slike, kot je sedaj. Ko so fantje doma, na dopustu, ali predno odidejo, da služijo svoji domovini; to bo olajšalo njih odsotnost za vse, ker če imate, družinsko sliko, jo lahko pogledate kadarkoli želite. Do tedaj, ko se fantje povrnejo, naj vaša domača ognjišča žarijo z družinsko fotografijo. Pokličite "BEROS STUDIO" za dogovor še danes! Telefon: ENDICOTT 0670 Da se nudi dodatno priložnost, bo naš atelij odprt vsako nedeljo tekom aprila in maja od 11. zjutraj do 4. popoldne. Beros Studio, 6II6 St. Clair Ave. LOUIS CIMPERMAN 1115 Norwood Road Grocerija in mesnica Pri nas dobite vedno dobro grocerijo, suho in sveže meso. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! MR. IN MRS. JOHN PAULICH GOSTILNA 5238 St. Clair Avenue Pri nas dobite vedno najboljša domača jedila, gor-ka in mrzla, kakor tudi dobro pijačo, 6% pivo, vino in žganje. Se priporočamo, da nas obiščete ter želimo vsem obiskovalcem vesele velikonočne praznike in mnogo pirhov. ANTON SIANK Confectionery 1225 Norwood Road HEnderson 9061 Polna zaloga grocerije in mehkih pijač, cigare, cigarete, slaščica in tako dalje. Se priporočamo za na-daljni obisk. Vesele velikonočne praznike želimo vsem ^ odjemalcem in prijateljem! MR. & MRS. ANTON NOVAK 6218 ST. CLAIR AVENUE Slovenska pekarija Želim vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem odjemalcem in prijateljem! ' Se priporočamo, da si naročite dobre potice in drugo pecivo pri nas. Po velikinoči bo naša pekarija ob nedeljah zaprta. M # TISOYEC BRATJE 8014 St. Clair Avenue MESNICA Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Se priporočamo, da si nakupite doma sušenega mesa za praznike. Postregli bomo najboljše s svežim in suhim mesom. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! Pri nas boste vedno pošteno postreženi s svežim in doma sušenim najboljše vrste mesom. Se priporočamo, da se o tem sami prepričate. Mi vam tudi pripeljemo na dom. JOE TREBEČ Meat Market 1423 EAST 55th STREET HEnderson 1559 STRAN 4 • ENAKOPRAVNOST' ^Counters. Insoles Heel Bases Ložanova Tonca je imela le enega rada # 0 # Demand POLL-PARROTS and Get All-Leather in Vital Parts* Children are hard to please today. They know their shoes should wear. They have definite opinions about style. Poll-Parrots. .with all-Ieaiber in vital parts ... have the "grownup" styles they like. Poll-Parrots are built over carefully designed lasts for proper support and plenty of room. All-leather in vital hidden parts makes them fit better and wear longer. Prav vesele velikonočne praznike želi vsem LOUIS MAJER 6410 St. Clair Avenue želimo vesele velikonočne praznike vsem! JOSEPH CLOBOKAR Real Estate — Houses — Lots and Farms 986 East 74th Street HEnderson 6607 I m FRANK VIDMAR 1038 East 74th Street MESNICA IN GROCERIJA Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Se zahvalimo za dosedanjo naklonjenost in se vam priporočamo za bodoče. Postregli vam bomo najboljše z dobrim mesom in grocerijo. Posebno za praznike imamo veliko zalogo. JEANETTES RESTAURANT 1022 EAST 63rd STREET Lastnica: Marjeta TuršiČ Vedno postrežemo z najboljšo domačo hrano in 6 pkocentnim pivom, kakor tudi vinom.Se vsem priporočamo za obisk. Postregli vam bomo najboljše. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo) vsem prijateljem in znancem! I GEO. KOVACIC 6314 St. Clair Avenue V Hrvatskem Domu BRIVNICA To vam je bilo razposajeno dekle ta Ložanova Tonca. Izpod lepih svetlorumenih las so' se ji svetile rjave oči. Bog ve kako ni bila lepa, a potoški fantje so se kaj radi ozirali za njo. Kaj bi se ne, ko pa je imela tako lepa, rdeča okrogla lica. Pa plesati je znala. Kadar je Anžetov Matiček raztezal pri Klemenu svoj meh, se je Tonca vrtela, kakor bi jo veter nosil. Saj je štela šele osemnajst let. V takih letih je človek nor in lahek kakor peresce. Nič ni čudno, če je imelo Toncino srce že svoje skrivnosti. S Krnčevim Lojzetom se je pomenljivo spogledovala. Pa kdo bi to Tonci zameril, ko je imel Krnčev Lojze tako lepe oči in je gledal tako milo kakor sam sveti Alojzij. Ložanova Tonca pa je imela tudi lepa rdeča usta, da se Lojze ni mogel braniti. Ne, če bi bil res vsak poljub greh, kakor pravijo matere, potem bi jih imeli dekleta in fantje cele koše. Benčanov iz Razen je hodil nekaj časa za njo. Z vsakega sejma, ki. je bil na Hribu ali na Blokah, ji je prinesel medeno srce z listkom, na katerem so bile zaljubljene besede. Ta Benčanov pa ni bil tako priden, kakor se je delal pred Tonco. Imel je pred letom znanje z neko hribovko, kar ni ostalo brez posledic. Tonca je tudi slišala o tem. Ko je bil v So-dražici sejem, je kupila otroški cucelj in ga s škodoželjnim nasmehom dala v žep. Na veliko soboto dopoldne je Tonca ribala in čistila sajasto kuhinjo, mati pa je pripravljala velik jerbas za žegen. Ko je bila hiša lepo pospravljena, je Tonca zadela jerbas na glavo in hitela z njim tja čez vas k Baštič-kovim, kamor pride gospod župnik blagoslovit velikonočne dobrote. I Po blagoslovu je Tonca pograbila jerbas in stekla proti domu. Ni minilo pol ure, ko jo je primahal Benčanov s polnimi žepi. Z njim so prišli tudi drugi fantje malo vasovat k Tonci. Benčanov je moško stopil pred Tonco in izložil pred njo pirhe in pomaranče. Tonca se je takoj spravila na pomaranče, jih tlačila v usta in se zadovoljna smejala. Benčanov je prijel dekle za roko in mu zašepetal: "Kaj boš pa ti dala meni za pirhe, Tonca?" Tonca je stopila v kamro in se vrnila s cucljem, ki mu ga je dala s porednim nasmehom: "Tole bo menda prav zate!" Kaj je rekla se drugega, se ni več slišali, ker so vsi navzoči planili v silen smeh. Benčanov je obledel'od jeze in siknil: "čakaj, smrklja, ti bom že pokazal!" Seveda jo je takoj pobrisal. Pri Klemenu so na velikonočni ponedeljek plesali. Tudi Krnčev in Tonca sta bila poleg. Benčanov je bil ta dan doma; ni se upal pokazati zaradi sramote, ki mu jo je napravila Tonca. Koval je načrte, kako bi se maščeval. Kmalu je imel pripravljen načrt. Potoški fantje imajo navado, da mladenki, ki se jim je kaj zamerila, napravijo slamnatega možica, ga opremijo s cilindrom in frakom ter ga obesijo na streho nad oknom, kjer dekle spi. žalostno je dekle, ko se zjutraj zbudi in vidi slamnatega ljubčka nad svojim oknom. Posebno huda je nesreča, če možica vidijo nagajivi fantiči. Ti se zberejo pod hišo, kriče in ob-I motava j o slamnatega možica s (kamenjem, da se ubožec nazadnje zgrudi pod kap. Nato pa otroci napravijo pogreb. Za vsako dekle je slamnat možic velikanska sramota. Benčanov iz Raven se je nameraval maščevati nad Ložano-vo Tonco prav s takim slamnatim ženinom. Dogovoril se je z dvema tovarišema, da mu bosta pomagala. Dobro so vedeli, kje Tonca spi in da bo na veliki ponedeljek zvečer še bolj sladko 'spala, ker bo trudna od plesa. "Možica bomo obesili kar pod sleme, da mu bodo noge visele prav nad okno. Jej, kako se ga bo prestrašila, ko vstane," so govorili fantje zarotniki. Postavili so ob hiši lestev in Benčanov je nesel možica nad njeno okno. Ko je bil že na vrhu, je začel nekdo vpiti: "Na pomoč, tatovi, tatovi!" Bil je to godec Matiček, ki se je pozno vračal od Klemena. Ko je zagledal sumljive moške z lestvo pod oknom, je res mislil, da so bili tatovi. Seveda je bila takoj vsa Ložanova hiša na nogah. Matičku se je pa posrečilo enega izmed fantov zgrabiti. Med tem časom je že prišla Tonca z lučjo v roki, za njo pa Ložanovka, kateri je bilo takoj vse jasno, ko je zagledala na tleh strašilo in vsega skesanega Benčanovega. Popadla je grabi je, ki so bile naslonjene k zidu, in jih začela nalagati. Tonca pa je svetila z lučjo, da je padalo po pravem mestu... Tisti slamnati možic je Lo-žanovi materi prav dobro služil. Posadila ga je o kresu v zelnik, da je strašil zajce. Tonca pa tudi ni bila brez zaslug. Benčanovega je pripravila do tega, da je vzel tisto hri-Jbovko. Tonca -sama in Krnčev Lojze sta se o binkoštih nehala imeti od daleč rada, ker ju je gospod župnik zavezal v štblo. Stanko Mohar. Na severu imajo ljudje dobro, na jugu pa slabo zobovje o ŽIVLJENJU LASTOVKE Poleti lastovke od ranega jutra iščejo hrane zase in za svoje mladiče. Njihovo dnevno delo je velikansko. Ugotovili so, da par lastovic prinese v eni uri v gnezdo 20krat hrano. V enem dnevu jo prinesejo 640krat. Če vsaka ptica prinese vsakikrat enega komarja ali muho, je to že 640 kosov. Samo-stari pojedo dnevno gotovo do 600 škodljivih žuželk. Dnevna potreba la-stovčje družine znaša 1840 žuželk. Na mesec bi to zneslo 55,-200, a vse leto 160,000 žuželk, če bi v eni vasi bilo samo sto parov lastovk, bi te uničile 16 'milijonov komarjev, .muh in drugih nepotrebnih žuželk. Splošno prevladuje nazira-nje, da zobje dandanašnjih ljudi niso več tako zdravi, kakor so bili, dokler so ljudje živeli še skromneje in uživali hrano, vsebuj očo obilo vitaminov. To bi torej pomenilo, da so slabi zobje posledica večje prosvetljenosti. Nekateri učenjaki pa trdijo, da temu ni tako. Neki zobni zdravnik, ki je imel za seboj že dolga leta zdravniške prakse, je v treh pokolenjih ugotovil, da je izpadanje zob podedovana bolezen. Razen tega se je mudil med mnogimi tujimi narodi, kjer je preučeval zobe. Preučil je pa tudi zobovje, najdeno v lobanjah ljudi, umrlih v pradavnih časih. Na podlagi svojih študij je prišel do zaključka, da izpadanje zob (v zdravniškem jeziku se izpadanje zob imenuje paradentoza) ni odvisno od okolnosti, v kakršnih živi, temveč da je to prej podedovana lastnost. Na svetu so narodi in plemena, ki se jim zobje z grizenjem samo obrabijo, drugim pa prav lahko izpadejo. Med narode, ki jim ostanejo zobje v ustih do smrti, spadajo v prvi vrsti grenlandski Eskimi, finski Laponci in mnogi mongolski narodi, živeči v severno vzhodni Rusiji in severni Srednji Aziji, tako Samojedi, Ostja-ki, Kirgizi in drugi. Nasprotno je pa pri narodih, živečih v vročih krajih, izpadanje zob tako razširjeno, da velja za nekaj samo ob sebi umevnega. Seveda so tudi tu izjeme,^ recimo Ka-bili, ki se jim zobje v nasprotju z njihovimi sosedi Arabci, Ber-beri in Židi prej okrušijo, kakor izpadejo. Kabili so narod, ki se je Že v davnih časih preselil v Afriko s severa in s tem je ta pojav pojasnjen. Nas seveda najbolj zanima, kako je s paradentozo v naših krajih. V Srednji in Južno-vzhodni Evropi so narodi pomešani. To so ljudje, ki imajo k paradentozi prirojeno nagnjenje, in drugi, ki ji sploh niso podvrženi. Izrazito podedovana paradentoza je neozdravljiva. Poznamo pa tudi manj ostre njene stopnje. V takih primerih se da izpadanje zob omejiti ali vsaj odgoditi. Dok^z, fla paradentoza ni odvisna od načina življenja in od kakovosti hrane, naj bi bil tudi v tem, da se to zlo pojavlja tudi pri nekaterih preprostih narodih, živečih še strogo naravno življenje. Te bolezni ne poznajo severni narodi z zelo težavnimi pogoji, pa tudi srednjeazijski Mongoli ne, čeprav jedo po večini mlečno hrano. Nasprotno je pa med Arabci in Berberi paradentoza splošno razširjena, da-si žive približno tako kakor Mongoli. For Victory,,, Buy U.S. DEFENSE BONDS STAMPS Ko si daste čevlje popraviti... glejte za kvalitetno delo, prvovrstni materijal in točno postrežbo -po zn^ernih cenah. Ne kupite samo radi cene zato ker dobite ravno za kar plačate! SLOVENSKI (EVIJARJI vam zanesljivo popravijo vaše čevlje. Želijo prav vesele velikonočne pravnike! FRANK URANKAR 7226 St. Clair Ave. RUDOLPH KOZAN 6530 St. Clair Ave. JOEGRBEC 6026 St. Clair Ave. FRANK LONGAR 6630 St. Clair Ave. JOE PODBORSEK 1167 E. 76th St. JOHN HACE 6210 Bonna Ave. JACK & JILL 5906 St. Clair Ave. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov ^ vsem prijateljem in znancem! elirno JOHN PAUIIN Gasolinska postaja Vogal E. 152nd St. in Waterloo i gt^' Pri nas dobite Mobilgas. Nobene neprilike pri tanju in ne po vožnji, ker Mobilgas je priznan kot boljši. V zalogi imamo tudi najboljše olje. FAJDI6A & KLANtAR Slovenska pekarija v Slovenskem' narodnem 6413 St. Clair Avenue Ijoia"' Za velikonočne praznike kupite vaše potice, ke, pecivo in kruh v slovenski pekarni. igg# Vesele velikonočne praznike želimo vsem odp"^ 'in prijateljem! HEnderson 1198 FROM FACTORY TO YOU DIXIE BEDDING MFG. CO. ) Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem Double Eagle Mattresses Reliable Renovating Service — Box Springs — Feather Pillows JOHN POTOKAR, lastnik Želimo prav vesele velikonočne praznike vsem našim obiskovalcem in prijateljem, ter se priporočamo za obiske! 6511-19 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 4629 We Clean Rugs and Carpets 5505 St. Clair Avenue MR. & MRS. JOHN KERN 1273 EAST 55th STREET Gostilna 0 I * 1 Vesele velikonočne praznike želimo vsem ovi^'^ in prijateljem! ®wca, 1942 "ENAKOPRAVNOST" STRAN 5. waterloo dept. store 15504-10 Waterloo Road Tri %% i ^®vina, kjer se dobi vse po nizkih cenah. Imamo ^^logo lepih pomladanskih oblek za dekleta, m stroke za veliko noč. ("ino ^fajce. spodnje perilo, nogavice, lepe klobuke, krava- ® W trpežne čevlje za celo družino. očarno in želimo vsem Slovencem in Hrvatom veselo veliko noč! Aljo fou- v ^ hiša barvanje zunaj ali znotraj, ali "" PfVov.H,f vaše sobe, se obrnite do nas. Ved- ^tno delo. ViaOR PEHRU UNIJSKI KONTRAKTOR , 17724 Grovewood Ave. Naš telefon: IVanhoe 5693 (%W& ^nočne praznike in obilo piruhov želimo Vsem prijateljem in znancem! ovewce' TO in Hrvatom se najlepše zahvaljujeva *^^^lonjenost in želiva vsem prav vesele velikonočne praznike! & MRS. KRIST MANDEL 15704 Waterloo Road ho^ '