Gospodarske stvari. Nekaj o češpljah. (Konec.) Sliva zahteva vee redilnih snovij, kakor sadno drevje. Ce te pomanjkujejo, treba je z gnojem pomoči. Kaj koristno je zalivanje s stanjšano gnojnico med poletjem. Tpj jo dobro pepela primfišat.1. Ako zalivamo, jo najbolje pod kapmn skrajnih v(>.j po 1 m. narazon p» 30 cm. globoke Inknje z lopato izkopali in v lc gnojnico vlivaii. Kaj dobro ,jc joseni zemljo okoli debla okopati ter z gnnjem pokriti, ali to»a pod kaponi kronc v brazde spraviti. . .lulija in avgusta počno se vse nerodovile vejice v notranjein krone izrezavati, kjer ninia svitloba in zrak do njih dovolj pristopa. Nobeno drevo pa ni za pomlajevanje krone tako hvaležno, kakor češplja ali sliva. Te sploh najraje le na niladem le.su rode. Ge toraj drevo že ostari, treba niu jp vpjc v stari les prikrajšali. Navadno se prikrajšuje do enp tretjine dolgosti cele vpjp, to je pa sicer od raznier, od moči drevesa itd. jako odvisno. Bazume se, da je pri tein tudi gledati,- da dobi krona lepo obliko. Najbolji čas za pomlajevanje je jesen, ko je rast že poneliala, početkom oktobra. Vse rane je treba gladko izrezati in s tekoeim katranom ali pa z mošailico ilovicp in kravjeka zamazati. Po takem pomlajenji nam bode — posebno če smo še jespni ali pa še bolje, po leti s tekočim gnojem zalivali, — ostarplo drevo z novo močjo jelo odganjati in zopet dvojno roditi. Čiščenje debla in vej mahii in starega lubada, kakor mazanje celega drevesa z apnom se ve, da kakor vsemu sadneniu drevju, tudi slivi jako prija. S tem se ne pomladi samo lubad, temuč tudi zatira drevesu in sadu škodljivi mrčes. Pridelek krčita dva škodljivca. Iz živalstva je mali lirošec rilčkar, bakreno pozlačene barve in pa slivni vbadar (Rhynchites cupreus) velik malopridnež, kajti sainica vbada mladi sadek do kožčipe 1er vlaga po eno jajce, potem pa še pecelj nagloda, da mora sad odpasti. Proti temu jako škodljivemu gospodaronju si zamoremo pomoči s pridnim pobiranjem in vničevanjem odpadlih sliv, z okopavanjem zemlje pod drevesom na jesen, (ker tu preziinujejo ličinke in bube rilčkarja), kakor tudi če o bladnem in mirnera vremenu pod drevo rjuhe pogrnenio in po otresanji drevesa na te padle brošče vniuimo. Tudi škodljiva je gosenica metuljčka slivarice (Torli-ix pruniana), ki požira listje sliv. Vničuje se z obiranjpin zavitkov, katerp napravlja z listjem. Največ škode pa dela rastlinica, mala glivica, ki se excusiim deformans imenuje in provzročuje rožieenje sliv. Ta neljuba prikazen je gotovo vsaeemu posestniku ppšpljevega drevpsa prpdobro znana. Večkrat je po pvetji sliv videti, toda kmalu postajajo nenormalno velike, gobaste, z nekako belo štupo prevlečene ter odpadajo. Slabe letine imamo večinoma tej glivici zahvaliti. Kako si pa pomoči? Ta gliva rodi seme (tros), ki povzročuje širjenje bolezni od drevesa do drevesa. Vsak naj bi toraj odpadle rožiče pridno pobiral ter vničeval, da to nadlogo nekoliko omeji. To pa še ni dovolje. Na '.istem mestu, kjer je letos rožič visel, bode tudi v drugpm letu sad obolel. Korenino te glivice namreč segajo v les, v mlade vejice, kjer prezimujejo in od koder v bodočem letu zopet v plod pridejo. Najbolji pripomoček proti temu je toraj prikrajšavanje mladik, rezanje v stari les in pa sežiganje vseh odrezkov. Želeti je, da bi se vsi gojilelji sliv tega dela lotili, ker le na ta način bi bilo mogoče se novim napadom tega hndega škodljivca obraniti. Ako primerjamo ono oskrbovanje, katero sliva zabteva, pri nas do sedaj običnim, ni se toraj euditi, da nič ne rodi. Ge tudi najbolje vrste sliv izbiramo ter jib slabo njegujemo, dobivali bodemo le vendar malo majhnega plodu, kateri osobito za sušenje nima ni eden tretji dpl one cene, kakor pa debeli, katerega zamoremo ludi na sieer slabib, toda dobro oskrbovanih vrstah tega koristnega sadnega plemena pridelovati. Sicer je mogoče, da v vpčih krajih tudi druge nopremenljive razmere kulturo le rastline zaprečujejo in ves trud pa dela vničijo. Toda prcdno se za izsekavanje oilločimo, ne opustimo trnda, poskusimo okopavati, gnojiti, staro drevje pomladiti, koreninice, izrastke odstranjevati, škodljivce vničevati in če tako še nič ne dosežemo, kar se zaraore pa še le v par letih določiti, potem še le pustimo sekiro gospodariti. Ivan Bele. Važno za konjei-ejce. Lepe konje kupuje c. in kr. državno vojno ministerstvo na Štajarskeni tako-le: Dne 15. septembra v Zalci na glavnem trgu; 16. v Račah pred Botbejevo gostilno; 17. v Ormoži naglavnem trgo; 19. v Ljutomoru na glavnem trgu; 20. v Radgoni na živinskera sejmiSči; 23. v Fiirstenfeldu pred pivovarno in 24. v Feldbaebu na glavnem trgu. Na vseh teh krajih se vrši kupčija od 9. ure dopoldne. Kupijo se konji za konjike, topničarje, podčastnike in vprežni konji za topničarslvo. Konjiški in topničarski konji se kupijo, če so visoki najmanj 158 cm., vprežni konji pa, če so najmanj 161 cm. visoki. Konji manj, kakor štiri in več, kakor sedem let stari se ne vspremo. Gena bodo poprek 250 gld. za konjiške in topničarske jezdne konje in 350 gld. za topničarske vprežne konje. Za konjiške in topničarske ter podčastniške Jezdne konje se zviša cena, ako so posebno dobri za jahanje, za 30°/0 to je 75 gld. Tako nam naznanja c. kr. konjerejsko društvo v Gradcu in mi radi objavimo to naznanilo, more biti ugodimo z njim komu izmed naših bralcev. Sejinovi. Dne 2. septeinbra v Trnovicah v slov. goricah. Dne 3. septembra pri Šentilji v slov. gor., na Planini in v Račah. Dne 5. septembra v Mariboru, pri Sv. Lovrenci v Prišlinu, v Zibiki in v Zrečah. Dne 6. sRptpmbra pri Sv. Vidu za Ptujem in v Radgoni.