I II P O R M A. CI x edt capi ko Izvršne- a Odbora . njegova ia volitev je naletela na veliko odo - br avanje po vseh vo j a škili krajin. o odlokom Predsedstva AVf.CJ~a je bi"; avgusta kot predsednik -. a a v o- van za podpredsednika isacionolrega Komi teta Osvoboditve Jugoslavije. Lefo V.št.25 SLOVENSKI POROČEVALEC Stran 5 O/VOBODITEV BALKANA K o 'a u n i j a PRED VDAT! Dogodki v Romuniji so neposredna-p os j.edic^a velikiiT"porazov.,ki jih je - prizadejala Rde S a /rmaaa nemškim in romunskim četam na sov jetsko-nemški « fronti. V bojih pri Stalingradu je bil zadan močan udarec nemško-romunskim armadam. 8 tem močnim udarcem so se pričeli neprestani porazi romunskih = čet na jugu SZ. Pretrpele so velike izgube,ko je Rdeča Armada osvobajala Krim, južno Ukrajino ter dele Ivloldavije. Prihod Rdeče Armade na romunsko o zemlje v zadetku aprila 1944 je pomenil novo razdobje vojne za nemškega sa telita. Nezaupanje v zmago Nemčije se je širilo. Ivhožice so pričele uvide vati,kako pogubno je sodelovanje s Hitlerjem. Izjava sovjetske vlade z dne 2.aprila je zadala končni udarec lažnjivim trditvam hitlerjevske propagsn de,da SZ stremi za nadvlado nad Rcmurijo. Sovjetska vlada jc že v tej iz javi povedala»da nima nobenega namena,pridobiti si kakršenkoli del romun- skega ozemlja ali spremeniti obstoječi družbeni red v Romuniji in da pri- hod sovjetskih cet v Romunijo narekuje potreba,ki jo ustvarja odpor sovra^ nikovih cet. Ni nobenega dvoma,da so prav ti dogodki pripeljali dc padca Antonesco- ve klike in do ssstave nove vlade. Nova vlada predstavlja narodni -svet, v katerega so stopili voditelji štirih političnih strank,ki tvorijo nacional- ni. blok, Načeljuje ji general Costantin Senate scu, a sestavljajo jo voditelj liberalne stranke B r o t i'a n u-, voditel j narodne Isnečke - stranke aniu, Pat raso a- r. i za KP B6munije in Potresen za socialno demokratsko stranko. Vlada generala Sanatescu ,ie sprejela oo goje premirja,ki jih je 12,aprila odbila vlada maršala Antonescu: 1. Prelom z Nemčijo in skupen boj Romunije z drugimi zavezniškimi četa mi,mec drugimi tudi z Rdečo Armado,preti Nemčiji za obnovo neodvisnosti in suverenosti Romunije; 2. Obnčva sovjetsko-romuncke meje po pogodbi iz leta 1940; 3, Povračilo škode,storjene Sovjetski Zvozi z vojnimi operacijami in o knpacijo sovjetskega ozemlja po. romunskih Četah; 4, Vrnitev vseh sovjetskih in drugih zavezniških vojnih ujetnikov in lnternirancev; 5» Sovjetskim kakor tudi drugim zavezniškim četam je treba omogočiti , da se svobodne pomikajo po romunskem ozeiolju v vseh smereh,kakor bo to z;- lvtevai položaj,pri čemer mom romunska vlada nuditi vsestransko pbmoČ s prometnimi sredstvi na suhem in'vodi kakor tudi v zraku; 6. Sovjetska vlada pristane m uničenje dunajske ra:sod'oe o Transilva- niji in obljublja pomoč pri osvoboditvi Transilvanije. Nova vlada je izdale proglas v katerem pravi,da se je odločila zr talqj sen izstop iz vojne na strani NemSije,da bi preprečila neizogibno narodno katastrofo. Romuniji so-vlade SZ, ZDA,in Velike Britanije priznale krivi- co, storjeno z Dunajske razsodbe,in ji je sedaj dana možnost,da s pomočjo- zaveznikov osvobodi Severno Transilvanijo izpod tujca. Nova vlada je sklenila brez odlašanja podpisati premirje in je .že od poslala svoje odposlance v MOSKVO. Odločena je,da s pomočjo vseh sil v de- želi odstrani s svojih tal zadnjega Nemca. Objavila je vojno Nemčiji velik del Romunije je že v rokah vlade. V Transilvaniji se vrše boji ^ed romunskimi in nemškimi četami. Stran o SLOVENSKI POROČ:3ViJ;.3C Leto V. Št.25 Rdeba Armada osvobaja v ."Romuniji mesto za mesto. Zavzela, je Ploešti - , kar pomeni za ITemoljo izgubo 3 miljonov ton nafte ali eno petino celotne= porahe. Vkorakala je v Bukarešto,kjur- je vse prebivalstvo slo na ulice da pozdravi osvoboditelje. Uemška^vojska v Romuniji je v popolnem razsul u,jiemska vojaška misija z •vgeneralom Hensemanom je in'(>ernir-ana^prav tako tudi vsi dr-ugi Nemei^karšal Antonescu je pod stražo. Izstop Romunije 'iz faŠistiSnegr. tabora ima velik pomen ne samo za Romu ni jo, ampak za vse balkanske države, Pomunija je bila močna opora nemških*- osvajalcev na Balkanu. Danes je jasno,da Nemčija ne mora nikogar več reši ti. Vsi,ki ne prelomijo pravočasno z iVemČij&,bodo morali z njo' deliti vso do. To je tudi nauk slovenskim švabobrancem.hlape-em.,da. nimajo ničesar pri cakovati od svojega gospodarja. V zvezi z dogodki v Romuniji moskovska "Pravda" pise: "V tej -veliki in , globoki krizi in v tem razpadu hitierjevske Nemčije tposebno modno kaze tudi moč prijatel jstva med narodi '3Z .ZLA in Velike Britanije. .Načela bo jevnega sodelovanja so bila in so še vodno odl.o&nos-t in pripravijenost - zlomiti sovražnika in-rešiti na Že prijatelje,ki jih tlači in zasužnj u je - hitlerjevski imperjalizem. Izkušnje te najtežje vojne bodo pokazale, da prijateljstvo in sodelovanje velikih, demokratičnih držav ne temelji same- na neposrednih koristih samih teh velikih drŽav,ampak tudi na koristih., = vseh. svobodoljubnih narodov sveta,med njimi tudi malih narodov." Poleg sile naše vejske je bližajoča se Rdeča Armada največje jamstvo za ost v ocritev t-ež-eiij nove Jugoslavije in še večjo okrepitev njenega me dna rod nega položaja. Posebej, še mi Slovenci p-ovdarjamo j.una&ke borce P.dece Arma de xn nestr pno pr iČakaj-em.©-trenutka , ko jim bomo na sv.o ji. ^-emlj.i^stegnili- roko v pozdrav. B OLG- ARIJA Razpad hitl^r^vukega.-^b^Jca je odjeknil tudi v Bolgariji. PolgBr-ski - vla-dni krogi so bili v tej vo£ni gluhi za glas svojega naroda.rki je s oglas no zahteval,da se vojna kcnČa.da se popolnoma prekinejo stiki.s hitl.erj.ev sko ?Tem^ijo in vzpostavijo resnično prijateljski odnosi s Sovjetsko Zvezo, Ko pa so zaslišali grmenje topov, na Ponavi,so spoznali,da je zlom Kemčije blizu, 'Čeprav se bolgarska vlada, ne more izogniti takim nespornim dejstvcm, kakor, so razpad hitlerjevskega vojnega sistema na Balkanu.,!:, trdovratno - stalile prebivalstva, ki zahteva da se Bolgarija pridruži taboru zdru.ze - nih narodov,pa je vendarle sklenila storiti vse,.kar more,da odlcSi pogin- svojih berlinskih prijateljev. Skladno s tem je sprejela sklep o popol-ni nevtr alno s t i B o lg ar i j e. Bolgarski vladni krogi so dolgo Časa trdili,iLa je njihova, vojna proti zaveznikom simboličnega.značaja. Sec^j pa se zdi,da hočejo ti krogi zamen jati simbolično vojno s simbolično nevtralnostjo. Toda ta prevaro jim ne bo uspela. Tass je objavil mnenje sovjetske vlade,'da je objava bolgarske= vlade o nevtralnosti v nastalem položaju nezadostna,•Moskva poroča,sls je po zanesljivih vesteh pred nekaj dnevi pripelo v bolgarsko pristanišče = RušSuk na P* na vi 23 nemških oboroženih ladij. V RuŠČuku so bile že poprej nemške ladje. IQjub temu,da'so Bolgari proglasili nevtralnost,niso posadk teh ladij Internirali. Po zanesljivih vesteh so nemMke ladje .men njim j p9d mornlce jtudi.se v ornomorskih,bol^ar.c, ih pristaniščih v Varni in v Burga su. S pomočjo bolgarskih oblasti so ■'emoi nekatere la.dj.e žie potopili. Vse kaže,pravi iloskva,da se je bolgarska vlada odločila-da da T eucem moznos-t, L6to V. g1,23__________________________________________ *4a so v Bolgariji skrijejo pred ivezni8kim preganjanjem. Izjava Tassa je posebno r? runljiva narodom Jugoslavije. Bolgarska- \la 'ia prepričuje svet o svoji nevtralnosti, obenem pa ne s; no,da i..o umakne svojih Čet iz Srbi je ,IIaxedoni je in Ime gore, ampak se celo nadalje bori z Nemci proti Narodno Osvobodilni Vo::ski »Tugoslavije,proti vojski,ki je pri znana kot zavezniška vojska in ki igra veliko vlogo pri uničevanju hitler jevske Nem&ije na jugovzhodu TOvrope. 3olgarake Čete ao nudile veliko pomoč Nemcem v bojih,ki so se vrnili v Kursumii j i, Tn.ov em.,.Leskovcu, v dolini 7ar dar ja, Črne reke,kakor tudi v bo jih,ki so se vrs ili in se se vršijo v Črni gori. Tudi jugoslovanska javnost se vprnauje,kakšna je ta nevtralnost, o kateri govori bolgarska vlada. Vlad-- v Sffiji meče samo pesek v oČi.TaV - Sni nevtralnosti se tudi Hitler ne bo .protivil,ker mu bo dobrodošla. !TeV:e ga dne bo Sofija dobila bolezni kri^ s hrastovim listom z t svojo usposna- nevtralnost. Primer Romunije kaze, da ima sedaj Bolgarija vse možnosti,.da se loči od Nemčije. To zahtevajo ne samo vsi !B cigari, ampak tudi temeljne koristi Lol g ar i je. Zato ;je dvomljivo, da bi se bolgarski vladi posrečila ta politična zvijala in tajno podpiranje Nemčije. Izpodleteli ji bodo tudi vsi r"(Suni,s katerimi se hoče za nizko oer.o izvleči iz vojne. Računa na podporo gotovih reakcionarnih,Sovjetom naspro tnih klik v zapadneut zavezniškem svetu. Toda vsi narodi,ki so Čutili tezo bol.garskega orodja v tej vojni,posebno zarodi Jugoslavijo,Grčije in Albi- ni je,bodo budno pazili na to,da. bodo krivci kaznovani ir. krivice maščeva- ne. Vi Jt.^JiJtJiJiJtJ: Dogodki v Romuniji so napravili na Madžare ogromen vtis ter ao dvigni- li val prctiMtler jovskega razpoloženja še ■ i se. iladaurakim hit ler novcem ■ ocividno gore'pod nogami. Žauo pi. skuaajc prepričati i.;ad£urc, ao bo^ Tetioi j lahko učinkovito premagala posledice romunske izdaje ir. da bo raazarsk-. --- oztala do konca zvesta svojemu romskemu zavezniku, XV bi zajezili vpliv z vzhoda, uvaja jo Nemci nove rušilne ukrepe pr^ti madžarskemu prebivalstvu ter gradijo na meji transi Iva ni /. a nrva utrdbe - • aari želijo žrtvovati svoje narodne koristi za Hitlerja. • Odt.topila je vlada Stofcya,ki Je bil do pred kr-atkim največ;]', 'i:.a u: ' hitlerjevskimi p omaga čl, pa je nenadoma odkril r.vo.io nemoč. Podal ja ost:/ ko,Hker mu ;ie t p ko narekovala vest", budno, da ga je začela gristi vezi -• prav v trenutku,kc je postalo jasno.da je Mtler jevszi položaj ne -al^a: nepopravljivi Toda s tem,da so Nemci v Madžarski zamenjali ministrskega predao;'i .'toa.ya z madžarskim generalom Lakoto »srn, ki je bil potolcen na sovjetsko •■ nemški fronti, ne bodo mogli odvrniti niti odgoditi skorajšnjega o ;g;L'ir t o 1 p e maa ž ar s k i h s 1 ug n a c i z t i on e iT e mc i j e . 1'jeta. 1930. ro se dvignili med nemi štirje primorski vT-vt. ;.: Ti I DX) V E O, IC .A RUSI S. JA I L O Ž in V A L '3 lrč I Č, štirje primorski fant jo, in izpovedali pred vgc-m narodom .n jih je sovražnik po bil ali jih drži 7 svojih rokah,pre' stavija komaj nekaj manjše število,od tistega števila,ki bi ga prebivals%vo Srbije,kc fcžiro sbeje nek.-- j izpod tri milijone;dalo vojski pri ojaoeni mobilizaciji. To pomeni,da je položaj v Srbiji takšen,da je okupatorju uspelo ujeti ali uničiti največje število« za boj sposobnih ljudi. Toda obstoja še neka okolnost,ki jo je treba upos tevati in zaradi katere je položaj v Srbiji različen od položaja v drugi) predelih, Počim je povsod drugod s tari državni aparat jugoslovanskih obj a sti razpadel v trenutku kapitulacije,se je v Srbiji obdržal, centralni ura dni si .i in policijski aparat, ki se je stavil na razpolago okupatorju v Be ogradu,razen majhnega dela,ki se je pridružil PaveliČu. Vse to skupaj: po treba,da drži okupator modne posadke»pomanjkanje za boj sposobne ljudi,zlo cini NedioV/e oblasti,združene s Četniki Drače Mihajloviča,je dalj Časa o tezi.cČalo popoln razvoj osvobodilnega boja v Srbiji. Zg splošna vstaja v juliju 1941 ,čeprav je bila splošna,ni jnogla dati = toliko bor cev, kolikor so jih v razmerju s predvojnim ŠteVilora prebivalstva dali kasneje nekateri predeli,kot na primer Lika ali Boš, Krajina.A po miku partizanskih sil iz Srbije konec leta 194l.se je to število se zmanj salo. Bila je potrebna ogromna hrabrost požrtvovalnost in trdna volja za boj proti okupatorju vce a srbskega ljudstva,da se je leta 1942 in 1943 = kljub strahotnemu toroiju Nomcev,Bolgarov,iieditfevcev,ljotičevcev in četni kov obdržali in sčasoma okrepili partizanski oo-rdi,ki v vsem tem času ni JLCVEiFSKI POKOCEVALEO Stran 9 so prenehali.^ s Mkijal boji proti okupatorju in izdajalcea.n. jub ooman^n ju ljudi so stf raz vtj alc brigade, iz brigad divizije . Danes je Narodno Osvobodilna Vojska v Srbiji resna sila; ka-fere ularsee okupator:-ji vedno bolj Čutijo,To je edina vojska,ki jo srbsko 1 j ud s v/o s smatra za svojo in ki ji kljub velikin žrtvam pomaga.I-anes mera. okupator^ - skupno z Fedičem in Irazo Mihailovičem držati na ozemlju Srbije 20.000 do 30,000 in celo io 100.COC ob oroz enih 1 j udi,da zagotovi*prometneVzvez e in« brani svoja važsnejša oporišča.Glavne sovražnikove sile tvorijo Ifeicj in - bolgarska okupatorska vojska dedičevi prostovoljci so ali najemjiiška vojs ka ali pa prisilno mobilizirani kmet je-, ki se zri prvi priliki prednjo na- gim Četam. Četni ki pa tvorijo teroristične tolpe, ki se redkokdaj upajo ste piti v odkrit boj z našimi, enčtani.a vrte v zaledju Nemcev in Bolgarov = najbolj grozne zlocine-koljejo pozigajo in ropajo.Do nedavnega so cetniki Drače KihailoviSa poskušali skrivati svoje sodelovanje z okupator jam na ta način, da so se držali v gozdovih in gorskih, vaseh.,1-oda sedaj so stisn- jeni .od ?f orodno Osvobodilne Vojske,pregnani v nemška in bolgarsko poštoja nke in pred ljudstvom popolnoma razladnkarj..Zasovražen.! so pravtako kot o kupa t ori j tFar odno osvobodilno gibanje v Srbiji se naglo siri in vsa sov ra&nikova sila in nasilja izdajalcev gibanje ne more preprečiti.Ljudftvo* je danes bolj eno$no,kot kdajkoli,bolj pripravljeno kot kdajkcli- z vsemlr- svojimi ostalimi si lani stopiti r odločen boj prOui okupatorju in m\ z s-l* ti zadnji udarec. . • Narodno osvobodilno gibanjejss je začelo v Srbiji .Vsi, z^a^ijgovore,, da se bo z največjim poletom tudi v Srbiji končalona.- drugem zasedanju AVKOJ-a" izra.zll upanja,da se bo III., zasedanje vrnilo v naŠem Beogradu,Brez dvoma je upanje maršala Tita osnovana na resn.\'::ev. a stan ju. borbenih sil in na neugasl jivijte&nji srbskega ljudstva po osvoc;>- jenju, . . Vlad im ir H a vnikar bivši direktor "Politike" in poverjenik za informacije pri"}?I:0J-u. (Po" Svobodni Dalmaciji",) .-■V P J n i IAAAj \) C - OA H"' 0 I /]""] i /.....p? w I [/IA..AJ 1 / ♦ / rt i / A Zlom neo.ek.ih armad v Bom uniji « Od 20.do 31.avgusta 1944 oc čete a, in 3 .ukrajinske fronte o c-čolnoma osvobodile Moldavsko 3SP in Tsmailako pokrajino Ukrajine. Sovražil likov o izgub e v glavnih vrstah orožja in moštva, orizade stdnevnih ofenzivnih bojih Čet in 3. ukrajinske fronte, znaša jo 200,000 ubitih vojakov in oficirji ,351 J.,',136 tankov in motoriziranih topov, 5576 topov različnih kalibrov.3-26:1 idnoretov, :9,105 stojnic in 46.640 av- tomobile v f dete 2. in 3."lirajinske fronte so v času 20« do 31.avgusta zajele .08. 600 sovražnih vojakov in oficirje 7,mdd njimi 27,101 flemcev. Ujetih je bilo 3 nemških generalov in 4 polkovniki ter 11 romunekih neralov. Zavezniki v Bruslju. Cd zadetka izkrcanja, do danes je bilo na zapacni fronti v severni Fran ciji ubitih,ranjenih in ujetih nad 400.000 sovražnikovih vojakov,v južni« oJrrari 10___;____SLOVENSKI POROČEVALEC______Leto Vo s-T/25 Franciji pa nad 5C.OOO. ' * Partizanske enote Franciji so doseglo nove velike uspehe na jugu«V = dvanajstih dneh bojev proti fašističnemu okupatorju so osvubodile 14 okra jev ter 43 mest, Narodna ustaja v Slovaški• T Slovaški se je začela narodna ustaja,nakar so jo na T.isovo prošnjo = Nemci okupirali«Slovaška vojska je obrnila orožja proti Nemcem in se skup no s partizani in z vsem ljudstvom bori rr-oti okupator j tsvobodilijcelo vrsto vasi in razširili osvobojeno ozemlje.V vrste samih = vojvodinskih brigad se je javilo veliko število novih borcev. Fašistične zlocince prevzema strah,ker se zavedajo,da se z veliko naglico bliža dan sodbe.V koncentracijskem taborišča so pričeli sežigati trupla tisočev lju di ki sc jih pobili,da bi prikrili grozotne zločine. V Srbiji močna ofenziva naših enot še vedno traja.V nase roke je padla Sckc banja,KurŠumiija,Aleksandrovac.Osvobojeno je že vse ozemlje na bolgar ski me ji.V Zapadni Srbiji pa so zavzeli srbski partizani Čajevino in moč no utrjeno sovražno oporišče Palisade na Zlatiboru.Posadka, sestavijena= iz dveh bolgarskih bataljonov,je štela 1400 mož.Po dvodnevnih bojih je bi lo ubitih 850, 120 pa ujetih in zajete ogromne količine orožja,streliva = hrane itd.Moravska in ibarska proga sta na mnogih mestih porušeni,kar moc no otežuje sovražni promet.Iz vseh krajev Srbije prihajajo vedno novi bo rci v vrste Narodno Osvobodilne Vojske,posebno mnogo iz Beograda. Kosmajski odred,okropijen z novimi beograjskimi prostovoljci>čisti oze mlje med Mladenovcem in Lazarevcem in zadaja Nemcem,nedičevcem in četni - kom težke udarce prav na pragu Beograda.Beograjsko prebivalstvo že poslu- ša partizanske puške in pričakuje dneva,ko bo pozdravilo svoje osvoboditelje.. V Srni gori so enote NOV po devetdnevnih hudih bojih z Nemci,Bolgari in Čotniki prešle v protinapad. Prebile so sovražnikov obroč in zopet osvobr. jajo Črnogorska mesta. Kolašin in j.ojkovac sta svobodna, Sovražnik se s velikimi izgubami umika proti Pleviju in dolini Lima. V I akedoniji čistijo naše enote ozemlje med Vardarjem in Orno reko te^ med Strumico in Bregalnico. Partizani so uničili rudnik kroma Lojanc'. IIoc no so porušili progo Skoplje - Vranje ter s tem otežkocili premik nemškim Četam z južnega Balkana. V vzhodni Bosni so naše onote popolnoma uničile dele 13.nemške divizije, ki je hotela na Vlasonico. V zapadni Bosni zadajajo partizani z neprestanimi napadi na prometne- zile težke udarce sovražnikovemu prometu« Proga Poboj - Teslic je poruše- na v dolžini 5 km,pri čemer je sodeloval pri nas formiran bataljon Volja kov. Električna centrala pri Perventi je popolnoma uničena. V Dalmaciji so naše enote razbile nemško koleno,ki je hotela odpeljati v ujetništvo mirno prebivalstvo,ter zaplenile mnogo narodnega blaga« Partizanski letalci novo ustanovljene jugoslovanske eskadrile so prvič odvrgli bombe v domovini na nemški glavni stan v Porušiču. Bombardirali- so tudi objekte vzhodno od Splita in nemško kolono pri ICninu. V liki so bile prir.adejane težke izgube sovražni posadki v mostu C-ra cac, Vse sovražne intervencije od Gospica in ICnina za pcmoč obkoljeni po sadki so bile odbite. Proga Ogulin - Zagreb je prekinjena na več mestih,. V bojih po vsej Jugoslaviji sodeluje vedno aktivneje tudi zavezniško-; letalstvo.Zlasti se udejstvujejo enote novo ustanovljenega balkanskega le talskega zbora*, V zadnjen času so bili izvršeni napadi: na progi Ljubija na - Rakek na Staripetov most in Borovniški viadukt,vsled Česar je promet- na progi popolnoma prekinjen,na železniški most pri Brodu na progi Brod -Sarajevo,na železniški most pri Skopi ju,na vojaške objekte v Lraljevu in I. itrovici ter na sovražne sile v Nikšicu in Gospicu. k h i p ^ ? i\ r) r\Q. * k i a r ^ i a v /a .. ■ khv^ S r J w L U Ij-^ Jlj L m v A T-jp rh.,eiiaost)ki jc- hotela zavladati vse&u na.ki jo je hitlerizeo tako zv-ertnr>.ico pr eijjkuaial na drugih narodih. ki je bila za hitlerjevoe :?zprehod po kvropiH.j3e je praa tU.a r Nemčijo samo. Bdeča Armada stoji'na mejah rajha v vzhodni Prusiji. To je kot sim boli 6 no. Saj je izhodna Pribija trdnjava pav'ger majskega imper ja.ližma iJi t:« dnjava '.m fclerrzna« S padcem Vzhod-.-c T: .-lolj.o bode izp-c-dr-esane korenine te mu ^.godjrvijiakemu zli.. Za clooaroke narode pome .xi pad-.c Vzhodne Prosije so več. Vzh6c.no P> u^jc a-- -'.al uporabljali za. odi^ocno, deti ko proti vznoču,kjei se razprostira a > a d na ruska :• arvaai tja do Urala. l-a ~ Rusija in njena' ncojzca-pna bogastva so zapeljala tudi Hitlerja*da se je po- dal v pustixLo7§cino katere plod.\ V C^ni gori,proti kateri so Nemci in njihovi sateliti začeli v avgustu - ri'-vo~ veliko ofenzivo,v kateri je sodelovalo najmanj 5 sovražnih divizij, oo Nemci in njihovi hlapci počenjali zločine,ki so nadkriljevali^vse dose dan je > Uničevali so vse,kar je bilo živega,pozigali hise,i:etali zone m o troke v o^enj,kosili nedozorelo žito in sekali sadno drevje. Ljudstvo je zbežalo v 'gore-dase je skupno z vojsko uprlo nasilniku. Sovražnik rl us pel s svojo ofenzivo in Črna gora je ponovno pokazala zvestobo junaštvu - svojih slavnih udarnih brigad« ..... V t str i brez Slovenskega Primerja sta dve brigadi in neka,] partizanskih odredov,torej več Kot 10.000 borcev, V juliju so istrski partizani ubili« nad 500 Nemcev. , . Za umik z Balkana sestavljajo Nemci posebne operativne skupine po 6000 do 8000 mož,da bi jim varovale umik z Balkana. Nemcev je v teh skupinah« sovo malenkosten odstotek,večino tvorijo četniki in drugi balkanski guis "ingovci" Toda te skupine jih ne bodo rešile,ker je NOV razbila cetniko in ke^se bolgarske okupatorske čete umikajc v svoje meje* Bosna in Hercegovina je enotna kot se nikoli. "Niti sovražnikove moto- rizirane sile niti tanki niti grmenje topov v neposredni bližini ni-ci us + nq]r0 irianie niti Nedičev krik niti četniske grožnje niso mogle zadrzati« pno t ne"'borbe Srbov, Hrvatov in muslimanov Bosne in Hercegovine za svojo sv o bodo in srečnejšo bodočnost. Sklepi II. zasedanja Protifasisticncga .veta Osv obo ienja Bosne in Hercegovine so postavili temelje federativni Bosni = In Hercegovini - "tako piše v časopisu Osvobojenje polkovnik S. Filipovio, poverjenik za gozdove in rude v KKOJ-u« .v * "Tu seu,hočem in tu moram biti," je izjavil zagrebški gledalioki igia - iecW'ust SimiČ,ki je prišel na osvobojeno ozemlje. "Vsak posten človek, ki ima' samo trohico poštenja,ki občuti le prvico pravice,se mora dvigniti proti krvavemu sovražniku. Vzemi v roko puško,ako je nima s, vzemi kol m oe postavi v vrste našo NOV,v vrste naših junaških borcev. Uascevati moramo« kri ^n življenje slaparstva,rope in vse zločine,ki so bili storjeni nad našiij ljudstvom« Prišel je čas maščevanja,ko moramo povrniti vse milo za araro«" ^ ^ ^ odposlanstvo je prispelo v Vrhovni štab maršala Tita, OdposVarstvo vodi polkovnik in je prispel iz ameriškega Vrhovnega povelj- stva • Doslej je bilo v naSem Vrhovnem štabu skupno anglo-amerisko odpos - lanstvo,pod"vodstvom generala Kac Lesna. Naših ranjencev jo bilo doslej prepeljanih v Italijo blizu oOOO. .ojn Stranj4 _ SLOVENSKI P0H0C3VAL13C.________________________ Letj V.stv^ por o c 11 c Vrhovnega št ah a NOV in POJ z dne 26. avgusta pravi .da je zavezniž ko letalstvo samo 22, avgusta odpeljalo z bojišč v Orni gori 820 tezkih= ranjencev. v „ To predstavlja veliko olajšanje za NOV,ker imajo nase bolnice se vedno okoli 20.000 ranjencev. aa no ^ i K! o D D o r> a-m i r h (.....) M ord a \l < t\/a i \\...../ k r~\t-~t < r K w r rwr\\ .....•• l/ v// u^/ mV i VM V zadnjih treh mesecih so Švabobranei zs uničenje naših ljudi izhrali- nav in poseben način. Sistematično so izvedli mnogo akoi j preti našim de lavcem na terenu in v več primerih ter v raznih krajih zalotili nase 1ju di in jih pokančali. Okrajni odbori.Gospodarske komisije in razne druge - ustanove so večkrat padle v celoti, »Jasno j?: da je bilo to mogoče samo na podlagi organizirane vohunske -= službe ol:> obronkih in ce.lt • v zaledju našega osvobojenega ozemlja. .Saj s-s skoraj v vseh primerih sovražne enote naravnast obkolile hise,v katerih- so prenočevali iskani aktivisti« Nadalje je ravna tako očitna.,da so se vse te niti.ki so jih razpredli- vohuni,stikale v enutnem središču,t.j, glavno v Uovem mestu,pa tudi v Hib rrici,KoČe'. ju,Vel,Laščah in na Rakeku«. Podobna sredisca,kakor je bil !l in formacijski štab" v Grosupl jer a, deluje jo budi drugod 9 Od tam se potem peši Ijsj'-- ekspedicije v t''ste kaaje',kjer jim je bil nasprotnik javi j en* Za izvrševanje teh aken j pa morajo'imeti ta sredisca,ki ga ivirijo vo Maski in politični voditelji DMB,svoje posebne lakvidacijske organe.Ti or gani so čisto navadna morilska in roparska tolpa. Kajti ne zadovoljujejo- c?1 s tem, da bi .1 a kane odbore, aktiviste ali ter ene e, ki jih zajamejo, odpeli j si i s se bo.*: in jih postavil:, pred sodiš če, kakor v vsakem primeru postopa no mi c ampak te zverine ljudi kar na mes^u usmrte. Pa to ni dovolj s Na jpo prej jih mudijo in Šele potem na zverinski na a in umore«. Skoro vsepovsa do- kaže j o najdena trupla polomljene ude,istaknjene oči,cele rafale strelov > veliko število vbodijajev z bajoneti ali celo z nožem prerezan vrat.Se mi tva trupla izmclicijo z udarci s kopiti pušk itd. Po teh umorih se petem= mor Lic j hvali saj o, da so napravili koline, ali s .krvjo žrtev pišejo po lepa kih itd. Vodstvo je torej premotena izbrale najpodlejsc propalice z naj ■>..iz j imi z 1 o Č1 nekimi nag oni. Tako najdemo vedno ista imena morilcev«. Navedem naj jih samo nekaj, za primer .Brez dvoma spadata med največje zveri Franc .'frakel j, znani br janski morilec na debelo,in Barko Jakoš iz 3ožemberka,ki imata ns vesti deaotire smrtnih zrtov,če na znatno več.Ravne tak jo na Notranjskem Viktor Bari©t. Led morilci še stalno imenujete DHB Janez Dezeian,Prane Ha taj, Leopold Pust,-jeze I^buikar, Jožo Hanigman,A.aton Hočevar,Anton G^rse - p. d , Dancen, Ivan .Kožar iz Jo ver j a, Vinko Lovstek;Nemec Stanko ilirak, Drag P.irc 7 Prane Po žar, Jaze Saj o, Ludvik Stoje, Franc Selehar,Hado Škofic,Jože ZupanČiČ,Le-pa.'ld iu Kare?. Tratar itd. Med voditelji morilcev so ponovna imenujeta povelj aak posadke v Kostanjevici odnosno v St-. Jerneju dr. BenediČiČ advokatski« pripi a vr. :■.!.:, in Temi tri j Veble, advokat in poslanec JH3 v Novem me s tu, ki sta se tudi osebno udeleževale krvoprelitja naših ljudi. S tem je dokazalo , da se osrednje vodstvo poslužuje vedno istih morilcev v določene namene ; lloril-;c pa ne bi bil zločinec, Č^ ne bi ravna], po lastnem notranjem = nagonu.Zato spremlja vse te umore tudi nečloveške mučenjet in zverinska - mesarjenje trupel, Zato tudi žrtve vedno oropajo. To je očitna nagra i tteto V.at.25 ____ _ SLOVENSKI POROČEVALEC_____________ Stran 15 -»ki je osrednje politično vodstvo prepusti morilcem ca izvršeno uslug d. Žr tve vedno sezujejo,odnesejc denar,večinat tudi obleko. Za škornje se voa sih celo stepo jo. Lističu "Za blagor ocetnjave" pa se zdi tuii tega jlona "škoda in zahteva,da je treba tudi ves plen izročiti za-ranjence. Poseben znak zločincev po srcu pa so spolno - zloainski pojavi, Takt; sem v svoji praksi ^ime'1 posla z večkratnim morilcem,ki je imel ob vsakoia- urnoru doživljaj spolnega ugodja. V številnih primerih najdemo po pokol jih. ki jih izvrše domobranski morilci,ženska trupla z dvignjenimi krili in razgaljenim spolovilom. Očitno so se izvršila tudi posilstva. Take ženska nato vvspclovila streljajo,ali jim razparajo spolovilo in razmrcvarijo z noži. Ženskam so večkrat odrezane dojke. Taki primeri so n„p r. 5. IV. 194'!- • Frančiška Lenarčič iz Dolenje vasi,2.VII.1944 Sonja Veselova na Vrheh,29. VII.1944 Hela Inanuseva na Ajdoveu,3.VIII,1344 Matilda Easesnik in CampeDi barija v Žužemberku itd. Domobranca Oir.il Jelene in Vinko Levstek sta se hvalili,koliko umorov- imata že za seboj. Docim se je prvi lahko izkazal samo za 13»se je drugi- lahko postavil s 60 žrtvami.! Vse te okolnosti utemeljujejo dokaz,da imamo opraviti s tipično zločin sko tolpo kot orodjem političnega vodstva DMB. Dočim pripravljajo zavezniki pogin hitlerjevskim zaščitnikom DMB,na.Ša« vojska pa formacijam DMB,docim je politična zmeda v vrstah DHB ze popolna, pa si gornja dejstva znaki za popolno moralno propadanje domobranstva, teh, "domovinskih vitezov v obrambo naroda in vere !" v Dr» Ma ks o Snud er1,pre dsedni k Komisije za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagacev. Kaj rodi. podpiranje 0 /K D! VA/T V/A Pred kratkim sta bili zaradi podpiranja skrivastva izgnani dve družini iz vasi Potok,okra j Banja loka,okrožje Ribnica. Izseljeni sta bili: štiri Članska družina Matije Bukovca,ki ima pri skrivacih tri ter stiriclanska=- druzina Jožeta Marinca,ki ima med skrivači dva sinova. Tler je oblast do gnala,da imajo svojci teh družin stike in zveze s svojimi sinovi..s kateri mi se skrivi se nukaj drugih,tako da šteje skrivaška tolpa 12 do 15 čir - nov,je bil pac ukrep proti tem družinam,po večkratnem predhodnem opozori- 1 u v p op o Inoma pr a vi I en. Ker je na to izselitev gledalo nekaj ljudi,kot da je le delo posamezni kov, ter ni raziimelo,da so ukrepi proti vsem s kri vrčem in njihovem pomaga- čem Jesno povezani s koristmi vsega naroda in da so se te izselitve izvr- šile' v korist ljudstva in naše bor£e,zato je pač potrebno,da ljudstvu pr' kažemo nevarnost in škodo,ki ji&aorganizirane skrivaške tolpe povzroč. ne.semu narodu.. Prvo zlo skrivastva je,da so lahko po svojih sorodnikih povezani z na simi sovražniki v okupatorjevih postojankah- Drugič jim lahko preko ^ :.a dijskih. oddajnih posta j,katere jim v te namene nabavi sovražnik,poroče o premikih naše NOV,o bivanju naše civilne oblasti in -rae,kar bi u&glo k', korkoli služiti okupatorju; 0 /sem,kar se dogajr na osvobojenem ozemlji obveščajo te skrivaške tolpe njihovi svojci,ki žive na osvobojenem oz/ G "t ran 16_____SLOVENSKI POROČEVALEC_______________Loto V. s t lju ter vdržujejo o njimi stike. Tretji moment ,ki je najvažnejši in ki predstavlja'za naše ljudstvu naj veoje zlo,je to,da se bodo ravno tem skrivaskim tolpam lahko pridružili - vsi tisti krvniki slovenskega naroda iz vrst švabobranstva in "Črne roke" v kolikor jih ne bo takoj doletela ljudska kazen. Kajti vsi tj, s ti, ki so .s svojimi dejanji do kolen zagazili v kri slovenskega naroda,se ne bodo ime li ob razsula njihovega dosedanjega zaščitnika,to je barbarske Nemcije,za teci prav nikamor; saj prav dobro vedo, da jih bo njihov dosedanji zaščitni«- pustil na cedilu,med poštenim slovenskim narodom pa jim. tako ni mesta / - Vsled tega se bodo morali zateči le k tem skrivaškim tolpam, ki bodo nato hoč^š nočeš iz svojih "skrivališč ropali imetje poštenemu ljudstvu, da si na tak nepošten način vsaj za nekaj dni podaljšajo grešno življenje. Zaradi tega odločno povemo,da bo v bodoče naša oblast neusmiljeno in .trdo udarila po vseh njihovih pomočnikih. Nase oblasti so že .preveč opo- zarjale svijce skrivaČev na zle posledice,ki bodo nastale zanje zaradi pol piranje skrivačev in ako se njihovi sinovi oziroma svojci ne javijo ;,ravo časno našim oblastem oz.NOV. Zato je brez pomena vsako posredovanje in za man vaaka prošnja,čim se izvedo proti svojcem kot proti skrivačem samih = kakršnekoli ukrepe naše oblasti. Kljub temu ob tej priliki, povdar jamo, da je- še vedno .čas, toda povdar ja- mo, da skrajno.zadnji Čas,da se vsi skrivaČi nemudoma prijavijo„ Njihovi svojci naj store vse,da jih privedejo na pravo pot in s tem prihrani jo njim živijenje,sobi pa imetje in izgon v tujino. Nihče naj tu ponudbe ne smatra za kakšno milostno prošnjo,kajti ljudska oblast se popolnoma zavo- da svoje moči in hoče samo rušiti slehernega slovenskega Človeka, doklor= ni prepozno. Albert Kovač. — f \ ] O R rvft KI A T DIP1 J N T A —........ J M \...../ ID v.j u i N /\ i K10 U1 N A.................. V tej rubriki bomo pri obČuvali pisma naših Čitateljev.ki kritizirajo slabo delo nase uprave ali aktivistov OP,Nas list je odprt samo tisti kritiki,katere smoter je odpra- viti .sleherno nepravilnost iz našega javnega življenja . Vsi tisti,ki bi pisanje v naše liste hoteli izrabiti za' prikrite razdiralne namenu,pa naj sami vržejo pisma v = k o s, d a • na r:. pr i hr ani j o d ul - •. Pri osvoboditvi mesta Gornji grad v Savinjski dolini se ju pokazala no pripravijenost krajevne organizacijo OP. Ko so po likvidaciji postojank unote Sidanškove.brigade vkorakale v musto.ee bili nekateri odgovorni člari krajevno organizacije OP kakor bi* j z glave. Nikakor si ni; so megli mi s." It,i,.ca bi utrdba, kakršna je Gornji grad, padla pod udarci našo vojsko Niso zaupali njuni moči,zato pa so bili ta k jiepripravljeni v času,ko li v 3 a k moral prijeti za svoje politično in upravno dolo. Niso so zavedali, svojih dolžnosti, L Vb o Y..št.25 SLOVENSKI POROČEVALEC litran 17 Vojska jo vršila njihove dolžnosti,doki-r so niso znašli in j > vso d lo st.klo v rodu. Tovariši: NaŠa vojska vsak dan širi osvobojeno oženijo,bliža so dan = • z Iona Pomcije, ko bomo pregnali zadnjega s o vrag o iz našo domovino. Bodi t Čuj^cni,bedite pripravljeni vsak tr not.-.k,da vas. čas no prehiti. Od na do pripravljenosti jo odvisna nasa bodočnost. Vsak aktivist OP so mora zave dati .joagc-vorT.j>st;Lrki ga Čakajo I Stana Lavrio. prop-rof.arent XI. ST70B. ,a sadno letin®! Iz vs?h sadnih okolišev Slovenije,ki j j kakor ustvarjona za sadjarstvo prihajajo poročila o letošnji dobri greša naše telo. Polog sladkorja pa jc v sadju se dosti rudninskih soli in raznih vitaminov. Te snovi so ra dopolnitev naše hrane nujno potrebm-- in zelo večajo odpornost in tolesno zdravje. Za našo ranjence,bolnike, in v/ v okrevajoco pomeni sadje večkrat neobhodno potrebne in po zdravniku prodor' v/ s ari o dioticno hrano, Irav posebno Ln.sto zavzemajo med sad j oni orehi; ki i. jo v sobi večjo količino maščobe in beljakovin. Orehi so izredno zdrava •• in tečna hrana,ki nam bode prišli prav zlasti v letošnjih jesenskih mose c.ih,ko bodo pošle zadnje zaloge svinjske masti. Da bo letošnji sadni pridelek v celoti izkoriščen,moramo sadje pravi Čas in pravilno spraviti. Zato bomo pravilno opravili v sadne shrambe i< kleti ter podsipnicc na varnih krajih čim vao jabolk in hrušk plemenitih vrst kot namizno in tržno sadje. Vse poškodovano, krastavo in orvivo sad j.- ter sadje sl:.bših vrst bomo posušili v sadnih sušilnicah,uporabili za sae jevec in sladne slaaosoke,za napravo pekmeza in marmelade ali ga prekuha- li v žganj3 Zavedajoč se,da je sadje zelo važna postavka v nasi prohrmi je Odsek- za gospodarstvo pri Predsedstvu SNOS izvršil pravočasno vse pripravo za čim boljše izkoriščanje letošr je sadne .letine. Po svojih kmetijskih in- štruktorjih jo pospeševal v vseh večjih sadnih okoliših zgraditev večje- ga števila sadnih sušilnic.'"' zadnjem času je nastavil posebnega inštruktor ja za sadjarstvo,ki ima nalogo izvršiti vse ukrepe,da se sadni pridelek v vsej Sloveniji re3 pravilno spravi in shrani.S prirejanjem strokovnih are davanj,teČPjev,ter s propagando,organiriranjem akcij mladine,ustanovitvi- jo deloVnih skupin bodo kmetijski strokovnjoki storili vse,da bo letocnj- sadna letina res stoocstotnc izkoriščena. Odsek za gospodarstvo je tudi ; poskrbel,da bodo obrtniki na osvobojenem ozemlju izdelali zadortno množi- ne posode,različnih zahojev za razpošiljanje sadja,raznih stiskalnic i.v: drugega sadjarskega orodja,ki ga je toliko propadle v uničevalnem delu o kupatorjev in domaČih izdajalcev. Tudi ekonomski oddelek Glavnega štaba NOV in VOS kaže veliko zaninnnjo za letošnje sadje. Namestil je posebnega sadjarskega strokovnjaka.ki bo sadovnjakih narodne imovine organiziral delovne 3kupine zaledne vojske z S;*ran 18 _ ________SIOVggSRl POROČAT/SO__________________Leto__V. obiranje in spravljanje sadja. Ekonomski oddelek Glavnega štaba se v pol-* ni mori zaveda»kaj je.kaj je in kaj bo tudi letos pomenilo sadje v prebra ni naših partizanov in ranjencev, V bližnjih tednih moramo prav vsi storiti vse,da se letošnji sadni pri deiel v celoti izkoristi. Kakor pri vseh sezonskih kmetskih delih naj se= tudi za obiranje in spravljanje sadja organizira po naših vaseh medsebcj- na pomoči Zato naj se organizira zlasti naša mladina in nckmetski del pre- bivalstva iz most in trgov! Več ko bomo pripravili hrane samn doma, bolj samozavestni in svobodni bomo v prvem gospodarskem-letu v novi, svobodni Sloveniji, * * Ing. Jožo Levstik, načelnik Odseka za gospodarstvo, Iz-delovanja naših odsekov. Iz fdseka za izgradnjo narodne oblasti. V Slov* Primorju se s polnim = uspehč£"nadaljujejo"vnitve7v"*okraju~Ju?na Brda v petnajstih krajih v vseh skoraj stoodstotne udeležbo; v okraju Zapadna Brda v enajstih krajih? en kraj c)4,en kraj 97,vsi ostali 100 odstotkov5 v okraju Južna Idrija v potih krajih najslabša udeležba 94 odstotkov,v okraju Severna Idrija v treh kra jih5v okraju Barka /Prkini/ v Štirinajstih krajih in v okraju Pram v sed toih krajih. V treh zadnjih okrajih se' giblje udeležba povprečno okoli 90 do 95 odstotkov. Iz er-dseka za zdravstvo. Fa mesto umrlega dr * Vladimir ja Ki lave a je Predšedstv5""sfIOS~a"*imonova'lo za načelnika SoMorja Marijana Ahčina. Iz G-dseka za prosveto. Po sk3 epu posebne komisije odseka za ocenjevan- je uspehov"dvcmeše3nega""tekmovarja bodo za vsa izražena priznanja v telim valnem delu izdane posebne diplome« Oddelek za šolstvo bo izdal zbirko o troštrih spisov iz osvobodilne borbe ter zbirko "Otrok v tnternaciji'1 Kot izraz otrok ob narodnem tekmovanju in kot dokument iz dni trpljenja in bo jev. Izdala so bo posebna mladinska knjižica,ki bo v prvem delu obsegla- s. ise o osvobodilni borbi .drugem pa »'Otrok v internaci ji" 0 osvobodilnem tisku* OP se je take j od začetka zavedala,da je tisk velesila in da mora zato tudi tiskovno propagando upc-rabiti za širjenje slovenske bcfrbono misli Daljo je bila potrebna široka mreža osvobodilnega tiska tudi zato, da se najrazlicnejši krožki,lini je in organizacije v osvobodilnem delu povežejo v neko celoto,ker je bila zunanja,Organizacijska povezanost nemogoča. Od tistega časa,ko jo v ljubljanskih bunkerjih in po ljubljanskih tiskarnah*: izše^ prvi letak in prvi Slovenski porcčovalec,od tistega poletja 1941,ki pomeni začetek slovenske organizirane borbe proti okupatorju, od tedaj je poteklo že tri polna leta in osvobodilni tisk v četrtem letu svete domo vinske vojno kaže čudovito bogastvo in pisanost«. Zato niti zdaleč ni mogi. co dati kakšne popolno olike' našega tiska. Tu naj dam samo bc-žen preglod našega časopisja,ne da bi kakorkoli upošteval knjigo,brošuro l-.-tako in drugo,kar jo izšlo v dobi osvobodilnega boja, 0 naših rednih listih in mcsjČnih zdaj ni mogočo dati točn-ga števila, i.ogoco pa jo Ž j r či,da znaša št,vilo listov in mesečnikov,ki rodno izha- ht^JLil^l_______________SLOVggSia^POfiOČSVALBC____ __ Stran 19 4 jajo,okoli 150,upoštevajoč tu osrednji ,pokra jinski in okrožni tisk ter iz daje Glavnega štaba,korpusov in divizij. Ce v to število vštejemo Še 113 te naših brigad,ne bo Število 300 nnpesec prav nič pretirano. Osrednji listi so Slovenski porocevalec,Ljudska pravice-- in kmečki glas kct splošno politična glasila. V^kupino spadajo Če mesečniki. Naga žena, glasilo SP2S »iiladina, glasilo ZSM,klada pest,glasilo zveze komunistične mla dine Jugoslavije za Slovenijo,in do zadnjega izhajajoči hladi pionir, ki ga je izdajala SCM za svoje najmlajše. Letos je v prevodih začela izhaja- ti Nova Jugoslavija,obzornik za politična in družbena vprašanja,prevod os rednjega jugoslovanskega obzornika. Vsi ti osrednji časniki in Časopisi i majo točno razdeljen delokrog vsak od njih zajema določen krog slovenske- ga naroda. Slovenski poročevalec je uradno glasilo 0¥,Pravica glasilo EP, Mladina,Mi.aa pest in ;.-,:ladi pionir pa. so namenjeni mladini,ženski svet pa ima svoje glasilo v Naši zeni. 3-Tarodna oblast postopoma dobiva tudi že nekatera svoja glasila. Tako = izdaja Predsedstva OS-a Uradni list,? Odsek za. prosveto list Prosveto . Osrednji listi in ta dva (Specialna. lista izhajajo tiskani,med tem ko Cd - sok za informacije in propagando izdaja Pregled dogodkov in Poročila v cik lostilni teknili. Zadnji teden je začelo izhajati tudi posebno glasilo Ko misije za tekmovanje pri IOOP pod naslovom Tekmovanje zmage. Ker je naklada v središču omejena in ker je razpečavanje iz središčnih tehnik in tiskam v zelo oddaljene predele Slovenije zelo težavno,zato so že kmalu po ustanovitvi OP,nekatere 1,ustanovile posamezne tiskarne injtehnike po posameznih slovenskih predelih. Tako so Gorenjska, Sta jerska- in Primorska .ze zdavnaj dobile svoje posebne tehnike,ki so se v zadnje;.. - času zelo izpopolnile. Gorenjska in Primorska pa sta ustanovili lastno lis karno,ki se po dovršenosti svojih izdelkov lahko postavi ob atran osred - njim tiskarnam, 'e pokrajinske tehnike in tiskarne ponatiskujejo na£e os- rednje liste'in Časopise. S tem je ohranjena enotna misel in ustvarjena - povezanost vser slovenskih pokrajin. Poleg ponatiskovanja naših osrednjih listov pa ro posamezne pokrajine čutile potrebo,da posebej za svoje ozem- lje izdajajo posebne vestnike,Ker vsako od slovenskih ozemlj resnično nu- di toliko svojskih vprašanj in se izživlja v tako posebnih razmerah,da ob stoji resnična potreba po obravnavanju čisto lokalnih,poierajinskih vpra- šanj. Primorska,ki je do italijanske okupacije ime .V- ločeno časopisje se je v zadnjem letu glede tis3ca popolnoma priklučila osrednjemu. Izdaja pa, kar na ozemlju bivše Ljubljanske pokrajine do zadnja/a ni uspelo,dnevnik- imenovan Partizanski dnevnik,ki je glasilo OP za Primorsko in Gorenjsko . Na PrimorsJ ~em je z ačel izhajati tudi Učiteljski list,stanovsko glasilo u čiteljev,ki pa je prenehal,ko je njegove naloge prevzela prosveta. . er je mladini na Primorskem,ki je začela, pohajati1""novo slovensko Šolo,v celoti- primanjkovalo akrSnih koli knjig in mladinskih tiskov in ker ostali osvo bodilni tisk ni ustreral mladinskemu obzorju,je primorska izdajala nekaj- dasa poseben list z« šolsko mladino. Ičladi rod,ki je slutil kot šolsko bo rilo. Štajerske poleg natisov izdaje kot glasilo OP za Štajersko C loven - ski vestnik. Ponatisi osrednjih Ii tov so po pokrajinah dobesedni,nekate- ri iz osrednjih listov prosto izbirajo i 1. dodajajo svoje gradivo,neka j lis tov nosi ime ocrednjeg? glasila,pa ima svojo lastno vsebino, odgovarjajo- čo pokra jini ,/Primer ja j Slovenke nod Kcravankaiai eli Gorenjske Mladina , glasilo SPŽZ za Gorenjsko oj.. glasilo 3SM zn Gorenjsko itd #/» j oroška do- biva svoje publikacije z rorenjske in Štajerske, ima pa ze tudi svojo teh- niko. Par.en pokrajin imajc še posebno glasila colo nekatera okrožja,do si j„ SVl,m, 2o ________S1OTHJ0KI ?OKOCSVA1EO_____________________HTZldUi tu OF nastopila priti drobljenju in cepljenju. Ismed teh okrožnih listov=« na j naveden" nekatere volivne /Bela Ura jim, ffroeupl je, Novo .mesto/ in tekmo valne ve stoike /Bela Krajina /list Svoboda ter od Barja do Kolpe/okrona- Ribnica/,Jeseniški kovinar / Jesenice/ itd. Vsa okroaja in tudi se aiaje- enote izdajajo dnevno ali dvodnevne radijske vestnike,tako da je prebival 8tv. sproti obveščano o svetovnih in domačih dogodkih. v. . I»r°dno je število vojaških listov.Ker je v vojaških enotah,razsirje - nifcfeo vsem prostranem slovenskem svetu,toliko ljudi, ki jim ;je potrebna = vojaška in narodna vzgoja,in ker je nemen osvobodilnega gibanja,da spros- ti čim več narodnih sil in jim da možnost soustvarjanja nove ljudske kultu re.zato so po vseh brigadah in divizijah kakor gobo po dežju nastajali - stenski časopisi, žepni časopisi, tedniki, etiraajstdnevniki fm3secniU, ob zor- i vi itd. Ij sanje in izdajanje listov se je v vojski ta.,:o razširilo,da ie t>i'lo t-eba naravnost nastopiti proti temu in ta razmah organizatoneno zajeziti.""Od vojakih izdaja-Glavni štab NOV in POS tiskana lista Sloven- s ki/partizan in Vestnik, ciklostirane Smernice in drugo. Eazlicae operativ- ne Zone imajo jpet svoja glasila^,Pr. IV. Zona Štajerski kurir,Hovo bese do in drugo, IX.korpus Vojaški vostnik,Bilten,neka j časa partizanski ve o tn1k,dokler ga ni prevzel Pokrajinski odbor O? za Primorsko m Gorenjsko, VII. korpus Dnevnik VII,.korpusa itd. Vsi ti listi so vojaško informativni in splošno politični. v ., T . , ,. Pos-bnO veaelje navdaja človeka,ko.vzame v roko listo naših ^rigad, di vizij in odredov, Tudi ti imajo svoje politične članke,vojaške dopise in podobno,toda med vsem so raztresene pesmi in spomini,reportažo in leposlo vni sestavki, listi so obenem ilustrirani,nekateri manj.nekateri;oolj z o vase, ne^te^i iadajajo? nerodno roko prizadevnega risarja. Ji divizijami ;.,.,g.n.:.i ,n briTOdri Čat:opi"i r:o vsi izdelani v ciklOst:;.l::ki tehnik.,, ••fer. ^•oieliavesti listov. Zaiiimivi so že sami nalovi, -aj me:, drr.gr-'.^ - navedb r Glas Svobode,M vate jtar.0,.-i-ireoiaki ia Ponor«:-. .:.; ničar,Irif "li rs Pohorju bije v istem utripu srce slovenskega borca: v sov rastVu"do tujce,v upapoinem pričakovanju dni,ki prihajajo V nevezani be- sedi opisuje o berei,ki si gotovo nikoli niso mislili da bodo kaaj preje- uali za poro.BVtja doži-otja v bo jih, zasedah, napadih. v cen sestaven ,n člank-h in reportažah bodo bodoči rodovi našli premnogo zanifcive zgodovi- ne, ki" so jo pisali tisoči in tisoči Slovencev po vseh predelih zeamjahe S"1 oveni jelki se je v teh letih ustvarjala. . • t Posebe' naj tu posivim, da Ljubi jena, tako kakor je delala sir.ozi ver le ta osvobodilne borbe,tudi zdaj izdaja svoje liste,tako Slovenski Poroeeva lec 06 časa do česa Našo Ženo,Mladega pionirja in Delavsko motnost. v Ta se stavek,ki smo ga tu napisali.nikakor ne podaja kakorkoli in v ce- murkolifoopolne slike osvobodilnega tiska. Sele celotna razstava našega - osvobodilnega tiska v Ljubljani,ki bo zbrala ra.strese.io/po bunkerjih in / zasebni hrambi varovano gradivo naše vojske in vseh slovenskih pokrajin, nam bo mogla približno praobčiti veliko kulturno in politično vlogo,ki jo IlCilll LiU liivJ5X« ..."-.^""v ---------# . . . , je pri oblikovanju novega slovenskega sveta imel osvobodilni trnek. Fl. Lhto V.št.25 SLOVENSKI POT OOTT/AlJDO Lvm £-t > 1 DOPISNIKI | Vsi dobri dopisi,ki ne bodo priobceni v našem listu, bodo prebran.i na radiu OP i R 1. 2J±J!JLLJ.-.L.1JL' Trstu. Zanimalo me je kakšne j sedaj Srečal -cem tovariša.ki dela v življenje v mestu, "Kaj pa OP in Trzacani ?" je bilo moje prvo vprašanje. Trzacani z nestrpnostjo pričakujejo,kdaj bodo prišli partizani.Vse zli ra za paitizane. Za partizane v Trstu vse dobiš. Sj/leh uživa nase ;iban;je med njimi velikanski ugled. Vsi iščejo z nami stikov in z nami novezujej. stike tudi najuglednejši predstavniki italijanskega zivlja, Vsak Tržačan-- si .želi videti Titovega partizana in silno zanima vse,kakšno jo življenje na osvobojenem ezeulju. Prevedli smo v lašoino ze brošuro o volitvah,ki i ma med Trzaoani velik odmev. Pripravljamo posebej za italijanske (tj; aoane brošuro,ki naj bi jim dala pojma o tem,kako se živi kjer vlada partizan "Kako je s skupnim bojem slovenskih in italijanskih Trzačan-jv?" Tudi v tem oziru smo napravili velike korake naprej. Vodi mladina;ki = se je združila za. skupen boj. Slovenska in italijanska mladina vodi sir o ko kampanjo za populariziranje II. Kongresa T7SA0J -o.0 V neposredni bliži- ni Trsta je priredile velik mladinski miting. Delovska Enotnost,ki je skupna organizacija slovenskega in italijanske ga prolotarjata,je silno popularna,čeprav dosodaj organizacijsko šo ni do grajena. Delovska Enotnost ima svojo glasi] o in že sedaj na široko zb.ira= za partizane. Delavci organizirani v IX. Iraški Jnotnosti,vršijo velikopote z ne sabotažne akcije in iz ovojih tovarn opremi j a jc delavnico j'.'C. korpusa. Borbene skupine obeh narodov izvajajo akcije dnevno, i i n i r ali so v zad njem času tri vojašnice. Dnevno padajo slovenski in italijanski izdajalci. Velika akcija je bila za 25-julij obletnico . ussolinijevega padca.Izvr sena je bila 24'. julija zvečer, raztresenih je bilo 80.000 letakov. Skupen letak sta izdali obe Partiji,dvojezični letak pa sta izdali tudi Delavsko Enotnost in mladina. Fa tisoče zastavic obeh narodov je bilo raztrosenih- po vsem mestu in prav po glavnih ulicah in na glavnih trgih je blestel nr pisj Živel Tito! Živela partizanska vojska! "Kaj po mobilizacija?" Po bombardiranju se je odhod v partizane silno povečal,tako da jc ze v začetku julija odhajalo v partizane dnevno povprečno 30 tovariš..v, ..ooan je iiudi razkroj italijanski;; državnim aparatom. Do z er tiralo so colo nora- binjorske posta,-o,enkrat hkrati 1<_ karabinjerjev. Razkroj je dosegel ta ko stopnjo,da so bili Nemci prisiljeni 25.julije zjutraj - očividno tudi pod vtisom nase velike akcijo - vse k: rabinjorske postaje blokirati .in ko rabinjorjo odpeljati v Nemčijo. Sedaj pa,ko je riti.r pričel tudi v Trstu 3 svojo mobilizacijo, je ouhod v partizane mrtczicon in jih gre dr.e.vn* tu di po veo sto. "Torej bo Trst lonalu dosegel Ljubijo no?" Z našo Ljubljano se še r.^ morene primerjati. To<'f tudi v Trstu rastejo aktivisti,ki jemljejo vz led po Ljubljani« Pri Sv. crkobu,slovenskem de - Stran 2k SLOVENSKI POEOCEVaLEC Letj.V« St »2f; -----------------------------------------------------------------------------»_•— ic.vekom središču Trota, jo bila pri bombardiarnju porušena tudi hiša neki naši tovarišici,starejši ženici, ro bombardiranju jo šla razkopavat. fle* vprašanje,kaj ioce.jo odgovorila,da isčo zlato. Vos dan jo kopala in jo končno našla svojo zlato-propagandni materijal,ki g? jo imola razdeliti v svejem rajonu.Vesela jo rekla, da jo vso eno, 6 o jo hiša porušena glavno jo, da je našla materijal. Tako sva so pogovarjala s tovarišem nekje na primorskem osvobojenem o zorniju,odkoder z vsakega vrha vtaj slutiš morje,ob katerem živi in sodaj= bori Trst. NE NA /VABOBRANCE Vsak dan princ ž a novo dokaze, da .vsu primorsko ljudstvo stoji trdno v vr stah narodno osvobodilnega gibanja. 0 tem so so prepričali tudi Fupnikovi ŠvaboVranci v St. Petru na Krasu,ki so pričakovali,da bo 15. avgust dan - njihov^.-a zmagoslavja. Primorsko ljudstvo pa je nr prepričljiv način dok; zal« svojo neomajno zvestobo Osvobodilni Fronti in maršalu Titu. Ta dan so 'svabobranoi priredili protikomunistieno zborovanje in so ovc jim gostom iz Ljubljane hoteli pripraviti čim lepši sprejem. lia vsak na ~ cin so hoteli,da jim domačini napletcjo vencev,t^da- nihče so pozivu ni od zval. Gosto jo bilo. treba, dabro pogostiti,zato so ovebcbranci v bližnji o kolici nakradli 4 teleta,1 vola,50 kg bel. moke,300 l.vina in drugo. Pri morsko ljudstvo pa jo dobro vedelo,kaj Jo njegova dolžnost; zato jo v no- Si pred zborovanjem posulo vso ulico v St.Petru in cc-ste,ki vodijo v mes- to ter zoloznisko posta jo s tisoči letakov z napisi: Živel Tito/Živela - NOV, Vsi primorci v partizane, Smrt H upniku itd. Vsa poslopja in osa? a lt.no « cesto v karaj a so bile okrašeno z enakimi napisi. Na svabobranski vojašni- ci sami so bili nalepljeni lepaki s sliko izdajalca. Rupnika,pod katero je bil napis ,!Narod nas umreti noeo"< Omladinke se hotele na vsak na6in čez Kupnikovo sliko r lepiti sliko maršala Tita. Neopaženo so so ponoči z les tvo priplazil:', mimo vseh stražarjev ter prelepile izda j; lccvo sliko, Tako oe jo Primorsko ljudstvo pripravilo na. švabobra.nsko zborovanje. Prvi ju na dan zborovanja zagledal to vzorno napravljeno okrasitev nem ski poveljnik mesta St. Peter. Odšel je.v avabobransko vojašnico,kjer se= jo norčeval iz švabobranoov. Ves preplašen je prihitol na ulico švf li obran ski o i'i c i. r in za njem vsa njegova drhal. Kako razočarani so bili ko so u videli da napisov ni mogoče odstraniti! Po daIgom iskanju so končno lc do '~ili apne ,s katerim jo celokupn; posadka v>;6 kot ono uro prekrivala napi- su in pobirala li stke, da bi gostom iz Ljubi j? ne -prikrila sramoto. Ob deveti uri za jo začel pomikati svabobranski provaa s postaje proti mostu s slovensko zastavo na čelu. Ko jo sprevod prisor v mesto do nemško vo j'-čnioe, jo k zastavonoši pristopil nemški pcro6nik,mu iztrgal zastavo = iz. rok ter jo odnesel v a..-moko vojašnice. »Vso to Sva.bobranske sodrgo ni motilo. S sklonjenimi glavami so odšli do slavnostnega odra,kjer je Pupni kov c ipaslanoc začel svoj govor. Ves govor jo bila ona sama vroča zelja , uničiti partizane: Po končanem govoru pa je zbranim precital pismo, ki ga je na zahtevo ljudstva napisala tov. Zora in ki je bilo izrecen-' švab^bra na k emu govorniku. ^iemo se je glasilo:" hlapec švrbski,hitro so približu- je dan, ko b trpeči narod pri je], tv.be in tvoje hI, pce za vrat in terjal = račune aa vse zločine. Naš narod skupne s sv -jimi borci pod vodstvom mar šala Tita vam bo pravičen sodnik. Živel Tito! Zivula NOV! Smrt izdajalcem let* v.št.c^________________________ jtajovcnskega naroda! Tak.) j na to je Rupnikov odposlanec zahteval mostnega župana in kc ga je končne nemški ofocir le pripel j al, mu je .Rupnikov odposlanec pljunil v li oe. Prav tako so storili tudi ostali s vat obrane i in zahtevali zanj smrt-. Tc je bil zaključek protikomunistiČnega zborovanja,na katerem je bilo- zbranih:sedem nasilno privlečenih domačinov,svabobranci iz St« Petra in Iliiske Bistrice, 1 l.i0 sVabobrancev iz L jubl jane , ljO ljubljanskih- dam in 40 gospodov, Nato je vsa drhal odšla v cerkev,po končanih litanijah pa na na kradeno gostij«. Čredi najlepšega uživanja nakradenih živil in sramotenja primorskega - ljudstva,ki se ni odzvalo njihovemu zborovanju,so zbrane goste začele psz dravljati partizanske mine iz težkega minometa, Nastal je strah in began- ' je,drhaJ je drvela na vlak,ki ni smel počakati niti na zadnji odhod. Pravična kazen za svalobranske izdajalce! je govorilo priuorokfc 1 j ud - stv.. in gledalo krvave sledove,ki jih je puščal;: za. seboj bežeča švabobrcn ska drhal,- Ni-več d^lec dan. ko izdajalci lastnega na? oda ne bodo več nas li koščka zemlje,kjer bi se skrili pred pra\ično kaznijo. Begun, i e In Brana k j o-_ J¥. A J J JLX ^JLIJI' Brezje - tam si nekdaj našel tolažbo in vesel je,danes je tam doma ža ~ lost,ker za Brezjem-Begunje in Praga,naš .slovenski grob. Kdo na fJorenjakem se ne sprminja tistih strašnih dni v letu 194 ' • ±n v letu 1942;ko .30 po begunjskih cestah avtomobil«.- vsak dan prevažali po f.0 do 100 talcev v lepo in mirna Prago,kjer jo regijala švabska »trojnios in uničevala, mlada Življenja.'Tam sem srečal starko,ki mi je' pravila,k..iko hu do je bile tiste dni. Dejala je: "Na grobove nesrečneže v grem, da se p o ki* i za;n zarije« Stara sem in nemo-rem drugega; vi pa ste mlaci in imate or ;ž;je! Ko bi vedeli .kako l-t. umirali! Kakor junaki! Ni siao smeli. biizu, 3-.er so nam prepoved-—ali,slištli pa smo njihove vzklike pred smrtjo: Živela svobodna Clovo-ui jai Živela OP l 3)0 peli ro nekateri i Grem da se pokrizam na njiho - vih grobovih- Stara sem,vi pa imate orožje, Udari fce ., , * V tisoče segajo številk* naših '..1 nov, rac ter, starcev in deklet, ki so str., šno trpinčeni umirjiii v V-e jah ir ] rc v Pre inogi,ki nr •restapovsJdh mučilnih napr v h pav trpeli grozi. • ne ):or • tiiojli pokazat-.: zn/»kamenih teles, ko bo prišla u. a ol-rncuna, ker j J. h ni več. Oetile p-- s; priče, ki so- jim je posiočiio uj: ti nemšJclia pij a.'t i.'.: rrJden manjka i Takoj ga gremo iskat,-a ze ga srečamo , kake nam prihaja nasproti ranjen in komaj nese mitraljcz." Odnesemo ga v taborišče. Mi pa le razstresemo listke po dveh vaseh okrog posto;j.:nk,drugI den so nam žensko iz vasi pripovedovale kako so švabobranci besneli, so mislili so nas pregnali ,pa so z jutra, le nosli trkov z napisom "Invazij •. pred nosom polno Kmet ■3i'Vrr,0!:rc je :.i.bn:;ca. ker le i'*o V. št „25 SLOV JONSKI POPO&3VALEC C'trnn 25 ^ ^avesri&ka letela so 18.8. dopoldne mitralirala vlak blizu Orosuplj*. Ta dogodek je naredil velik učinek na ijuui,pcsebno na nasprotnike,Li ne poverijo veo,de Angleži in Amerikanci napadajo partizane. V^krejih okrog« Šmarja Št. Jurja in Gr o s upi j a so z r celi Nemci mobilizirati prisilno delo, V preteklem tednu so odpeljali skoro 100 ljudi. Ostale katerih še niso ed p el j a 1 i j p a smo na j ve č me b i 1 i z ir a li mi. Vida Oimerman,Okrožje Grosuplje. Poslušajte Radio Osvobodilna Fronta na valu 45 m in ob 9 in 21 ! s ft , y ... >f ^ * : \< .•?':> -s . .......;iyrr ■v ^ t" v ; ■> -v..- ■ -v Jy TCdaj bova sla na Pohor je?" jo vprašaja Greti svojega Frici. Oba sta bi la nacional-socialista,polne rasna Nemca s plavimi lasmi, Premeščena sta= bila s Dunaja v Maribor, kamor je poslal T?itlor same .agrizene naciste, d', narode naSe kraje "spet nemške". Greti in Fric sta bila razigrano« Njun smeh je razbijal -.•isino iz umr lih mariborskih ulic in prekričal •jok ti«ccevskaterih kartoteke sta pisa- la vsak dan-tisecev pregnanih,oropanih,sestracanih,protepenih,na lastnem- pragu„ Poiskala sta si krasno stanovanje s puhistvoiiuposteljnino -in i uiiinjski mi potrebščinami vred. Greti se je' oblačila v perilo v bluze in krila, ki so jih se včeraj nosile Slovenke. Potem je imela Greti le se ene željo:Jla Pohorje i Slišala je toliko o Pohorju! In poletno scnce je tako zgaltf! Ona pa j. ljubila šport,posebno v dvoje. Samo pol želje se'izpolnilo Greti: na Pohorje je sel ric sam. Smejala sta se ob' slovesu: "Iztrebi band: te,poten pridem tudi jaz na Pohorje!" Samo zavestno je pekimal1 junak. On jim bc že po> a zal! Greti ni odšla za Pricem. tudi ne Čaka ga več. Os-al je na Pohorju. Po horski gozdovi in pohorske vode so ga požrle. Njega in tisoč drugih ki so rili trmasto v našo bogatstvo,da nam ga iztrgajo. Pohorje Čuva svc.j'e zak- lade, svoje zdrav je, sonce, sence in studence,nepregledne bukove loge.svetlo jase in razsozne gozdove visokih smrek sjc svrje ljudstvo. Še prežijo policijsti iz Šmartna n-d Slovensko Bistrico cele noči na križ^patih na nase aktiviste. Že se zaganjajo vermani in getirgsjegri v pohorske gozdove. Cele dni in noči precujejo pod vrhovi in Čakajo na zave zniska letala. Ko so priletela, so sVabi jurisali,pijani cd slabega ruma. Zavezniškega orožja pa niso dobili,le krogle-v svoja telesa. Hitlerjeva vojska je bila; v neštetih akcijah Zidanškove brigade in bri gad ::IV. divizije odločilno por« žena,teke da se jo Steindl v I.ariboru od povedal l3horju,kr je dejal,da se tu usoda Nemčije ne bo odločala. L'vabi= so se zabili v bunkerje in divjajo nad civilnim prebivalstvom,kolikor ga dosežejo. Pohorske, zage pa stojijo. Drvarske sekire pa počivajo- Skladovnice le Stran 26 SLOVENSKI POROČEVALEC Leto V,štt sa pa Čakajo v skladiščih. Tudi kamnolomi molče. Slovenski partizani Jb5 rešili nase "bogastvo pred roparskimi tujci,kot so rešili življenje tisočev družin,ki jih nacisti iz strahu pred ljudskim uporom niso izselili. Po pohorskih slemenih štrlijo podrtije požganih planinskih koc, Toda na Pohorju je živo kotfcfeiko!i^Partizani se kopljejo v žarkih planinskega^ sonca, počivajo po pohodih v sencah mogočnih smrek in si tolažijo žejo z živo vodo pohorskih otudencev. Polna luna se je pripeljala na Črno nebo, posuto z roji zvezd - Zelena= svetloba se je razlila po• Dravski dolini na desni in po slemenih j.n gra pah nad Ribnico. "Pridemo w\im> lesene koče. Pes je zacvilil in se trgal z verige„ Vza vrata so bila odprta- Pred kočo so ležala razbita vedra, polomljeni del- • pohištva in druga ropotija. Nad polomljeno mizo v mrtvi hi a t je visel Kristua. Tudi Hlev in svinjak sta bila prazna« Tovariš je odveza! psa, z? val je zacvilila:, fce zvila k njegovim nogam,potem pa se opotekla v gozd. "Dopoldne so bili tu vermani," je pripovedoval tovariš. "Hoteli so za grabi t-i Petra, pa se je ubil sam. Odgnali so potem družino,-hi s o p"z izropali." Ob razpadu stare Jugoslavije je tudi Peter pozdravil v II:L !;lerju kralja Matjaža - kot mnogi ^rugi. Hitler je obljubljal red,mir in pravico. Stara Jugoslavija pa je bila osovražena, raisikak lahkoverni slO'v onsk: človek-- je nasedel,posebno socialni demagogiji. Prišlo pa je spoznanje,- Peter je postal eden najbolj požrtvovalnih delavcev Osvobodilne Fronte, Sam je ;ouo tal eden vojšoakov kralja Matjaža - kralj pa je naoa svoboda,naša pravica do življenja. Sanjo je '"eter padel. v * v Petrov;, pot je pot tjsooev Slovencev na Štajerskem. Shig-o rojeni zlo -in ci,gestapovski krvniki iz naslad,kriminalci ter drugi duševno in družbe- no manjvredni izrodki pa so se zvesti Hitlerju. Pa še ti 00 so zatekli v dvom]jivo vars tvo b unkerj ev. Steindi je razpredel ob prihodu po naših krajih mrežo blokAirorjev, oo le-Lf irer jev?bauernf irer jev in bog vedi kakšnih firc jev se Slovenec naj bi ova jal fjlovonea, sosed naj bi so bal soseda»člo\ok naj bi Žrl Človeka. da bi se varnd pasla po nasi domovini nacistiena zver„ Toda Steindlu se ;»e ta mreža hitro potrgala. "Njegovi zaupniki" so v resnici njegovi sovra :'nj.v- .. kaotično odlagajo ovoje funkcije ali pa jih ilvrše"- le za to, da 01, r o vljajo za svoj narod obveščevalno-službo in organizira jo sabotažo .-- Zanimivo je koko ci je okupator vzgajal "zaupn.ile". Pravil tal jo bival v v 'ia-venski au oan, kako 00 ga zaprli in odgna]i v Maribor, Tam so ga zašli se ■vali in pretep: M, Potom so ga izpustili in ga postavili za' o:: •tsbauern^'i-- re:.: ja / .krajevnega vodja kmetov/, la.ložili so mu,naj pobere po vasi "v.. • slove....ske knjigo( Težka prei - kusnja jo bila to zanj . Kmet jo bil, toda nič manj o zemlje ni ljubil slovenske knjige. Razglasil je po /avi.n&j 1j ud- V/ je dpbre knjige p o skrijejo- In tudi som je poslu i 1 ^.ednejse knjig-. Po treh let:h jih je prines Al spet v hiše in mi jih koza ., rožno jih je pola gal na mizo in govoril o njih v.o mati,ko razlaga otroku nekaj posebno le pega in zaupnega. Ner.ci so zahteva . od. njega vedno več. Prihajale so na gestano novo o vadbe rova njen-v - udi :*o ;adi knjig. Spet so ga zaprli,pa ai spet izpusti li in mu dali i^nkoi^o To t ali eo ga upogniti^pn se ^ . dali kot t: so*» dru JO V.st.25____SLOVENSKI POROCEVALEC___Stran 27 fih ne. Saj so "bile njihove oci uprte proti slovenskemu vzhodu in proti = pohorskim gozdovom,ki so rešile smrti stotinG naših ljudi in odkoder pri- hajamo vsak dan močnejši in vsak dan globlje v dolino. "Kako je v vaši vasi?" se i vprašal odbornika OP. Vedel sem,da so bili pred kratkim sprti,da so drug drugemu očitali vohunstvo in se drug druge- ga bali. Mož je malo pomislil,potem me pa živahno pogledal. "Kot ena družina smo" , je rekel.. S cem je povedal vsesborba proti okupa- torju je povezala sosede. OP je vstvarila novo vaško skupnost,iz katere = raste že tudi nova oblast,ljudska oblast,odbornikov OP. Sedaj je pač vse- eno ,če rečeš:"Mi smo sklenili!" ali pa: "Oblast je ukazala!" Kajti oblast je narod sram. Zato tudi ni bilo treba nobenih nasilnih ukrepov,ki naj bi ljudi prisilili,da ne bi nosili okupatorju jajo,masla,mleka in davkov, da ne bi oddajali žita,živine in krompirja,da ne »i več odhajali v okupator- jevo vojsko in v njegove tovarne. Življenje se vrača v vasi. Sosed obiskuje soseda,pogovor jate se brez = strahu o frontah,o naših brigadah,in o domaČi politiki,iz rok v roke gre- do "Slovenski poročevalec" "Ljudska Pravica", "Kmečki glas", "Naša žena", "Mladina","Slovenski glas"..... Najbolj veselo pa je,kadar pride v vas večja skupina partizanov.Ze se de po prostornih hišah in po kočah so mize pogrnjene. Dekleta organizira- jo obveščevalno službo. Smeh in petje se sprostita. Da,ni veselo samo po primorskih 3rdih in dolenjskih zidanicah! Kar sto pite v sobo odkoder slišite skozi odprta okna harmonij in zbor mladih = grl,! Čudite se: Nedaleč od vermanske -postojanke prepeva zbor dvajsetih = mladink in nekaj partizanov: "Skoz gozd in trpljenje v novo življenje - na juriš, o hej partizan!" To je nekdanji župnijski pevski zbor. Ob harmoniju sedi organist in v širokih zamahih spušča roke na tipke. Vzravnan je,visoko drži glavo in njegov glas vnaša v zbor zagon in udarnost: "Za nami.vsi bratje teptani, svobodo si vzamemo sami i" Pred nekaj tedni je bil tu velik praznik:cerkveni zbor je pel na korul V ffl " V - ' y Masa je bila. Prva sveta masa s•slovenskim petjem. "Partizanska masa",kot pravijo ljudje. "Svabskih maš" ne marajo. Tihe so in puste tuj duhovnik = moli in pridiga v tujem jeziku^, v trški cerkvi. In iz cerkve moraš skozi = spalir ovaduhov in neme ur j ev. Se zapro te in odvlečejo v lager,na fronto= ali prisilno delo i VeČina Pohorja je bila v rokah tujih gospodarjev in nemČurjev. Živeli so mogočno med nami kot v malih nebesih in stara oblast ^e bila z njimi . Zlorabljali so naše gostoljubnost in Ijubeznjivost. Eili so peta kolona in gestapovci. Zdaj so zbezali pred ljudsko sodbo v trge in mesta. Jokali bo Stran g8_^_SLCVEH^I^POROOBVALBG _______ __ Leto v.o :\y do že za pohorskimi gozdovi,za širokimi domovi, zr lovišči,za žrgnmi. 'Jri* » li si bodobustne in si: ruvali lase. Toda ne bodo se vrnili nikoli večalo venski narod si je sam vzel svojo zemljo. outri morda po jutrsnjum.pra.v gotovo pa kmalu, bodo zaregljale iz pohor- skih gozdov strojnice .... Okupatorju .in njegovim v? lptom y odo oznanile -- smrtslovenskemu ljudstvu pa svobodo in lepše življenje. » • i Ovetko Zagorski. *