POPLAVA V ŠKOFJI LOKI Nekajdnevno deževje, ki nas je spremljalo zadnje dni v oktobru 1990, je močno dvignilo gladino naših rečnih voda. Močan naliv v noči med 31. oktobrom in 1. novembrom 1990 pa je v škofjeloški občini povzročil pravo vodno ujmo. Katastrofalne poplave so priza dele celotni ravninski del ob Poljanščici, Sel- ščici in Sori. Strokovnjaki vodnega gospodar stva so bili enotnega mnenja, da so poplave presegle tako imenovane 100-letne vode, na območju Davče pa celo 400-letne vode. Iz tega lahko sklepamo, da je Selška Sora s pomočjo razdiralnih hudournikov najbolj ogrozila ravninski del Selške doline in Škofje Loke. Strokovna poročila so navedla, da je bilo v poplavah uničenih 66 ha kmetijskih zemljišč in približno 5 ha gozdnih površin, poplavljenih pa je bilo okoli 300 ha kmetij skih zemljišč. V ožjem predelu mesta Škofja Loka je pri čela voda naraščati med deseto in enajsto uro. Gladina vode se je dvigala s takšno hi trostjo, da so stanovalci v ogroženih območjih lahko reševali le najnujnejše. Najbolj so bila prizadeta območja šolskega centra z meha nično delavnico in športne dvorane v Podlub- niku, Jegorovega predmestja, Demšarjeve in Koširjeve ceste ter Puštala. Na vodomerni postaji reke Sore na Suhi so 1. 11. 1990 ob 17.30 namerili 5,60m nad normalo. Računati pa je, da je bila višina pozneje še nekoliko večja, ker je napravo za merjenje proti večeru odnesla voda. V poznih večernih urah je prenehalo deže vati, ponekod je dež prešel v sneg, zato je voda začela upadati. Stanovalci ogroženih hiš so takoj začeli reševati svoje imetje in čistiti kletne prostore. Izvršni svet občine Škofja Loka je imenoval komisije za ocenjevanje škode. Pregledali in ocenili so vse javne objekte in naprave, kme tijske površine ter stanovanjske in družbene objekte. Poplavljenih ali ogroženih je bilo okoli 340 gospodinjstev in 30 podjetij, obrtnih delavnic, ustanov in drugih objektov ter po škodovanih 60 mostov, od tega 30 uničenih. Najbolj so poplave prizadele podjetja in to varne v Železnikih (Tehtnica, Niko, Alples, Iskra, Dom oprema), v Škofji Loki (Šešir, Mesoizdelki-Klavnica) in v Sovodnju (LI Je lovica). V prizadetih podjetjih je bilo delo prekinjeno od enega do deset dni. Skupna škoda, ki je prizadela občino Škof ja Loka, je po končni oceni znašala okoli 304,093.650,00 din, kar predstavlja 14,2% realno ustvarjenega družbenega proizvoda Šolski center in mehanična delavnica na Podnu 319 občine. V privatnem sektorju je bilo največ škode povzročene na ozimnici (jabolka, krom pir), prehrambenih izdelkih, obutvi, športni opremi, manjših obdelovalnih strojih, kurjavi (drva, premog), kolesih, mopedih, oblačilih, z izlitjem kurilnega olja iz cistern, itd. Vodna ujma je 6 objektov tako onesposobila, da niso več bili sposobni za bivanje. Večina cest je bilo hudo poškodovanih, tako da je bila pove zava med posameznimi kraji onemogočena. V dolžini 6 km je bila pretrgana cesta, ki pelje v naselje Davča, zasuta je bila cesta v Podrošt, nekaj časa sta bili zaprti cesti Škof j a Loka-Žiri in Škof j a Loka—Železniki. Uniče nih je bilo najmanj 110 km cest in javnih poti. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Zaradi okvare glavnega vodovoda je bila motena preskrba s pitno vodo v centru Škofje Loke in v nekaterih okoliških krajih. Občasno je bila prekinjena tudi dobava električne energi je. Vodo so dobavljali s cisternami prostovolj nih gasilskih društev. Obramba pred poplavami je bila organizi rana. Takoj so začeli delovati štabi civilne zaščite, vključenih je bilo preko 800 gasilcev in krajanov ter razpoložljiva gradbena meha nizacija podjetij in zasebnikov. Strokovnjaki so enotnega mnenja, da bodo posledice poplav v občini Škofja Loka odpravljene najkasneje v treh letih. Za požrtvovalno pomoč pri od pravi posledic poplav je občinska skupščina Škofja Loka izrekla vse priznanje, še zlasti krajevnim skupnostim, gasilcem in pripadni kom civilne zaščite. Kot zanimivost naj zabeležimo tudi nasled nje. Že med nalivom so občani glasno razmi šljali in komentirali, da poplavam radi sledijo tudi potresi. In res nas je potres prizadel že v nedeljo 11. novembra 1990 ob 23.16. Apara ture so namerile jakost 6. stopnje po Mercal- lijevi lestvici. Gmotne škode k sreči ni bilo. Med občani je potres povzročil le preplah in grenak spomin na surovo moč narave, ki se je poigrala z njimi prve dni v novembru 1990. Peter Pipp 320