382 Naši dopisi. Od gorenjske strani. 16 novembra. (Pomankanje zdravnikov: Potreba kirurgičnih sol.) Mislili smo, da veliko nadlogo, pomankanje zdravnikov, čutimo le po Kranjskem; pa »Slovenec" naznanil nam je v svoji 262. šte- vilki, da je v 19. seji štajarskega dež. zbora poslanec Jerman zopet, — tedaj se je to zgodilo že pred vsaj enkrat, če večkrat ne — n a g 1 a š a 1 potrebo kirur-gičnjii. š ol. Glasovalo se je o tem predlogu po imenihr pa bil je odklonjen vzlic temu, da je glasovalo 26 pO' slancev za, 25 pa proti predlogu. (Odklonitev predloga zaznamoval je ali g. pisalec dotične notice, ali pa morda g. stavec z (!).) V 263. št. »Slovenca" pa smo brali telegram, da se je v nasledni seji imenovanega dež. zbora izjavil poslanec Furst, da je v omenjeni zadevi glasoval on „d a", ne pa „neu, in vsled tega je dež. glavar predlog Jerman-a o uvedbi kirurgičoih šol proglasil sprejetim. Iz tega je razvidno, da tudi na Štajerskim morajo britko občutiti pomanjkanje zdravnikov. Se ve, — in tega smo tudi popolnoma preverjeni, — da nekaterim gospodom ne govorimo od srca, če rečemo, da je bila to neizrečeno nesrečna misel, ker so se odpravili vojaški zavod „Jozefinum" in kirurgične šole; pa: kar je res, je res, in naj ugovarja kedo, kar in kolikor hoče, mi rečemo še enkrat in trdimo: neizrečeno nesrečna misel bila je to, naj si jo je bil sprožil že Peter ali Pavel. Naredba, da mora vsaki zdravnik biti doktor me-dicine, vidi se nam ravno taka, kakor če bi se zaukazalo; vsaki ljudski učitelj mora imeti sposobnost vsaj za profesorja srednjih šol ali pa celo za univerzo. Dokler niso bile na novo vredjene zdravniške plače na Kranjskem, reklo se je navadno občinam, ako so prosile za zdravnike: zboljšajte plačo, in dobili ga boste. Zdaj pa, ko je dežela sama to storila, plače vravnala, ter so bile vse službe razpisane, pokazal se je še le natančno sad odprave kirurgičnih šol: službe so, ni pa vsaj dovolj ne — prosilcev. Ako za službe posameznih kmečkih okrajev ni nihče prosil, ne čudimo se; a če pogledamo n. pr. na Krško, ki je mesto, ima sedež c. kr. okr. glavarstva, in poseže spretni zdravnik s svojim delovanjem lahko tudi čez most tja v sosedno Štajersko, pa vendar tudi za to službo ni bilo nobenega prosilca, potem lahko vemo, pri čem da smo. Opravičeno toraj vprašamo: kedaj bo tega pomanjkanja konec? Starejši kirurgi so do malega izumrli, mladi se ne odgajajo; naraščaj slovenskih medicinarjev pa je v primeri potrebščine tudi tako pičel, da tako rekoč zgine. In če prav tu in tam kedo medicinske študije dovrši, koliko jih pa mara iti službovat na deželo? Vse v mesta tisi, po kmetih pa naj ljudje zdravniško pomoč ali z težkimi novci preplačujejo ali naj iščejo pomoči pri „konjederkahUf ali pa naj poginjajo kot neumna žival. Terde besede, pa — resnične. Da gg. medicinci do malega vsi le v mesta tišče, glejmo dokaz: Ljubljana šteje, — mende prav vemo —, 30 zdravnikov, soseda Loka ima nasprot le 1, zapiši enega, in to: za mesto in okolico, pa za vso obširno selško in poljansko dolino; — en zdravnik tedaj na blizo 27, zapiši sedem in dvajset tisoč stanovnikov. In to stanje je zdaj o mirnih časih! Ko pa bi nastala kaka vojska, — česar nas vsemogočni Bog milostno obvaruj ! — kaj pa bi bilo potem ? To-le: mladi zdravniki 383 bi bili poklicani v vojaško službo; stari bi ostali po mestih; po deželi pa bi cepali ljudje o boleznih brez zdravniške pomoči kakor muhe. Mislimo, da nihče, ki položaj hoče natančno opazevati, ne bo djal, in tudi rečti ne more: to je pretirano. Ker se nalagajo podložnikom na vse strani taka silna bremena, na) se bi jim vsaj za čas bolezni tudi oskrbela zdravniška pomoč, saj je znano, da je človeku ljubo zdravje prva in največja dobrota na sveti, in da v bolezni vsakido naj bolj po njem koperni. V tej zadevi pa nam stojita zdaj le dva pota odprta : ali naj se uvedejo vsaj za kake leta zopet kirurgične šole, da dobimo po naših deželah mladi domači zdravniški naraščaj ; ali pa naj avstrijski narodi počakajo, da bo ogromno število židovskih medicincov zvršilo svoje študije. Kakor si namreč Izraelov rod po vseh deželah išče mesta in prostora, da takorekoč tihotapsko zastavlja korenine v rodovitna tla, iz katerih naj bi pognalo drevje in sad za njegove sebične koristi in namere, enako tako se je bati, da bodo v kratkem času tudi me-dicinarji tega rodu poplavili vso Avstrijo in poskušali se vriniti v zdravniške službe prav v malih letih. Našega jezika se bodo kmal priučili; zakaj kjer žid čuti „groš", ondi je v svojem trudu neumoren. Naj bi še naši gg. državni poslanci toraj tudi v tej zadevi culi pri vratih, skoz katere hoče vriniti se novi neprijatelj, židovski živelj, med naš siromašni narod! Štajerskemu poslancu g. Jerman-u pa kličemo: „vrlo dobro!" ker se poteza za tako pravično, potrebno in koristno reč ! —k. Iz Ljubljane. — Deželni zbor kranjski končal je dne 23. t. m. minulo soboto večer ob '/« 8. uri letošnjo 44 dni trajajoče vspešno delovanje. — Marsikdo bal se je, da bi se nadaljevalo nasprotje v deželnem zboru, katero se je tu in tam, izrekoma v Ljubljani in njeni okolici in pa v Kranjskih selških občinah kazalo pri zadnjih deželoo-zborskih volitvah. In res kazalo se je pri dveh prilikah pri razpravi normalno-šolskega zaklada io pa pri predlogu finančnega odseka o nameščenji dr. Bock-a v ob enem sklenjenem bolnišničnem oddelku za očibolne, da narodna stranka žalibog pogreša tako potrebne sloge. Bati 83 je bilo, da se sad tega pokaže tudi pri volitvi v deželni odbor. Tako daleč, hvala Bogu, ni prišlo: Zadnji dan zasedanja dognala se je poravnava ne samo za odborovo volitev, temveč na taki podlagi, da je za prihoduje zagotovljena tudi sloga v vsem političnem slovenskem delovanji, ako vsi vdeležeuci, na čemer dvomiti nimamo povoda — ostanejo mož beseda. Vresničila se je toraj koncem zborovanja ona želja, katero je izrekel deželni glavar začetkom tega zasedanja in nadejamo se, da bode na pošteni podlagi dognana sloga med slovenskimi poslanci na Kranjskem vstrajna in blagodejna tudi na razmere med Slovenci v drugih pokrajinah. — Pri volitvi novega deželnega odbora izvoljeni so sledeči odborniki: 1.) iz skupine velikega posestva odbornik dr. Schaffer, namestnik baron Taufferer; iz skupine mest in trgov: odbornik Iv. Mu mi k, namestnik Fl. Stegnar; iz skupine *elskih občin: odbornik dr. Vošnjak, namestnik Fr. Povše; iz celega zbora: odbornik Oton De tel a, namestnik J. Krsnik. Glasno odobravanje našla je izjava izvoljenega dr. Vošnjaka, da sprejme zahvalujoč s3 za skazano mu zaupanje izvolitev in da bode tudi v prihodnje deloval za blagor katoliškega slovenskega ljudstva. — Sklep deželnega zbora, ki se je vršil minulo soboto večer, dal je deželnemu glavarju priliko ozirati se v svojem končnem govoru na vspešno delovanje zbo-rovo: Rešilo se je 78 prilog, večinoma poročil deželnega odbora, 3 samostojnih predlogov in pa deloma poročila odsekov o vsih važnejših predmetih, vrh tega pa se je rešilo 167 prošenj in pa vse nadrobnosti obširnega letnega poročila. Deželni glavar omenjal je posebej: podpore za zgradbe šol, zvikšanje učiteljskih plač, zakon glede nagradenja za versko podučevanje v ljudskih šolah, sklepov glede strokovnih šol in pa zakona o pravicah učiteljev, ki morajo k vojni. Dalje omenjal je sklepa o zgradbi nove bolnice in se pri tej prilike hvaležno spominjal velikodušne po-žrtovalnosti Josipa Gorupa. Omenjal je dalje zgradbe brambovske vojašnice in deželnega gledališča. Izmed sklepov zadevajočih predložitve cest in pa druzihprometnih naprav omenja: ceste čezVagensperg, čez Lužarje, Savskega mosta pri Radečah in železnice Kamniške. Izmed sklepov zadevajočih gospodarske stvari o-menja: zelo izdatnih podpor za kmetijstvo, za kmetijsko razstavo prihodnega leta, zoper trtno uš in strupeno roso, zoper povodni Vipavske, Račenske in Kočevske doline, pogozdovanje krasa, pred vsem pa prevažuega zakona za osuševanje ljubljanskega močvirja. Konečno omenja še sklepa deželnega zbora v podporo letos v deželi po vremenskih nezgodah poškodovanih. Glavar izreka gorko zahvalo za toliko in tako važnih sklepov vsemu deželnemu zboru, posameznim odsekom, njenim načelnikom in poročevalcem. Še posebej zahvaljuje se gospodu deželnemu c. k. predsedniku, ki je kakor vedno, tudi letos sodeloval pri vsih važnejših sklepih ter s svojo naklonjenostjo vspešno podperal vsa prizadevanja v blagor dežele. Po zahvali izrečeni po-poslancem tudi v nekolikih nemških besedah vabi deželni glavar vso zbornico , hvaležno in zaupno spominjati se onega, ki vedno očetovsko skrbi tudi za našo deželo ter se zborovanjd sklene z živahnimi živijo-klici na cesarja Franc Jožefa. Zahvaljuje se za 384 prijazne besede glavarjeve gospod deželni predsednik baron W i n k 1 e r ter obeta , neprestano delovati za blagor dežele ; konečno zahvali se v imenu zbornice g. poslanec Luka Svetec deželnemu glavarju za nepristransko in uljudno vodstvo razprav ter mu izreka vo-šilo, da bi ga Bog mnogo let ohranil zdravega in krepkega v blagor dežele. Zahvaljujoč se za te vošila potem sklene zborovo zasedanje. — Prevzvišeni gosp. knezoškof ljubljanski vrnil se je minuli pete* večer nazaj v Ljubljano z Dunaja, kjer se je vdeleževal shoda avstrijskih škofov. — Stari meščan ljubljanski g. J. Pauer, po domače „Činčara", umrl je minulo soboto ter v ponedeljek bil pokopan pri sv. Krištofu. — Uniou katolica imenuje se na Dunaji novo u-stanovljena katoliška zavarovalnica zoper ogenj, točo itd., novemu zavodu imenovan je glavni zastopnik za slovenske pokrajne g. Josip Prosenc v Ljubljani.