v
Stev. 3770.
I L •
IX.
1921.
Lavantinske Škofije
uradni list.
Vsebina. 45. Njegovo Veličanstvo kralj Peter I. umrl. — 46. Brzojavno sožalje ob smrti kralja Petra I. — 47. Sacra Congregatio de disciplina Sacramentorum. Instructio ad Reverendissimos Ordinarios locorum super probatione status liberi ac denuntiatione initi matrimonii. — 48. Podelitev odpustkov katoliškim gospejnim društvom od sv. Vincencija Pavelskega v Lavantinski škofiji. —. 49. Pokrajinska uprava za Slovenijo. — 50. Vloge duhovnikov na ministrstvo ver. — 51. Uporabljanje zakona o poštninski prostosti.
— 52. Knezoškofijska kronika. — 53.. Osebna naznanila.
Njegovo Veličanstvo kralj Peter I.	umrl.
1 užno poročilo je došlo brzojavnim potom	od ministrstva ver	v Belgrado	našemu
prevzvišenemu in prem Hostiji vemu Nadpastirju predpoldne 17. avgusta 1921:
i	1	'	1	•
Njegovo Veličanstvo kralj Peter 1. je dne 16. avgusta 1921 ob 5. (17)" 30' popoldne umrl.
V znamenje žalosti, da je preminul prvi vladar kraljestva ujedinjenih Srbov, Hrvatov in Slovencev, je brž zaplopolala črna zastava raz knezoškofijsko palačo in kmalu zatem raz sosednje duhovske hiše.
Zvečer 17. avgusta je od */t7. ('/.19) do 7. (19) ure žalno zvonjenje z vsemi zvonovi	v	Mariborskih cerkvah oznanjalo resni dogodek.	Zvonjenje se je v stolnici ponavljalo
vsak	dan do pogreba od '/.12. do 12. ure opoldne in	od '/.7. do 7. ure	na večer.
Župnijskim uradom Lavantinske škofije je bila z odlokom od 17. avgusta 1921 štev. 3664 razposlana ta' le odredba:
»Vsled sklepa katoliških škofov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na skupni konferenci v Zagrebu od dne 30. aprila do 6. maja 1921 se vrši cerkveno opravilo (col. viol.) ob smrti osebnosti kraljeve hiše tako le:
1.	Moli se ali poje psalm 50: Miserere mei Deus etc. cum Gloria Pàtri etc. —
2.	Opravita se molitvi: Pro quacumque necessitate in Pro quacumque tribulatione (12. in 13. inter orationes ad diversa in Missali Romano). — 3. Moli se molitev z verzikuli za novega kralja.
Kakor hitro dojde to naznanilo, se naj do pogreba zvoni z zvonovi dvakrat na dan, predpoldne in popoldne, v treh presledkih.
Zgoraj omenjeno cerkveno opravilo se naj po možnosti vrši prihodnjo nedeljo.«
K pogrebnim svečanostim v Belgrado v ponedeljek 22. avgusta je bil odposlan kot zastopnik Lavantinske škofije gospod kanonik Maksimilijan Vraber, doctor rom. in iure canonico.
V Mariborski stolnici je bilo cerkveno opravilo po zgoraj začrtanem sporedu na dan pogreba ob 9. uri dopoldne- Izvršili so ga prevzvišeni gospod knezoškof ob asistenci mnogoštevilne duhovščine, v pričujočnosti zastopnikov Mariborskih državnih, vojaških in civilnih uradov ter ob udeležbi vernega ljudstva.
Pobožnost se je z udeležitvijo nad 60 duhovnikov v pričujočnosti odposlancev vojaških in drugih oblasti med polurnim zvonjenjem ponovila ob uri pogreba rajnega vladarja, to je ob pol šestih (osemnajstih) na večer.
Ko slavimo spomin umrlega kralja Petra I., pozdravljamo v duhu zvestobe, vdanosti in pokorščine, kakor nam to veleva naša sveta vera, novega vladarja Njegovo Veličanstvo kralja Aleksandra.
Ohrani, o Gospod, našega kralja Aleksandra —
In usliši nas na dan, ko te kličemo !
46. Brzojavno sožalje ob smrti kralja Petra I.
Po brzojavnih poročilih od ministrstva ver in po večkaterih dopisih od strani predsedstva pokrajinske uprave v Ljubljani ter okrajnega glavarstva v Mariboru, tičočih se smrti kralja Petra L, žalnih cerkvenih opravil in pogrebnih slovesnosti, je bila dne 24. avgusta 1921 odposlana naslednja brzojavka:
Slavno ministrstvo ver
Beograd.
Vsled lužnega od ministrstva ver došlega poročila o smrti Njegovega Veličanstva kralja Petra I.
so se vršila žalna cerkvena opravila z zvonjenjem v Mariborski stolnici in po vsej Lavantinski vladiko-vini. V izraz mojega in moje duhovščine globokega sožalja se je posebni delegat udeležil pogrebnih slavnosti v Belgrado. Ko slavimo spomin umrlega kralja, molim s svojimi duhovniki, da Vsemogočni ohrani Njegovo Veličanstvo kralja Aleksandra ter bogato blagoslovi Njegovo vladanje v blaginjo krasne kraljevine !	f
Dr. Mihael Napotnik,
knezoškof Lavantinski.
47.
Sacra Congregatio de disciplina Sacramentorum.	.
Instructio ad Reverendissimos Ordinarios locorum super probatione status Uberi ac denuntiatione inltl
matrimonii.1
Itertim conquesti sunt haud pauci Ordinarii locorum quod parochi, praesertim in exteris dissi-tisque regionibus ad quas frequentes demigrant ex Europa opifices, horum aliquando matrimoniis assistant, quin praescripta iuris tum de statu libertatis tum de initi matrimonii denuntiatione rite serventur ; ex quo fit ut non raro novum contra fas attentetur matrimonium ab iis qui adhuc priore vinculo ad-stringuntur.
1 Acta Apostolicae Sedis. An. XIII. Vol. XIII. Komae, 7. Iulii 1921. Num. 9. pagg. 348, 349;
Ad huiusmodi malum praecavendum, quo sacra familiae christianae iura pessumdantur, parentes vinculis damnationis illaqueantur, et filii perversionis periculo facile obiiciuntur, haec Sacra Congregatio de Disciplina Sacramentorum die 6. mensis Martii anni 1911 Instructionem Ordinariis dedit, quae in Commentario Officiali Acta Apostolicae Sedis, voi. III, pag. 102, sub die 15 eiusdem mensis evulgata est.
Verum ne quis, in negotio tam gravi, huic Instructioni aliquid a Codice iuris canonici derogatum esse putet, Eminentissimi Patres huius Sacrae Con-
gregationis in generali conventu die 26. mensis Iunii currentis anni habito, eam, ipsius Codicis pràéscrip-tionibus suffultam, Ordinariis iterum sequentis tenoris dandam censuerunt.
1. Ordinarii in parochorum memoriam revocare satagant haud licere ipsis adstare matrimonio, ne praetextu quidem et intentione avertendi fideles a turpi concubinatu, aut praecavendi scandalum coniugi!, quod vocant, civilis, nisi constilo sibi legitime de libero statu contrahentium, servatis de iure servandis (can. 1020 et 1097 § 1, n. 1. Cod. iur. can.), iidemque moneantur ne omittant, ad normam can. 1021, baptismi testimonium a contrahentibus exigere, si hic in alia paroecia fuerit illis collatus.
2. Vi can. 1103 § 2 parochus qui matrimonio interfuit, ad parochum baptismi transmittere festinet initi contractus denuntiationem, quae, ut praescripta eiusdem canonis rite serventur, contineat oportet coniugum eorumque parentum nomina et agnomina, aetatem contrahentium, locum diemque nuptiarum, testium pariter nomina et agnomina, denique ipsum parochi nomen et agnomen una cum parochiali sigillo.
Accurate autem edoceatur de paroecia, de dioecesi, ac de baptismi coniugum loco ; cetera que alia serventur, quae ad scripta per publicos portitores tuto transmittenda pertinent.
3. Quo securius sive testimonium de statu libero a parocho nupturientium habeatur, sive denuntiatio de secuto matrimonio ad parochum baptismi perveniat, parochi haec documenta petant vel transmittant per cancellariam Ordinarii loci.
M. Id autem perpendant parochi oportet, aliqua huiusmodi opificum emigrantium matrimonia, quasi
vagorum matrimonia habenda esse, quibus, iuxta can. 1032, parochus assistere non debet niti debitam licentiam assistendi ab Ordinario loci obtinuerit. Quod si de vagis non agatur, tamen difficulter quoad alios emigrantes abest dubium de exi-stentia impedimenti, ideoque, iuxta can. 1031 § 1 n. 3, parochus eorum matrimonio assistere nequit inconsulto Ordinario: habito etiam prae oculis praescripto can. 1023 § 2. Hisce de causis haec Sacra Congregatio iubet et mandat ut parochi matrimoniis fidelium de quibus agitur in hac Instructione non assistant, excepto casu necessitatis seu potissimum periculo mortis, inconsulto Ordinario loci.
5. Si forte accidat ut, adhibitis etiam cautelis de quibus in n. 1, baptismi parochus in recipienda denuntiatione matrimonii comperiat alterutrum contrahentium aliis nuptiis iam esse alligatum, rem quantocius significabit, per cancellariam Ordinarii, parocho contra fas attentati matrimonii.
6. Ordinarii sedulo advigilent ut haec praescripta religiose serventur, horumque violatores, si quos repererint, curent ad officium revocare, adhibitis etiam, si opus sit, canonicis sanctionibus.
Sanctissimus Dominus Noster Benedictus PP. XV. in audientia habita ab infrascripto Secretario huius Sacrae Congregationis die 26. Iunii 1921 hanc Instructionem approbavit et confirmavit, eamque ab omnibus quibus spectat servari mandavit.
Datum Romae, ex aedibus S. C. de Sacramentis, die 4. Iulii 1921.
L. + S.
M. Card. Lega, Praefectus. f A. Capotosti, Ep. Thermen., Sečretarius.
48. Podelitev odpustkov katoliškim gospejnim društvom od sv. Vincencija Pavelskega v Lavantinski škofiji.
Kn. šk. Lavantinski ordinariat je svetemu očetu Benediktu XV. dne 9. junija 1921 št. 2673 predložil naslednjo prošnjo:	i
Beatissime Pater!
Tenore Brevis sub die 25. Februarii 1907 editi Sua Sanctitas Papa Pius X. felicis recordationis benignissime ad decennium concessit indulgentiam plenariam pro pia mulierum sodalitate sub titulo s. Vincenti! a Paulo in dioecesi Lavantina canonice erecta, lucrandam ab iisdem consororibus in sodalitatem adseitis, quae festivitate Immaculatae Conceptionis Deiparae Virginis, die festo s. Vincenti! a Paulo, feria sexta intra hebdomadem Passionis vel alio die tempore Paschali ab Ordinario semel designando a primis vesperis usque ad occasum solis dierum huiusmodi singulis annis vere poenitentes et confessae ac s. Communione refectae propriam cuiusque pa-
rochialem ecclesiam devote visitaverint, ibique pro Christianorum Principum concordia, haeresum extir-patione, peccatorum conversione ac s. Matris Ecclesiae exaltatione pias ad Deum preces effuderint.
Privilegio hoc exstincto ego devotissime infra-scriptus Episcopus Lavantinorum humillime supplico, quatenus Sanctitas Tua supramemoratum Indulgentiae privilegium in futurum quoque ad decennium vel, si possibile, usque ad tempus, dum praedicta sodalitas constiterit, clementissime concedere dignetur.	'
Pro qua gratia et Deus . .
Sanctitatis Tuae humillimus, obedientissimus famulus et filius t Michael,
Episcopus Lavantinorum.
Maribori ad flumen Dravum, die 9. Iunii 1921,
Na to je došel ta le reskript :
Die 23. Iunii 1921.
Sacra Poenitentiaria Apostolica benigne annuit
Pokrajinska upi
Oddelek za prosveto in vere pokrajinske uprave v Ljubljani je z dopisom od dne 3. avgusta 1921, št. 115/preds. Im. šk. ordinariatu naznanil naslednje: Predsedstvo pokrajinske uprave v Ljubljani je pod številko 8126 z dne 2. avgusta 1921 sporočilo : V smislu člena 134 ustave izvršuje pokrajinski namestnik pokrajinsko upravo po ščfih oddelkov pod neposrednim nadzorom ministra za notranje zadeve in kot organ pristojnih ministrov. Iz tega sledi, da je sedanja deželna vlada za Slovenijo prenehala in da imamo sedaj pokrajinsko upravo za Slovenijo, kateri načeljuje od kralja imenovani pokrajinski namestnik.
Dokler se posamezni deli pokrajinske uprave ne ukinejo in njihovi posli ne preneso, bodisi na posamezna ministrstva, bodisi na kasacijsko sodišče (stol sedmorice), bodisi na oblastna oblastva države (n. pr, veliki župan itd.) ali samouprave (oblastna skupščina in oblastni odbor itd.) se bo pokrajinska uprava za Slovenijo delila v naslednje oddelke:
1.	Predsedstvo pokrajinske uprave ; 2. Oddelek
Vloge duhovnikov
Ministrstvo ver kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, katoličko odeljenje v Belgradu, je z dopisom od dne 13. julija 1921 V. K. Br. 1774 kn. šk. ordinariatu sporočilo naslednje:
Kako pojedini sveštenici upučuju, gotovo svako dnevno, neposredno ovom Ministarstvu molbe pri-vatnpg karaktera, ne taksiraju ih propisno; te time s jedne strane štete državne imterese, a s druge strane greše se o način vodjenja zvanične prepiske ; to je Gospodin Ministar Vera pod V. Br. 2699 od 27. juna tek. godine, izvoleo narediti:
1.	Da sve sveštenstvo, sa cele teritorije naše Kraljevine, svoje molbe upučene ovom Ministarstvu, šalje preko svojih nadležnih duhovnih vlasti, a ne neposredno ovom Ministarstvu.
5
Uporabljanje zakona
Kn. šk. dekanijskim uradom je bil dne 30. julija 1921 razposlan naslednji odlok :
Direktor pošte in brzojava za Slovenijo je z
pro petita prorogatione ad aliud decennium ser. ato tenore concessionis in supplici libello memoratae.
Contrariis quibuscumque non obstantibus.
L. S.	B.	Colombo,	S.	P.	Keg.
va za Slovenijo.
za notranje zadeve ; 3. Oddelek za kmetijstvo; 4. Oddelek za javna dela ; 5. Oddelek za socijalno skrbstvo; 6. Oddelek za prosveto in vere ; 7. Oddelek za pravosodje ; 8. Oddelek za gozdarstvo.
Pristojnost teh oddelkov ostane do nadaljnih ukrepov povsem ista kakor pristojnost odgovarjajočih dosedanjih poverjeništev in oddelkov deželne vlade za Slovenijo.
Z ozirom na to vabim škofijski ordinarijat, da odslej uporablja v svojih uradnih spisih le še označbe, ki jih je predpisalo predsedstvo pokrajinske uprave.
Vsi spisi, ki so se po dosedanji razdelitvi predlagali poverjeništvu za uk in bogočastje, naj se odslej naslavljajo tako-le : Oddelek za prosveto in vere, pokrajinske uprave v L j ubij a n i.—	•
O tem se obvestijo kn. šk. župnijski uradi z naročilom, da odslej uporabljajo v svojih uradnih spisih le označbe, ki jih je v predstoječem odloku predpisalo predsedstvo pokrajinske uprave v Ljubljani.
na ministrstvo ver.
2.	Sve molbe, ovom Ministarstvu, ako su privatne prirode, da budu propisno taksirane, a ne ozvaničavane. ■
i
V zmislu tega dopisa ministrstva ver se častiti duhovščini po predpisu škofijskega zbora iz leta 1911 (Operationes et constitutiones Synodi dioe-cesana Lavantinae anno 191 I congregatae. Maribori, 1912. pag. 834. num. 10) naroči :
1. Da vse prošnje in vloge, naslovljene na ministrstvo ver, pošilja potom kn. šk. ordinariata, ne pa neposredno na ministrstvo ver ; in
2. Da se vse prošnje, če so privatnega značaja, pravilno kolkujejo.
poštninski prostosti.
dopisom z dne 3. julija 1921 št. 24264/11 —e— 1921 semkaj naznanil to le:
»Iz poročil podrejenih poštnih uradov je poštno
ravnateljstvo spoznalo, da mnogo župnih uradov ne ve, v katerih primerih in s katerimi oblastmi in uradi uživajo poštninsko prostost.
Korespondenca župnih in duhovnih uradov z državnimi, civilnimi in vojaškimi oblastmi in uradi je oproščena le v verskih, zakonskih, šolskih in drugih zadevah poštnine, z občinskimi uradi pa nikoli, razen kadar pošiljajo izpiske matrik v deželno-brambnih ali črnovojniških zadevah, kar pa mora biti na pošiljki izrečno označeno.
Ugotovljeno pa je, da pošiljajo nekateri župni uradi med seboj uradne dopisnice z označbo »službeno, poštnine prosta (matična) zadeva«, na katerih se javlja, kdaj je ta ali ona oseba vstopila v Marijino družbo, kar se ne more smatrati niti kot verska niti uradna zadeva, vsled česar tudi niso take po-
šiljke po še veljavnem avstrijskem zakonu od 2. oktobra 1865 o poštninski prostosti oproščene poštnine.	i
Nekateri župni uradi hočejo tudi s tajništvi političnih strank ali s knjigarnami dopisovati prosto poštnine.
Ker se smatra tako poslovanje za zlorabo pošt-ninske prostosti in ker trpi vsled tega poštna uprava občutno izgubo, prosimo kn. šk. ordinariat, da pouči podrejene župne urade na pravilno, dovoljeno uporabljanje zakona o poštninski prostosti pri svoji korespondenci, ker imajo poštni ur-adi nalog, strogo paziti na morebitne poštnodohodarstvene prestopke.«
O tem se obvestijo kn. šk. dekanijski uradi z naročilom, da dajo na znanje predstoječi odlok tudi podrejenim kn. šk. župnijskim uradom.
52.
Knezoškofijska kronika.
Kanoniška vizitacija in sveta birma v Ptujskem dekanatu od 1. do 8. julija 1921. Na god predragocene Krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa so naš prevzvišeni vladika ob 6. uri zvečer došli z vozom iz Maribora na Majdin. Pri vstopu v dekanijo Dravsko polje, skozi katero vodi lepa cesta neposredno proti Ptuju, stoji prenovljen kamenit steber s Križanim spredaj, v stranskih dolbinah pa so slike svetih apostolov Petra in Pavla ter sv. Družine. Poleg tega stebra in pred njim je bila cesta ograjena z okrašenimi zelenimi drevesci. Pri župnijski cerkvi Št. Janž na Dravskem polju, med potom pa ob opletenili križih in .ovenčanih kapelah, je bilo povsod vse polno vernikov zbranih, ki so kleče prosili višepastirskega blagoslova.
Na meji Hajdinske župnije, v Slovenji vasi, je svojega Nadpastirja pričakovalo pri vaški kapelici blago ljudstvo in 135 jezdecev, ki so skozi številne slavoloke s pomenljivimi napisi spremljali Njihov voz do tarne cerkve, drugi dan, pri odhodu, pa dalje v mesto Ptuj. Pri sprejemu so Njih Ekscelenco pozdravili : Ptujski prošt g. Martin Jurkovič kot dekan, domači dušni pastir, učenka v imenu šolske mladine, gg. nadučitelja šol na Hajdinu in na Bregu, občinski predstojniki in dekliška Marijina družba. Po šolarski izkušnji, ki se je prav dobro obnesla, je cerkveni pevski zbor priredil pred župniščem prisrčno podoknico. Drugi dan, na veseli god obiskanja Marije device so'.visoki vizitator v svečanostih pridigi (Ali ne veste, da ste tempelj božji in da Duh božji v vas prebiva? Ako pa kdo tempelj božji oskruni, tega bode Bog pokončal. Zakaj tempelj božji je svet, kar ste vi! I. Kor. 3, 16. 17) govorili o podobnosti telesnega tempelja z duhovnim tem peljem ali pa nevidnega tempelja z vidnim svetiščem. Podlaga je
sveta vera, stolp s križem, znamenjem našega odrešenja, pomeni krščansko upanje, aitar, bistveni del hiše božje, pa gorečo ljubezen do Boga in do bližnjega. Streha, ki brani cerkev škode, nas spominja strahu božjega, ki je začetek modrosti. Hiša pa, ki stoji v strahu božjem, stoji trdno, ona stoji dolgo ! Po cerkvenem govoru so opravili • molitve za rajne in birmali 402 otroka, po sklepnih molitvah pa so še slovesno podelili sveti apostolski blagoslov s popolnim odpustkom. Ta red svetih opravil se je ponavljal tudi drugod.
Istega dne ob 5. uri popoldne se je vršil veličasten sprejem Prevzvišenega na glavnem trgu Ptujskega mesta. Pred mestno hišo so Njim govorili v pozdrav : Dr. Otmar Pirkmajer kot vodja okrajnega glavarstva, gerent mestne občine Dr. Matevž Senčar, mestni komandant major Gjeloševič, poveljnik pontonjerov, major Kovačič, predstojnik okrajnega sodišča Dr. Štuhec in gimnazijski ravnatelj g. Franc Vajda. Premilostljivemu gospodu knezoškofu se je nato poklonil mestni župnik g. prošt z duhovščino. Pristopili so še dečki in deklice, ki so v imenu nežne mladine radostnega srca pozdravili premilega delivca zakramenta Svetega Duha. Na trgu se je bilo zbralo mnogo vernega ljudstva, da svojemu duhovnemu očetu izkaže otroško spoštovanje, zvestobo in ljubezen.
Na 7. nedeljo po Binkoštih so prevzvišeni govornik v preznameniti pridigi, katere vodilo in refren je bil deveti člen apostolske vere »Verujem v sveto katoliško Cerkev«, temeljito dokazali, da je sveta Cerkev božja naprava. Da katoliška Cerkev ni in ne more biti človeška iznajdba, tonam pričata njen začetek in njen obstoj, to nam dokazujejo samo njej lastna štiri poglavitna znamenja: edinost, s ve-
tost, vesoljnost in apostolstvo. Zvestoba do prave Kristusove cerkve je pa tudi zastava blaženega miru z Bogom in z bližnjim in s samim seboj. Birmanih je bilo 608.
Pri sv. Petru in Pavlu v Ptuju so kneza in škofa pri dohodu dne 3. julija popoldne poleg samostanske duhovščine pozdravili : Učiteljstvo s šolsko mladino, okrajni zastop in šest županov, mladeniška in dekliška Marijina družba, katoliško izobraževalno društvo in Orel, Po slovesnem vhodu v cerkev je bil blagoslov z Najsvetejšim. Pri katehezi je bilo 15 razredov otrok. Prevzvišenemu v počast je na večer zapelo »Slovensko pevsko društvo v Ptuju« dovršeno tri skladbe. Naslednji dan se je zbralo v hiši božji okoli 2500 župljanov k svetemu opravilu in k poslušanju božje besede (Prosim, dete, ozri se v nebo in na zemljo in na vse, kar je ondi, in spoznaj, da je Bog te reči in človeški rod iz nič ustvaril. II. Mak. 7, 28) o častitljivem, bogaboječem starčku Kleazarju ter o junaški makabejski materi in njenih sedmerih sinovih, o devetih možih in trinajstih dvornih plemičih iz afriške pokrajine Uganda, ki naj nam bodo vzgled za zmagoviti duhovni boj. Zakrament svete birme je prejelo 712 otrok.
Na hrib Sv. Urbana I. papeža in mučenika so premilega Nadpastirja spremljali Orli na čilih konjih. Prevzvišeni so pri ozaljšanih križih in kapelah opravili kratko pobožnost ter podelili zbranemu ljudstvu in posebič še malim otročičem sveti blagoslov. Dobri farani, ki so si tako močno želeli birmsko slovesnost v domači cerkvi, so postavili šest slavolokov s primernimi napisi ter 240 mlajev in mlajičev, cel drevored, prepleten z venci in s kitami od mesta, kjer je bil slovesni sprejem, do cerkve in odtod do žup nišča. »Blagoslov, ljubezen, mir nam prinaša Nad-pastir — Da bi Vladika naš premili še mnogokrat med nami bili!“ je bilo brati na krasnem slavoloku, kjer se je skoraj cela srenja s svojima dušnima pastirjema, z učiteljstvom in s šolsko mladino zbrala k iskrenemu pozdravu. Visokemu gostu v radost je domači pevski zbor na večer zapel več lepih pesmi za podoknico.
Tolike vdanosti in ljubezni v srcu veseli so za čast božjo vselej vneti vladika na birmski dan na podlagi evangeljskega poročila : Jezus je šel na goro in je tam sedel s svojimi učenci (Jan. 6, 3) z vso prisrčnostjo razložili pobožnim poslušalcem, kako naj pridno posnemajo božjega Vzveličarja ravno tukaj na griču sv. Urbana. Gospod je na gori molil, na gori je premagal hudobnega duha, je množice učil — čudovita gorska pridiga — in jim dobrote delil. Na Taboru se je izpremenil in na Sionu je postavil najsvetejši Zakrament. Z gore Sion se je podal na Oljisko goro, kjer je vdan v voljo nebeškega Očeta začel, z veličastnim vnebohodom pa tudi slovesno končal svoje trpljenje in naše odre-
šenje, potem ko je s prebridko smrtjo na križu vrh Kalvarije za vse čase postavil aitar presvete daritve. Birmanih je bilo 372. Deveto nedeljo po Duhovem, dne 17. julija, so vsi otroci Urbanske šole (402 po številu) z dekliško Marijino družbo (72 udov) darovali sveta obhajila za časno in večno srečo prevzvi-šenega in premilostljivega gospoda knezoškofa v zahvalo za milosti polni apostolski obisk pri Sv. Urbanu.
Na meji župnije Sv. Marko pri Ptuju je dne
6.	julija zjutraj Prevzvišenega čakalo 28 jahačev, ki so Jih spremljali do farne cerkve. Tam so govorili v pozdrav: domači g. župnik, g. nadučitelj, župan, učenec in učenka za šolsko mladež ter zastopnica dekliške Marijine družbe. Šolska kateheza je bila po sveti maši, potem pa pretresljiva pridiga o sodnjem dnevu in o sodbi ob koncu sveta : Sin človekov bo prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angelji in takrat bo povrnil vsakateremu po njegovih delih (Mat. 16, 27). Tridentinski cerkveni zbor namreč ukazuje pridigarjem, da govorijo tudi o resnih.rečeh »Docendo quae scire omnibus necessarium est ad salutem, . . . ut,poenam aeternam evadere et coelestem gloriam consequi valeant.» (Sess. V. de contionatoribus c. 2). Misel na sodbo je velikega cerkvenega učenika sv. Hieronima tako prevzela, daje imel navado reči : »Sive edam, sive bi barn, sive dormiam, sive vigilem, semper haec terribilis vox in auribus meis sonat : Mortui, surgite, venite ad judicium !« Preskrbni vladika so živo opisali veličastni prihod in nepreklicno razsodbo božjega Sodnika (slika v Sikstmski kapeli) ter večno slovo — valete — pogubljenih. Birmali so 430 otrok.
K Sv. Marjeti niže Ptuja so dospeli premilost-ljivi gospod knezoškof še isti dan popoldne v častnem spremstvu Markovskih in Št. Marječkih konjenikov, skupaj 47 mož. Pri vsaki kapeli je bilo polno ljudstva, ki je svojega duhovnega kneza kleče prosilo nadpastirskega blagoslova. Že na meji v občini Muretinci Jih je pozdravil predsednik Orlov, pri prvih treh slavolokih pa zaporedoma dva mladeniča, izmed katerih je eden pred kratkim prišel iz vojnega ujetništva, in dijak Ptujske gimnazije. Nebroj blagih vernikov je kar najbolj slovesno sprejelo prevzvišenega Nadpastirja blizu farne cerkve, kjer so Jih nagovorili : g. župnik, župan občine Gorišnica, načelnik gasilnega društva, učenka ter prednica dekliške Marijine družbe. V slovesnem sprevodu se je vršil nato vhod Prevzvišenega v cerkev, kjer je bila po zakramentalnem svetem blagoslovu kaj izpodbudna šolska izkušnja iz krščanskega nauka. Po večni luči so Jim domači pevci priredili genljivo podoknico.
Na god slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda so premili vladika po sveti maši ob obilni asistenci in obdani od velike množice pobožnih verni-
kov s prepomenljivimi obredi blagoslovili za cerkev sv. Marjete prva dva nova bronasta zvona, odkar je utihnil svetovni vojni vihar. Po botru in botri sta dobila ime Franc in Friderika Neža. V veselem ganutju so se zaiskrile oči vseh navzočnih, ko so prevzvi-šeni blagoslovitelj na vsaki zvon trikrat udarili s kladivom rekoč : »Poj v slavo presvete Trojice!« Večji zvon, težek 628 kg, okrašen s slikami: sv. Frančiška Asiškega, sv. Janeza Krstnika in sv. Neže device-mučenice ter zaznamovan z napisom:	»Po
strašni svetovni vojni oskrbeli bogoljubni župljani«, je zapel s čistim glasom tis. Poldrugi glas višje ali A je zapel 411 kg težki manjši zvon, ki nosi slike: 'sv. Jožefa, sv. Janeza Nepomučana ,in sv. Sebastijana ter napis: »Žive vabim, za mrtvimi žalujem, nesrečo odganjam«. Vlile so ju »Strojne tovarne in livarne v Ljubljani« za 149.750 K.
Za Nadpastirjem so tudi duhovniki in zastopniki raznih stanov s kladivom udarili na Vsaki zvon ter pri tem govorili pomenljive izreke, n. pr. : V čast sv. Marjeti! —-, Zvonovi zvonite,,na delo, k molitvi, k službi božji vabite, pokojnim faranom .večni mir in pokoj oznanjujte! — Zvonita k časti Matere božje!
— Živim gla^ mrtvim tolažbo! — Kjer tvoj odmev se glasi, naj se Sin božji časti ! — Pojta čast in slavo sv. Janezu Nepomučanu ! — Ko bota k službi božji zvonila, naj vaju posluša učeča se mladina prav zvesto ! — Slavo božjo oznanjujta ! — K 'večji časti božji, preblažene device Marije in vseh svetnikov ! — Zvonovi zvonite lepo, klič’te k Očetu domo’, klič"te nas v sveto nebo! —Budita grešnike k pokori! — Moj Bog in moje vse! — Po Mariji k Jezusu! — Hvala vsem, ki so darovali v ta namen!
— (boter Franc Miki). — Hvala prevzvišenemu našemu Nadpastirju Mihaelu! (botra Friderika Tomažič). — Zvonovi zvonite, na delo budite, ker prazno je delo brez sreče z nebes ! — Sladko srce Jezusovo, bodi moja ljubezen! — Sladko srce Marijino, bodi moje rešenje !
Po kratki razlagi ravnokar izvršenih svetih obredov so se Prevzvišeni podali v cerkev, kjer so v izbranih besedah primerjali novpblagoslovljena zvona z ozirom na njuni namen dvema trobentama, narejenima na božje povelje od Mozesa iz vlitega srebra. (IV. Moz. 10, 1. 2). Klicala bota župljane v hišo božjo. Zjutraj zgodaj jih bo zvon spominjal na Gospodovo rojstvo iz ljubezni do nas, opoldne pa na njegovo povišanje in prebridko smrt na svetem križu v naše odrešenje; zvečer ob mraku jih bo milo vabil k molitvi za rajne, dokler prej ali slej tudi njim ne zapoje v slovo.
Z maziljenjem sta bita danes posvečena dva zvona, z maziljenjem s sveto krizmo so bili posvečeni tudi ljubi otroci v žive tempelje Svetega Duha. Dajmo se vselej voditi od Svetega Duha, ki počiva
v globočini božanstva presvete Trojice, prebiva v naravi ali naturi, kjer vse vlada po meri, številu in teži, prav posebno pa oživlja in modro vodi sveto katoliško Cerkev, ono mogočno ladjo, katero je iz-tesal Jezus Kristus, o katerem so mislili, da je tesarjev sin ; prišel je Sveti Duh in ta čudovita ladja se je začela gibati. Prebivališče tretje božje osebe so tudi dobri otroci, izmed katerih si izvoli bistre in pobožne mladeniče, da postanejo mašniki Kristusovi in darujejo presveto daritev. Slednjič so se visoki govornik zahvalili troedinemu Bogu, kateremu v čast in slavo bota nova dva zvona najbolj pela ; javno zahvalo pa so tudi izrekli blagim dobrotnikom, ki so pod modrim vodstvom svojega dušnega pastirja pripomogli k izredni slovesnosti, katero so mnogi duhovniki s svojo navzočnostjo še posebno povzdignili. K sklepnim molitvam nad birmanci, katerih je bilo 509, je že vabil novi zvon; kmalu se mu je pridružil drugi s prejšnjim najmanjšim k slavnostnemu zvonjenju preblagemu blagoslovitelju v zahvalo, požrtvovalnim duhovljanom pa v nepopisno radost.
Sv. Lavrencij v Slov. goricah je bil priča sklepnih birmskih slovesnosti v tem dekanatu. Od Sv. Marjete do grada v Domovi so Prevzvišenega še spremljali Orli na konjih; v vasi Mezgovci Jim je neki posestnik govoril v slovo. Ne dolgo potem pa so že obdali Njihov voz v lepem številu Sv. Lov-renčki banderijaši. Po kratkem pozdravu se je potovanje naglo nadaljevalo do župnijske cerkve, kjer so govorili pozdravne besede: blagi kn. šk. duhovni svetovalec, učenka, zastopnik tretjega reda sv. Frančiška Asiškega, potem mladeniške Marijine družbe in društva Orel ter zastopnici dekliške Marijine družbe in dekliške zveze. Po slovesnem vhodu v lepo ovenčano farno cerkev in po blagoslovu z Naj-svetejšim se je vršila šolska kateheza.
Na dan svete birme 8. julija so prevzvišeni vladika že ob začetku svetih opravil položili 11 krasnih, na zadnjih štacijah Njim poklonjenih šopkov pred aitar sv. Lavrencija levita in mučenika; prvih 14 velikih in duhtečih šopkov so bili že pri povratku od Sv. Urbana skozi Ptuj podarili sv. Juriju, patronu proštijske in dekanijske cerkve. Z apostolskim opo-.minom »Bratje in sestre hodite modro in porabite čas, ker dnevi so hudi« (Efež. 5, 15. 16) so z vso gorečnostjo izpodbujali pobožno zbrane vernike, da dobro porabijo nenadomestljivi in zato neprecenljivi čas, ki se dandanes toliko zlorabi z brezvestno hudobijo in očitno pregreho. Če bomo čas prav porabili, bodo se tudi časi zboljšali. Po molitvah za drage rajne in farne bolenike so potrdili s krizmo vzveli-čanja 471 vrlih otrok iz domače in iz sosednjih župnij. V imenu birmancev od Sv. Andraža v Slov. goricah se je premilemu Nadpastirju pri slovesnem izhodu iz cerkve kaj iskreno zahvalila učenka Ma-
ri ja Kramberger ter Jim izročila lepo povit šopek svežih cvetlic. Tudi tega so visoki častilec sv. Lav-rencija pri odhodu osebno položili na njegov aitar.
Med potom proti domu so Prevzvišeni, četudi že skrajno utrujeni, obiskali prebivalce bolnišnice in hiralnice v Ptuju. Ko se Njim je pred vhodom prijazno zahvalil za to veliko milost g. upravitelj J. Rupar, so Premilostljivi še v domači kapeli vse nav-zočne prisrčno in izpodbudno nagovorili ter jim podelili sveti blagoslov. Pri vaški kapeli v Skorbi Hajdinske župnije so se s svojim dušnim pastirjem zbrali vsi vaščani, da se na licu mesta vroče zahvalijo prevzvišenemu dobrotniku za veliko podporo po lanjskem požaru. V isti namen sta po vodju okraj-
nega glavarstva v Ptuju že 3. julija prej zaprosila dva njihova odposlanca za posebno avdijenco. Po kratkem razgovoru so se z nadpastirskim blagoslovom poslovili od hvaležnih prebivalcev vasi, ki je z božjo pomočjo zopet v dobrem stanju. Takó so srečno završili truda in napora pòlno višepastirsko delo v razsežnem Ptujskem dekanatu, ki je štel skupaj 3504 birmancev; njih skupno število znaša letos 14.974.
V pobožni spomin na birmske svečanosti so premilostljivi Nadp'àstir na predlog čč. gg. katehetov podarili šolskim otrokom, pa tudi odraslim osebam 301 raznih knjig iy knjižic s svojim lastnoročno vpisanim imenom. Bog daj, da bi rodile v njih srcih obilnih sadov vzveličanja !
53.
Osebna naznanila.
j j
Imenovan je bil gospod Martin Medved, župnik v Braslovčah, za dekana v Braslovškem dekanatu (1. avgusta 1921).
Umeščen je bil gospod dr. Valentin Milrtl, provizor v Marenbergu, kot župnik ravnotam (1. avgusta 1921).
V Lavantinsko škofijo sta bila sprejeta gospoda: Peter Švegelj, duhovnik trž-kop. škofije (21. julija 1921) in Venceslav Čeh, duhovnik krške škofije (1. avgusta 1921).
Postavljen je bil gospod Franc Ks. Meško, duhovnik
krške škofije, za provizorja pri Sv. Roku na Selah (1. avgusta 1921).
Dopust zaradi bolezni je dobil gospod Vladimir Ce-« puder, kapetan pri Sv. Martinu na Pohorju (22. julija 1921.)
Začasno prazno ostane mesto kapelana pri Sv. Martinu na Pohorju.
Umrl je gospod Jakob Zupanič, vpok. župnik od Sv. Jurija v Gotovljah, dne 11. avgusta 1921, v 76. letu starosti.
Kn. šk. Lavantinski konz isto rij v Mariboru,
dne 28. avgusta 1921.
Martin Matek,
iloctor rom. in inre canonico, ravnatelj kn. šk. pisarne.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.