Vmrska ii sirijarska Sili i lirikin v 52. šolskcm letu 1923-24. Ta zavod jc aajstarejša kmetijska šola v Sloveniji; *iastal je v Času, ko se je začelo širiti po deželah bivše Avstrije spoznanje, da je zdrav gospodarski raziaah neinogoč brez strokovne izobrazbe kmetskega staau, ki je bil, je ia bo vsdej temelj državo. Ustanavljali so ga dolgih šest let. Dne 18. decembra 18G6. je skkail štajerski deželni zbor: 1. V Mariboru ali neposredni bližiai Maiibora aaj se ustanovi deželna vinarska šola (Landcs-Wcinbauschule). 2. Dežclnemu odboru se uaroča, naj prouči možnost ustanovitve zavoda ia predloži pribodajemu dežclnemu zboru organizacijski uačrt v odobritev. Dne'14. septcmbra Iuo8. so v seji deželacga zbora razpravljali o orgaaizacijskem načrlu vinarske šolc, ki ga je bil dotkj deželni odbor scstavil. Deželni zbor je načrt sprejel ia deželnemu odjjx)i'ii naročil, naj kupi posestvo, ki bi bilo za strokovno šo!o pripravno, in naj ustanovi vinarsko šolo. PredlogT! deželnega odbora za nakup posestva je dcželni zbor odobril dne 3. oktobra 1871. Dežela jc kupila za 42.000 goldinarjev v najbližji bližiai Maribora od Roberla PJrimerja vir.ogradniško poscslvo »Pikardijo«; obenem ji je prodal grof Branais z«i 18.14(5 goldinarjev tisti del svojega posestva, ki mu pravimo danes «Grajski log« (Burgvald). Vcs sv<>t je torej stal 60.140 goldinarjev. Dae 1. februarja 1872. je nastopil službo pi vi ravnatelj zavoda, prejšnji nižjeavstrijski pofovalai učitelj Herman Goelhe; deželni odbor nui je poveril nreditcv novega zavoda po odobrfneni načrtu. Oblasff ?o mogle šolo otvoriti že 11. rnarca 1872. Vstopilo je takoj 1G nčeacev. Šola je biia podrejena neposredno štajerskemu dcželaemu odboru; le-ta je izročal referat o njej redno kakemu deželnemu odboraiku-neuradniku. In ta avtonomni značaj \c oslal šoli do prevrala; v tistih burnih dnch, ko se jc rodila naša svoboda, jc prešla viaarska šo!a v našo državnr^ upravo. ki jo je podredila neposiedno setianji pokrajinski upravi za Slovenijo — oddclku za kmctijstvo v Ljubljani. DežeJa je za šoio žc v pnili letih raznieroma jako muogo žrlvovala, pozncjc pa je še toliko več potrošila za razširjenje zavoda. za aove zgradbc. za prczidave, za učila itd. itd. — vse io u.upravičcni nadi, da bo novo kmetijslio izobraževaiiščc teiu laže .ustrezalo svojemu vzvišeneam nameau. Zavod iiaj bi se vzdrževal od vsoga podetlca sam; le uradniškc plače, veeje graclbene naprave, iavesticije in meiioracije tor ustanovc (stipchdije) za učence aaj bi prevzela javna uprava. Id (udi <Ianes bi se zavod sam vzdržcval s prej navcdenimi izjeaiatai, da sme uporabIjali plodove lastncga gospodarstva za celokupni obral zavoda. Več se od takcga zavoda ne more zahteyali. Prvi ravnatelj Hcrmaa Goethc (1872—1882), je uslanovil šoli prve lenielje ter si slekel uiaogo zaslug, pospcžujoč razvoj vmarslva ia sadjarstva. Bolezea ga je piisilila, da je o.slavil zavod, ki ga je prevzel ravaatelj Henrik Kaluian; le-ta ga je vodil do svoje smrti (15. jnlija 1882.—24. septcmbra 1898.) Tudi Kalman jc vnelo pospeševal vinske in sadnc Itulture v pokrajini; bil je Sloveiiconi naklonjcn in pravičcn, kar jo bila rcdkost v tcdanjih časih. Po Kalmanu je vcdil šolo začasno adjuakt Franf Kaaucr, doklcr ui dnc 1. aprila 1899. nastopil službe novi ravrr>'i'i Frr.-ir ZvveifltT, prej strokovni učitelj na učilišča za sadjarstvo, vinarstvo ia vrtnarstvo v Geisenheimu ob Renu, izboren strokovnjak, teda) in še sedaj dobro zaan tudi izvea Avstrije. Pod Zweiflerjem, ki je spretno ravnateljeval do novega Ieta 1919, torej dolgih 20 kt, jc dosegel zavod višek svojega razvoja pred svelovao vojno; vojna pa je tudi vinarski in sadjarski šoli zadala take udarcc, da se še daaes borimo z njeaimi pogTibnimi posledicami. Zweifkr je moral izročiti agende novemu ravnatelju Jakobu Žaidariču dne 2. in 3. januarja 1919. Poukvšoliseje vršil šc do 27. januarja 1919. v nenižčini. Tega dne se je zaključil zimski semester in početkom februarja je začel sloveaski pouk. Jakob Žnidarič je bil Zweifkrjev nasiednik do jeseiii 1920., o<$ tega časa pa upravlja in vodi zavod kmetijski ravnatelj Andrej žmavc. Prej navedeaa «Pikardija« in «Grajski log« — skupno okroglo 75 oralov — tvorita še danes glavao tor rišče celokupncga kmelijskega obrata aašega zavoda. Z raznimi nakupi se pa je šolsko posestvo tekom let zsokrožilo in povečalo; danes meri okroglo 100 oralov, kar v splošaem zadostuje za učae svrhc zavoda, ae zadostujc pa za pridelovanje živeža, krme in lesa. Solsko zemljišče se dcli ro knltnrnih vrslah tako-le: njivo 15.50 lui fravniki 4.16 • vrtovi za zelenjad .... 0.10 . drevesnica in vrt s špa!iri . 1.20 • sadoaosaiki 10.53 vinogradi 7.50 - gozdovi 10.— - poti in stavbišča 1.30 skupaj okroglo 56.59 bn Številne so šol&kc. zgradbc, ki jih je preko 20: šolsko pcslcpje z intcrnatom; gospodarska poslopja s hlevi, dclavaicaaii, ihrambami, kolarnicami; kletarsko poslopje s prcšnico in vinsko kletjo; sadna klet s prostori za uporabo sadja; bo.seaska sužilnica ia dr. Stojkoviča sušilnica; poslopjc kmclijsko-kcmijskega zavcda z žitnico ia gospodarskimi prostori; Irije rastlinjaki, pel čcbclajakov, vcč staaovanjskih hiS za namenščence in dciavce itd. Toliko zgradb ae bi proaašalo razmeroma rnalo kinclijsko gospcdarstvo kakih 100 oralov, a zahteva jih in bi jih so vcč polrctovala šola z iaternatom. Ob poč<-tku šole zgradbe seveda niso zadostovale. Ali pričcli so acaiudoma sesLavno prezklavati in dozidavati; od lanogih drugih gradbcnih del aavajamo: Lela 1898.—99., ko še ni bilodanašaje šolske stavbe, so prcgradiii kolaraico v jedilnico za učeace, preuredili stare spalnicc, sobe za knjižaico in zbirkc, prirediU prostore za pouk v kcmiji na kmetijsko-kemijskem zavoflu, nabavili telcfoa L dr. Leta 1899.—1900. se je ure¦dilo današnje poslcpje za uporabo sadja s sadao kletjo, ustaaovila sc je ajeteoroiošia postaja i. dr. Lela 1901.— I^da 1902.—1903. sta dovoliia država ia dcžela skupno 210.C00 K za zgradbo novrga šolskega poslopja z iateruatoai, prc.šnico s kletjo ia za drtige napravt. Z velikim ticlom za začcli leta 1904. Prešnica ia klct sla bili popolnonia urrjcni že fcbruarja 1905, popolaoaia dogotov-lj<nc in šolsko poslopje z intcrnatom pa jc bilo polcli 1905 mejcao. Sledilc so mnogc prezidavc starih poslopij.ki so služila prej za šolc: danps so lamkaj staaovaaja, (klavnicc, hlcvi z guojiSčcm ild.; vse to dokazujc, da slare stavbc aiso primcrnc za ustaaovitcv aove kmetijske šole, aajinaaj za lalo, ki je spojcna z interaatoni; boljc je že v početku zasnovati zavodu potnbne in prilticrnc novp zgradbc. Najživahnejša slavlx:n.a doba pa ]e lako kla 190C. nekako minila, ai pa počivalo redno vzdržcvanjc ^šiii gradbenih naprav. Zlasti danes, ko popravljarno bkrati škodo vojac, je treba za to ogromnih izrednih sredstev, ki jih žal primaajkuj«. Vendar so nam uspcle tudi aiarsikatere aovc koristn«, najrave, tako aa primer od leta 1921. dalje: zgradbe niostne tehtnice in dr. Stojkoviča sušilaicc za sadje, naprava plotov, nabava moderne hidravlične preše, številnih aparatov, strojev, orodja, kajig in učil, urcditfv clcktričrc razsvetljave, s kojo smo nadomcstili slabopiinovo ild. ¦Rezultati renogih poizkusov, ki se napravljajo v nasadih zavoda, v vinski kleti, pri uporabi sadja, na polju, travnikih itd., se sporočajo javaosti ustmeao, pisrneno in s tiskom. Plodovi smotmega slrokovaega dela koristijo aaprcdnim kmetovalcem; absolventi zavoda pa nosijn svoje slrokovao znaaje domov ler ga v svojem kraju širijo z bcsedo in dobrim vzgledom. Sploš>ii nanien vinarske in sadjarske šole v Mariboru je: 1. izobraževali kraečke mladeaiče v vseh paaogah kmctijstva, osobito v vinarstvu, kletarstvu, sadjarst\u in uporabi sadja; 2. audili praktičaim kinetovalcem ia drugim (možcm in žeaaai) priložnost, da sc scznanijo z aovimi melodaaii ia izkušnjami v kmetijski stroki: v to svrho se jjriiijajo posebai učni tečaji; 3. proučevati razna nova kmctijska vpmšanja s poizkusi itd. Da doscžc šola ta sinoler, zrtružujc leorelični pouk s praktičnim delom; razkazuje posestnikom naprave in priroja Stevilnc skupne poučne izlete. Ako primcrjamo no\i učni načrt aaše šolc z današnjim, vidimo ogromen napredek: prvoino, ia sicer od leta ^2.-jJ88J., }<? bilp-,pol^g pra^tičoih d$ samo 8. učnih predmotov, a danes jih je 29! V lctih 1872.—1881., torej za Goetheja, so učili tele učne predmete: viaarstvo ia kletarstvo, sadjarstvo ia uporabo sadja, vrtn»rstvo, prirodopis, nemščiao, splošno poljcdelstvo z blagoznanstvom ia naukom o gnojeaju, zemljemerstvo in risanje, računstvo In geornetrijo. *'-^S|32 V letih 1882.—1899., za Kalmana, so razširili učn<> osnovo za dva predmeta (verouk in čebelarstvo); od 1899.—1919., za Zweiflerja, so se sprejeli v aastavni načrt še drugi važai predineti (aaatoniija in fLziologija rastlin, splošna kemija, vinska kemija in kemija vreaja, fizika, kmetijsko gospodar&tvo ia knjigovodstvo), živinorejo so pa razširili ia poglobili. Lota 1919. (po prevratu) je odpadla acmičina, zato se je.pa sprejela v učai načrt sloveaščina s spisjem in lepupisjcm, kta 1920. poleg kmetijs!kcga gospfxlarstv» zadnižništvo, kaictijsko kupčijstvo in lunetijsko pravo. srbohrvaščina, petjc: kta 1921. splošno obrazovanje in konverzatorij; lela 1922. živinozdravstvo, gozdarstvo, bigijcna (zdravstvo), rokotvorslvo, telovadba. Nikoli prej niso bili nčeaci tako mnogostransko zaposkni, kot so daaos. Vse to pa zabteva titdi od nastaT nega osobja in uprave zavoda neprimerno več dela neg« kcdaj prcj. V zadnjih ktib skuša zavod kar aajbolj uslrezati osobilo voliki potrebi: odgoji dobrega kmetiškega aaraščaja, vnotcga za aaprcdao gospodarstvo. To aiu jamči trajni obstoj v korist našega vekvažaega kmelijskcga gospodarslva. (Dalje pTih(»dnji6).