URN_NBN_SI_doc-13S8IKPU

ZAPISKI — NOTES O RAZSTAVI »ZAKLADI NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE« Branko Reisp Število muzejskih, galerijskih, arhivskih in bibliotečnih insti­ tucij, kulturnih institucij torej, ki imajo opraviti z njim ustreznim gradivom, v naših časih izredno narašča. Se bolj pa narašča v pri­ m erjavi s prejšnjimi časi posebna oblika njihove dejavnosti — raz­ stave. Res je razstavna dejavnost v splošnem najpomembnejši in najvidnejši del kultum oprosvetnega prizadevanja zlasti muzejskih in galerijskih ustanov, toda tudi včasih bolj vase zaprte arhivske ustanove in prav tako knjižnice prispevajo k tem prizadevanjem vedno večji delež. Ob tem se spreminjajo oblike in načini. Zlasti v velikih institucijah je sicer še vedno osnova stalna razstava, močno pa narašča število občasnih razstav. Vzrokov za to je gotovo več. K er so narasle kulturne potrebe širših plasti prebivalstva in politič­ ne potrebe družbe, so nekdaj običajne stalne razstave izgubile svojo prednost, saj jih ni bilo mogoče dovolj hitro prilagoditi vsakokrat­ nim zahtevam in potrebam. Pospeševalno je vplivala tudi težnja delavcev v omenjenih ustanovah, da na tak viden način, kot je razstava, propagirajo svojo stroko, svojo ustanovo in njene naloge, da se s tem uveljavijo v družbi in dobe od nje za svoje delo večjo materialno podporo. Prirejenih je bilo vedno več občasnih razstav ob najrazličnejših priložnostih. S tem so se te ustanove vključevale v tekoče, živo kulturno in politično življenje in tudi s tem postale njegov aktivni faktor. Ce se v naslednjem omejimo le na knjižne razstave, k jer stalnih razstav zaradi specifičnosti gradiva in nalog skorajda ne poznamo, lahko dokumentirano sledimo opravljenemu delu v strokovnem bib­ liotekarskem glasilu »Knjižnica«, ki je od leta 1967 vse do 1978 sistematično, nato pa v izboru v rubriki «-Knjižne razstave študij­ skih knjižnic« oziroma »Naše knjižnice« registrirala od novembra 1965 dalje prirejene razstave. 2e v tem obdobju jih je bilo mnogo, K njižnica 26(1982)3-4 199