PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je informacijo o poteku akcije 2000 mladih raziskovalcev in doseženih rezultatih obravnaval na 146. seji dne 28.8.1989 in sklenil, da jo posreduje delegatom skupš-čine občine v obravnavo in sprejem. Izvršni svel sodi, da je akcija »mladi raziskovalci« eden od temeljev nadaljnjega razvoja Slovenije in zato zasluži nedvomno vso podporo v vseh sredinah. Izvršni svetzato poziva vsa viška podjetja, da se v akcijo, glede na možnosti, tvorno vključijo. IZVRŠNI SVET Gradivo pripravila: RAZISKOVALNA SKUPNOST SLOVENIJE POTEK AKCIJE 2000 mladih raziskovalcev in doseženi rezultati , .;.*¦< ¦i. ¦ '¦ I. PREGLED VKLJUČEVANJA MLADIH RAZISKOVALCEV V USPOSABLJANJE PO LETIH V obdobju september 1985 - avgust 1989 se je v projekt 2000 mladih raziskovalcev, kot delovno imenujemo enega bistvenih delov programa za preseganje znanstvenega in tehnološkega zaostajanja, vključilo 1586 mladih raziskovalcev. Struktura prijav glede na vrsto usposabljanja, pretok/obnovo, zaposlitve med usposabljanjem je naslednja: - vrsta usposabljanja: strokovno usposabljanje 12%, magiste-rij 51%, doktorat 6%, magisterij in doktorat 31% - pretok/obnova: pretok 57% / obnova 43% - pred usposabljanjem: neposredno po končanem študiju se je v projekt vključilo 33% mladih raziskovalcev, iz OZD (izven RO/ VTO) jih je prišlo 42%, 15% je bilo zaposlenih v RO in 10% v VTO. Tu je potrebno omeniti, da četrtina vseh mladih raziskovalcev, ki so se do sedaj vključili v usposabljanje, ostaja v delovnem razmerju v delovnih organizacijah, od koder prihajajo na uspo-sabljanje in da gre tu za neposredne pogodbe o usposabljanju mladih kadrov, sklenjene med fakultetami, inštituti na eni strani in delovnimi organizacijami, predvsem gospodarskimi na drugi. Polovica vseh mladih raziskovalcev ima sklenjeno delovno raz-merje na fakultetah in inštitutih, v okviru katerih se usposabljajo za določen čas in četrtina za nedoločen čas: očitno gre pri teh zadnjih za mlade raziskovalce, ki so bili na inštitutih in fakultetah že prej zaposleni. .,.,., TABEIA 1: .......\ ¦-.-.-- PLAN/REAUZACIJA HEST ZA MLADE RAZISKOVALCE PO LETIH IN VEDAH VEDA 1985 1986 1987 1988 1989 PLAN/ PLAN/ PLAN/ PLAN/ PLAN/ (2) REAUZ. REALIZ. REALIZ. REALIZ. REALIZ. 1 2 3 4 S 6 NA-HA 20/18 138/97 121/75 96/67 90/2e TEHNliKE -ZS-1 ... -ZS-2 -18-3 23/22 10/10 3/3 136/101 94/60 •77/77 143/132 101/76 72/66 130/102 94/50 65/54 165/36 98/18 71/27 NEDICINSKE 12/9 39/28 30/32 29/24 20/2 BI0TEHNI5KE 14/13 60/28 62/64 76/56 65/26 DRUžBOSLOVNE 9/B 38/29 37/35 12/11 21/13 HUHANISTI6NE 11/10 24/13 17/15 20/19 21/7 SKUPAJ 104/93 606/433 583/495 522/383 551/157 (1)stanje16. 08. 1989 (2) Takšen plan odpiranja novih mest v letu 1989 za usposabljanje mladih raziskovalcev je bil posredovan na Skupščino razisko-valne skupnosti Slovenije, kjer pa je bilo sklenjeno, da naj bi se v letu 1989 na novo vključilo v usposabljanje cca. 300 kandidatov. Gre za odstopanje od načrtovane dinamike vstopanja mladih raziskovalcev v usposabljanje, ne pa od načrtovanega števila mladih raziskovalcev v usposabljanju, saj se podaljšuje usposab-Ijanje mladih raziskovalcev, tako, da bi jih čim več doseglo formalno izobrazbo (magisterij in doktorat). Raziskovalna skupnost Slovenije sklepa pogodbe o usposab-Ijanju mladih raziskovalcev z visokošolskimi organizacijami zdru-ženega dela in raziskovalnimi organizacijami. Za usposabljanje 55% mladih raziskovalcev je RSS sklenila pogodbe z visokošol-skimi temeljnimi organizacijami in za 45% z raziskovalnimi orga-nizacijami. To razmerje velja za celoto, razmerje v okviru posa-meznih ved pa je med VTO:RO naslednje: NA-MA 34%:66%, TEHNIŠKE VEDE 59%:41%, MEDICINSKE VEDE 27%:73%, BIOTEHNIŠKE VEDE 77%:23%, DRUŽBOSLOVJE 59%:41%, HUMANISTIKA 57%:43%. . . , II. ANALIZA SKUPINE MLADIH RAZISKOVALCEV, Kl SE JE VKLJUČILA V USPOSABLJANJE V LETU 1985 IN V PRVIH DVEH MESECIH LETA1986 Že v analizi o usposabljanju mladih raziskovalcev, ki je bila obravnavana decembra 1988 na Skupščini RSS, smo ob obrav-navi skupine mladih raztskovalcev, ki se ji je izteklo triletno usposabljanje, ugotovili, da prav podrobnejša analiza te skupine, oziroma doseženega po treh letih lahko služi kot osnova za vrednotenje projekta v naslednjih letih. V omenjenem obdobju se je v usposabljanje vključilo 252 mladih raziskovalcev. Podrobnejši pregled po vedah glede na vrsto usposabljanja, obnovo ali pretok je podan v TABELI 2. TflBELft 2 VRSTfl USPOSABUANJA 6LEDE Nfl PRIJAVO VEDA SKUPAJ HAG DR NA6+DR STROK.USP. OBNOVA PRETOK NA-HA 59 9 10 36 4 48 ii TEHNHKE ZS-1 62 16 4 42 - 35 27 ZS-2 30 2 5 21 2 25 2S-3 35 7 1 24 3 25 10 MEDICIHSKE 14 - - 14 - 14 - BIOTEHNIšKE 22 2 - 20 - 21 1 DRUzBOSLOVNE 18 - 2 16 - 17 1 HUHANISTIISNE 12 4 - e - 12 - SKUPAJ 252 40 22 181 200 52 Od teh 252 mladih raziskovalcev, vključenih v usposabljanje že v letu 1985 in v prvih dveh mesecih 1986. leta, se 41 -tim triletno usposabljanje še ni izteklo zaradi vmesnih prekinitev usposablja-nja (vojska, porodniški dopust). Od 211 mladih raziskovalcev, ki jih v nadaljevanju analiziramo (stanje avgust 1989), jih je 70 že zaključilo usposabljanje. Večina teh je opravila strokovno usposabljanje, doseženih pa je bilo tudi 6 doktoratov in 17 magisterijev. V tej skupini se je glede na prijavo (9 strokovnih usposabljanj) bistveno povečalo število zak-Ijučenih strokovnih usposabljanj (47). Glede na prijavo se spre-meni tudi struktura obnova-pretok v korist pretoka. Podroben pregled zaključenih usposabljanj obravnavane skupine je VTABELI3. TABELA 3 VEDA ZAKLJU6EN0 USP0SA8LJANJE SKUPfiJ OPRAVLJENO DR MAG STROK.USP. NA-HA 22 TEHNUKE ZS-1 15 ZS-2 9 ZS-3 15 MEDTCINBKE « ¦; BI0TEHNI4KE 2 DRUJBOSLOVNE i HUHAN1ST!ČNE 3 6 14 9 6 12 2 1 2 1 SKUPAJ 70 6 17 47 Raziskovalne in visokošolske organizacije so v letu 1985 in v začetku 1986. leta v primerjavi s prijavami v kasnejšem času, izraziteje prijavljale kandidate za usposabljanje do doktorata, praviloma za 6 let (samo 9 strokovnih usposabljanj). Po konča-nem 3-letnem obdobju je seveda priložnost, da si podrobneje ogledamo, kako usposabljanje pri mladih raziskovalcih, ki so sedaj na polovici svojega usposabljanja v okviru tega projekta, poteka. Po najnovejših podatkih, ki jih imamo v strokovni službi, je 109 mladih raziskovalcev opravilo magisterij (pregled po vedah je v TABELI 4). Tu je še cca 25 mladih raziskovalcev, za katere čakamo na obvestilo organizacij, da so magistrirali, oziroma doktorirali. Med njimi je 6 letnih 21; gre za mlade raziskovalce, ki niso uspeli magistrirati v 3 letih in imajo v skladu s sklepom OKPSP možnost, da to opravijo v roku 6 mesecev, seveda na račun časa, ki ga imajo na razpolago za doktorski študij (pregled po vedah v TABELI 5). Številke se dnevno spreminjajo; v ilustracijo naj navedemo, da je po stanju sredi junija 1989, iz obravnavane skupine mladih raziskovalcev, opravilo magisterij, oziroma oddalo magistersko nalogo 91 mladih raziskovalcev. Takrat smo v strokovni službi za potrebe Odbora za koordinacijo področij skupnega programa pri RSS izdelali analizo, kjer poleg povzetka razlogov za kasnitev iz poročil mentorjev (pričetek usposabljanja mladega raziskovalca ne sovpada s pričetkom podiplomskega študija, intenzivnejše opravljanje drugih zadev, kar gre na škodo podiplomskega izobraževanja) navajamo tudi naslednje: Morda gre tudi za premajhno zavzetost tako mladega razisko-valca kot mentorja. Raziskovalna skupnost Slovenije, če po treh letih magisterski študij ni končan, zaustavi izplačila. Ob tem zahteva, da se obveznosti v 6 mesecih opravijo. Zdi se, da se zavzetost omenjenih v teh šestih mesecih poveča. Morda v orga-nizacijah, kjer se mladi usposabljajo, niso pričakovali take reak-cije RSS. Ocenjujemo, da se bo delež mladih raziskovalcev, ki ne uspejo v treh letih magistrirati, v prihodnje zmanjševal, posebej še, če bo prišlo tudi do premikov v organizaciji in kvaliteti podi-plomskega študija, kar je tudi eden od možnih vzrokov podaljše-vanja študija. TABELA 4 VEDA STEVILO HR, KI NADALJ.USPOS.DQ DOK. M=M 20 TEHNI5KE C2-1 32 C2*2 10 C2-3 12 NEDICINSKE 8 BIOTEHNIJKE 10 DRUžBENE 11 HUNflNISTIJNE 6 SKUPAJ 109