LITO I.
LJUBLJANA, 24. NOVEMBRA 1923.
ŠTEV. 13.
NACIONALISTIČNI ORGAN
NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din, za celo leto 48'-- Din; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Fosaraezisa številka Din 1'5G.
Lastnik ing. F. KRANJEC. Odgov. urednik VI. I. GALZINJA.
IZHAJA VSA^O NEDELJO.
REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Učiteljska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
ORganizacija JUgoslovenskifa NAcijonalistov
priredi v soboto, dne 1. decembra 1923 v veliki dvorani in stranskih prostorih NARODNEGA DOMA ob 8. uri zvečer
PROSLAVO UJEDINjENJA
s sledečim sporedom;
1. Slavnostni govor.	3. Koncertne točke.
2. Državna himna.	4. Ples in prosta zabava.
Sodeluje priljubljeni orkester SOKOLA I. Proslava se vrši pri pogrnjenih mizah.
Vstopnima 10 Bin za osebo. -— Dijaki proti izkaznici
5 Din za osebo.
Naloge našega prvega kongresa.
Na praznik ujedinjenja se otvori v Splitu, dosedanjem sedežu organizacije, prvi veliki kongres vseh Orjuna v državi. Ni to kongres, kot so druge redne letne skupščine, ki polagajo obračun enoletnega dela in sklepajo o smernicah delovanja v bodočem letu. Poleg pregleda dosedanjega dela in presoje taktike vodstva in posameznih oblastnih odborov pripada kongresu v prvi in glavni vrsti naloga reorganizacije pokreta in točnejšega, odnosno poljudnejšega izražanja programa.
Potreba reorganizacije, ki se je pokazala tekom dosedanjega delovanja, pa nikakor ni znak nezdrave organizacije, temveč logična posledica razvoja dogodkov. Pokret jugoslovanskega nacionalizma se je v posameznih oblastih tako intenzivno širil, da so mu skoro postale preozke meje, ki mu jih stavijo prvotni štatuti organizacije. S širjenjem organizacije in razvojem dogodkov v državi vzrasla so za organizacijo nova vprašanja, katerih reševanje zahteva tudi preustroj štatutov.
Jasno je, da pokret jugoslovanskega nacijonalizma ne datira od dneva ustanovitve organizacije jugoslovanskih nacijonalistov. Sledimo ga daleč v predvojno dobo, izrazitejšo obliko pa je dobival od balkanskih vojn dalje. Najugodnejša tla je našel med omladino, predvsem dijaško, in bil je v najlepšem razvoju, ko je izbruhnila svetovna vojna. Izkazalo se je pa, da še zdaleka ni objel zadosti širokih mas in poleg preganjanja od sovražnih nam Nemcev in Madžarov doživeli smo najžalostnejša bratomorna izdajstva in to predvsem v krajih, kjer je živel pomešan srbski in hrvatski živelj. Vendar vsa preganjanja in izdajstva niso mogla uničiti ideje, ki so jo nosili poedinci v srcih in po ujetniških taboriščih, je beseda meso postala, sformirale so se dobrovoljske legije in tisoči in tisoči jugoslovanskih dobrovoljcev so padli za svobodno in ujedinjeno Jugoslavijo.
Po osvobojenju, za katerega moramo zahvaliti v nemali meri lavno žrtve dobrovoljcev, je jugoslovansko nacijonalno gibanje vzniklo v obliki organizacije najprej v Dalmaciji. V spominu trpljenja, ki ga je prestal narod od Italijanov in drugih tujcev, so idealnomisleči ljudje zasnovali v Splitu organizacijo v obrambo nacijonalnih interesov proti komunistični in Radičevi izdajalski politiki, ki je materijelno in moralno bila podpirana od tujcev, prejšnjih tlačiteljev. Simpatični nastop poštene javnosti napram organizaciji in nepričakovan dotok članstva je povzročil, da se je organizacija proširila na celo državo. Ustanovitelji ogrodja organizacije pa nikakor niso mogli predvidevati tako hitrega in močnega razvoja organizacije in zato ni čudno, če danes nje ustroj ne odgovarja potrebam. Neprecenljiva je zasluga ljudi, ki so ustanovili organizacijo jugoslovanskih nacijonalistov. Dali so impuls delu in prvi, največji uspeh je tu — ustvarjena je mogočna organizacija.
Enotno usmeriti hotenje in delo te organizacije, pa bodi naloga našega prvega kongresa. Predvsem je jasno, da se mora sedež organizacije, katere delovanje je v veliki meri politično, prenesti v politični center države, v Beograd. Potrebno in koristno je to predvsem z ozirom na enotno vodstvo pokreta. Pri vsej svoji dobri volji Split nima onega ozkega kontakta z dnevnimi dogodki, ki je za enotno usmerjenje dela in nastopa^ potreben. Poleg tega je pa vzpričo slabih prometnih razmer v naši državi Split tako oddaljen od sedeža posameznih oblastnih ed-borov, da je istim skoro nemogoča vsaka druga zveza kot pismenim potom. Reorganizacije je^ potrebno tudi vrhovno vodstvo. Pri tako različnih razmerah, ki vladajo v posameznih pokrajinah, je potrebna tudi mnogokrat različna taktika. V stvareh, važnih in odločujočih za cel pokret, pa naj odločajo predvsem voditelji posameznih oblastnih odborov, ki se sestajajo po potrebi v kateremkoli mestu. Izvršilni organ tega vrhovnega vodstva pa naj bi bilo centralno tajništvo, ki bi iz Beograda izvrševalo sklepe glavnega odbora, dobivalo na pristojnih mestih informacije in usmerjalo predvsem pisavo naših glasil. S to tehnično preureditvijo vodstva bo onemogočen marsikak neuspeh, ki se
je doslej dogajal ravno radi neinformiranosti ali pa neenostnosti vodstva. Jasno, je, da bodo za vodstvo pokreta vzrasli za posamezne mestne odbore tudi izdatki, a brez teh ni mogoče nobeno delovanje. Prepričani smo pa, da bo članstvo, ki je v nešteto slučajih pokazalo, da je pripravljeno čast in interes organizacije čuvati tudi z življenjem, radevolje izpolnilo vse obveznosti, ki izrastejo iz potrebe organizačnega vodstva. Ker se je pokrei v nasprotju z vsemi trditvami nasprotnikov doslej financiral edino iz vrst članstva, je tudi ena važnih nalog kongresa, da uredi finančno vprašanje organizacije.
Velike, da lahko rečemo odločilne važnosti, je tudi vprašanje tiska. Organizacija je z večjim ali manjšim uspehom izdajala doslej večje število listov, po večini tednikov. Opažalo se je pa včasih, da o istem vprašanju niso pisali vsi listi enako, da v nekaterih slučajih celo nasprotno. Usmerjati pisavo listov, bo vbodoče naloga centralnega tajništva, vendar je potrebno, da izhaja v sedežu organizacije službeno glasilo, ki bi v revijalni obliki prinašalo poleg idejnih člankov in razprav samo službene objave. Za razvoj in učvrstitev organizacije je pa istočasno neobhodno potreben dobro urejevan politični dnevnik, ki bo članstvo informiral o vseh dnevnih vprašanjih. Pri le malo intenzivni propagandi mu je obstoj zasiguran.
To bi bila v glavnem vprašanja, tikajoča se organizacije dela, h kateri spada tudi ureditev akcijskih čet, ki bodo vedno tvorile jedro in moč našega zahtevka — tako hočemo in tako mora biti!
Kongres ima pa tudi nalogo, program pokreta podati javnosti v obliki, razumljivi in dovzetni za vsakogar. Potrebno je zavzeti stališče do vseh sodobnih važnih političnih, socijalnih, verskih in kulturnih vprašanj in popolnoma jasno opredeliti svoje stališče in po ustanovljenih načelih tudi delovati. Ne tajimo, da so posamezni člani, včasih tudi organizacije v dobri veri zašle na stranpota, ali temu je zopet krivda deloma v nejasnem izražanju, deloma v premalo energičnemu vodstvu. Kako stališče bo kongres zavzel do posameznih vprašanj, tega danes ne moremo vedeti. Jasno pa je, da mora pri današnjih razcepanih političnih razmerah ostati organizacija popolnoma nadstrankarska, ne da bi se odrekla pravici, v.slučaju potrebe izdati svojem članstvu tudi direktive za njih politično delovanje. Nadstrankarstvo še ne pomenja popolni desinteresement na političnih vprašanjih. Ne predvidevamo razvoja dogodkov in tudi ne izključujemo za bodočnost možnosti samo-lastnega političnega nastopa, vendar pa smatramo zahteve in besede o Orjuni, kot izraziti politični stranki, za preuranjene in danim razmeram za neprikladne. Tako je tudi smatrati posamezne članke, ki so izšli v našem listu, kot osebno mnenje pisca br. R., nikakor pa ne kot mišljenje celotne organizacije v Sloveniji, kot so jih krivo tolmačili celo nekateri orjunaški listi. Orjune v Sloveniji so se na svojem sestanku v septembru jasno izjavile za nadstrankarsko stališče organizacije in upati je, da bo isto mnenje usvojil tudi kongres v Splitu. Če bo to storil, pripade novemu vodstvu naloga, nadzirati strogo posamezne organizacije, ker vsako vlačenje umazanega strankarskega perila v našo idelno organizacijo more pokretu edino škodovati.
Če bo prvi kongres organizacije jugoslovanskih nacijonalistov rešil povoljno pereče politično vprašanje in istodobno v pogledu reorganizacije storil zaključke, ki nam bodo dali sigurno jamstvo za uspešno delo organizacije, ostal bo zgodovinski kongres ne le v analih organizacije, temveč tudi v zgodovini države, ki pri vsem svojem naravnem bogastvu ne more uspevati, ker se nahaja v rokah ljudi, ki postavljajo osebne interese nad potrebe skupnosti.
V	želji, da bi to postal, kliče Orjuna v Sloveniji svojim delegatom na pot:
Vse za nacijo in državo!
Porolni prstan,
Gospod Mussolini je v italijanskem senatu izustil čudne besede o aneksiji Reke k Italiji. Strmečim senatorjem je povedal, da bi imela biti Reka poročni prstan (un’ anello di matrimonio) med Jugoslavijo in Italijo. Nekam zmešane pojme mora imeti ta fašist vseh fašistov o pomenu poročnih prstanov in upamo, da to njegovo pojmovanje poročnih prstanov ostaja vezano samo na seje senata, svoji gospe soprogi pa »il Duce« previdno molči o teh zmešanih pojmih. To upamo z ozirom na njegov mir v družini, ki mu ga kot človeku, očetu in soprogu privoščimo iz srca, pa naj bo njegovo nastopanje proti nam še bolj banditsko kakor je bilo doslej.
O poročnih prstanih govoriti je prezgodaj, dokler ni ugotovljeno, kaj nam nevesta prinese v zakon. Ker italijanskim besedam in obljubam ne gre najmanjša vera, je treba napraviti pogodbo pred notarjem, sicer nam bo nevesta zaplesala tarantelo, jugoslovanskega ženina pa bo pustila z dolgim nosom.
Patti cliiari, amici cari. Umaknite se za tiste prirodne meje, ki
vam jih je začrtal Mazzini — in še par korakov dalje nazaj, pa smo pripravljeni živeti z Italijo v dobrososedskih odnošajih. Dokler pa držite zasedene s kruto roko naše pokrajine, kamor ste vlomili pod hinavsko krinko mirotvorcev, toliko časa pa med nami ni pomirjenja in si ne damo natvezti prstana, ki bi nam dajal obveze, nevesti pa pustil proste roke, da kovari in ruje proti nam.
Ne, g. Mussolini, Srb, Hrvat in Slovenec ne gre v konkubinat z Italijo, pa naj bo tej zvezi tudi podeljen poročni prstan in blagoslov fa-šistovskega pontifeksa. Bolj se strinjamo z drugo Mussolinijevo izjavo, da je Reka bodeči trn v našem boku (una spina pungente nel nostro fianco). Takih trnov nam je miro-tvorna nevesta nasula vse polno »ob celem našem zapadnem in severnem boku. Zalotili smo jo, ko se je trudila — z uspehom! — da nam jih nasuje tudi na jugu in vzhodu in prepričana naj bo, da ji te pozornosti ne bomo pozabili oni dan, ko bomo poravnavali račune, ki ne morejo zastarati.
Bodečo trnjevo ograjo nam je postavila Italija od Triglava do Reke, gosto in neprehodno, ki se vanjo zadevamo vedno, da krvavimo iz mnogoterih ran. Našemu narodu onstran te ograje pa je naložila krono gorja, kakršne doslej ni nosil noben narod, odkar se piše zgodovina človeštva.
V	enotno dalmatinsko stran nam je zasadila naša soseda dva trna: Zadar in Lastovo, na severu si je stekla velike zasluge, da moramo zreti z grebenov Karavank na zibelko Slovenstva kot na tujo zemljo, Madžare, Arnavte in Bolgare pridno hujska, da nam trosijo za* strupljenega trnja na pota in steze, kakor to delajo v svoji prirodni naivnosti pritlikavci Osrednje Afrike belim raziskovalcem.
Kjer naleti Slovenec, Srb in Hr-vat na kako prav zlobno zapreko in težkočo, izve, da je za tem »la temni e cherchee« Italija. Perfidija, infa-mija, hipokrizija in malicija so cvetke, ki bujno cveto in bohotno poganjajo ravno na italijanskem polju, ki so ga orali Macchiavelli, Cavour in Crispi in ki ga niso mogli opleti Massimo d’ Azeglio, Manzoni m Mazzini. Poštenost pa je rastlina, ki je stoletja in stoletja nismo našli V Italiji in govore celo, »che non cre-sce neauche in Boboli«.
Med Jugoslavijo in Italijo je padla kri naših bratov, ki ne veže, tem* več razdvaja, med nami in Italijo leže potoki solza, ki jih ne posrkajo kršna primorska tla, ker potoki lija neprestano, med nami in Italijo leži kletev 600.000 duš broječega naro* da, ki izmučen stiska pesti in čaka solnca, osvete, svobode ...
Ni pomirjenja med nami, ako bi morali zanj plačati le košček naše zemlje. To naj pomnijo signori in naj vedo, da so nam trni v našem telesu že močno neprijetni in da jih bomo v doglednem času začeli izdi-rati. pa Bog i sreča junačka!
Gospoda Mussolinija poznamo kot trdega svojeglavnega človeka, ki mu kar ne moremo pripisati tiste sladkosti, ki jo imajo ženitovanjski posredovalci in ki je dičila njegove prednike na krmilu na novo prepleskane, sicer pa stare barkase Italije. Lak naložen na nesolidno podlago tudi ne bo dolgo držal, ker se že sedaj sempatja usiplje črvojedina iz lesenih sten barkase. Neapolski fa-scio je razpuščen »per gradi disor-dini«, v samem vodstvu se pojavljajo nesoglasja in vidi se, da bo prišel dan, ko bo g. Mussolini le Se mukoma dobil zaupnico. Od tod pa do propada pa je samo še majčken korak. Tudi italijansko ljudstvo, ki sicer tako ljubi teatraliko, si ne bo dalo zapreti oči s samimi paradami in zastavami za vedno. Saj je treba samo vzeti v roko svinčnik in primerjati stroške Krfske ekspedicije in doseženo odškodnino, pa bo stal »il briliante fatto d’armi« pred narni kot draga zelo, zelo draga orožna vaja s komičnim nimbom avantuie.
G. Mussolini menda to ve in čuti, da mu preti usoda in konec, ki je zapisan samozvancem in avanturistom. Grozil je le preveč na levo in desno, obregal se ob tega in oi;e-ga, kazal svojo pest na vse strani in je na Grke celo udaril tako, da je svet le došel do prepričanja, da političnemu ravnovesju z Mussolinijem ni ustreženo. Kdor pa pozna Italijo, ki se trudi dobiti alure pristne velesile, se bo spomnil, da je v ljudski šoli čital basen o žabi in volu... in se ne bo preveč bal.
WRidLEY"Iav8 iueiilni gumi
.	.	S?	e	w	i	n	g	»umi
_  	ln ho forej nnjboljfic nadomestilo „WRIGLEYJEVI ŽVFČILNI GUMI - BONBONI44.
Bobtja se povsod In pri geitctrafnam zastopstvu:
Drogerija „AdriJa
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. S.
s e« imseN ifNvnann	i vw i ; B	in mmm	e	©	J mmmm VMsmHiiN&H j
Pravzaprav je bil govor, ki ga je vojvoda izstrelil v rimskem senatu. zadosti miroljuben, saino logike mu ne moremo očitati, ker je vedno nas dolžil, da nečemo 111 nočemo sporazuma. Ta Mussolinijev sporazum bi bil. Njemu Reko, Ba-roš in kar se jih drži, morda še kake teritorijalne ugodnosti, nam pa pest fašistovsko na oko in njihov jarem za vrat. Zlasti bi fašisti od nas izsilili razne gospodarske ugodnosti, plačati pa bi jih morali mi njim, ne oni nam!
Ušlo je vojvodi pri tej priliki tudi, zakaj se mu tako mudi zaključiti vsa vprašanja z nami in ustvariti nepokolebivo stanje. Ušlo mu je, nam pa naj služi v opomin, ali bi morda ne kazalo nastopiti pot, k: sc je boji fašizem. »Rusija okreva,« je rekel vrli mož, »in se gotovo vrne na pot vseslovanskega imperijaliz-ma<. Gotovo umestne besede, ki pričajo, da mož ne podcenjuje ostre ruske zime, ki bi znala opaliti »deželo, kjer oranže cveto«.
Pozno je začel g. Mussolini misliti na našega sarmatskega strica; vse države so že paktirale ž njim, Mussolini pa je še vedno prostaško psoval odposlanca sovjetov. \si so
že poizkusili paktirati z našim stricem, samo mi se še nismo odločili. Treba bo le usmeriti naš korak tej velesili naproti, ki se vrača v življenje, da se ne vrinejo mednjo in med nas tujci, ki bomo zopet odvisni od njih dobre volje.
Bliža se namreč čas, ko bo Rusija hotela obnoviti versaljsko, trianonsko in sevreško gostijo, h ka-rim je niso vabili, dasi je doprinesla obilo k temu, da so se mogle vr?iti v takem sijaju.
To naj pomislijo naši vodilni možje, v to smer naj gre malo pra-vec naše politike, pa nas bodo gotovo Francozi bolj uvaževali. Madžari še bolj hali, Italijani manj prezirali in Rumuni bolj spravljivi pri določevanju meje.
V konkubinat z Italijo pa se ne dajmo zavesti, naj nam bo zadosti dvoje nezakonskih detet Rapallo in Marjeta Ligurska. Časti nam ne delajo, samo žalost in stroške imamo z njimi, sam boter njihov gosp. dr. Trumbič, maje z glavo in je v zadregi, če ga kdo spomni nanje.
Ozrimo se malo na vzhod, zaigrajmo enkrat z rusko karto, ki ni slaba. Sam Mussolini nima pr^ti-karte zanjo!
Srak® sila d© vrerssana S
Vsak kmet ve, da mora krmiti svojega konja, če hoče ž njim voziti in star pregovor pravi, kakor kolo mažeš, tako teče.
Edino vlada svobodne in ujedi-njene kraljevine Jugoslavije ne uvidi ali pa noče upoštevati dejstva, da kakoršno plačilo tako delo. Od prevrata dalje sledimo v vseh listih stalno rubriko o državnem uradni-štvu. Nešteto gorja se razgrinja pred našimi očmi, še več ga beremo iz drobnih oglasov, kjer višji državni uradniki iščejo postranskega zaslužka za vsako ceno. In koliko trpljenja in pomanjkanja pa ostane za vedno prikritega javnosti, ve pa le oni, ki pozna ponos siromaštva. Ljudje, ki so pred vojno zavzemali najuglednejše socijalne položaje, potisnjeni so danes na najnižjo stopnjo in v ogoljenih površnikih se vlačijo po ulicah, da Jih z blatom škrope kočije in avtomobili vojnih dobičkarjev in tihotapcev, moralnih propalic, ki jim je vse rejen trebuh in v svilo odeta metresa.
Izdajajo se zakoni o zaščiti delavcev, služkinj in ne vem še koga, a v zaščito najbednejših se ni storilo ničesar. Bolniške blagajne poslujejo danes za obrtnike, gostilničarje in trgovce, a državni nameščenec naj crkne v bolezni na cesti — ker za zdravila nima denarja.
Ako se pa v očigled tem vnebo-vpijočim razmeram vprašamo, kaj se je zgodilo za zboljšanje položaja teh državnih beračev od strani države kot službodajalca, zveni nam en sam odgovor — nič in zopet nič!
O pač, dovolil se jim je znižan abonma v državnih gledališčih. Pa-nem et circenses — kruh in igre — je zvenelo v starem Rimu, v dvajsetem stoletju pa tolaži moderna država lakoto svojih nameščencev z znižanimi vstopninami v gledališče. Od prevrata dalje se je tolažilo državne nameščence z regulacijo njih prejemkov, ker so cene življen-skiii potrebščin vedno za 100% prehitele minimalna povišanja draginj-skih doklad. In v letu 1923. je ko-nečno zagledala po težkih porodnih bolečinah dan službena pragmatika. Mcsece in mesece se je o nji razpravljalo.
Ne mislite morda o podrobnostih ali o načelnih vprašanjih 1 Ne, reševala se je pod težo vprašanja, po katerem ključu se naj nastavljajo
državni nameščenci. Koliko sme sedeti v vsakem uradu demokratov in koliko radikalov. Državni uradnik je pa stradal naprej. —
Ko se je zadeva že dala težko odlašati, spomnili so se gotovo krogi, da so se narodni poslanci že preobjedli dobrot beograjskih barov in skupščina je bila razpuščena.
Čas agitacije, volitev, konstituiranja, kompromisov, je porabil mesece — raz uradnikov so padale cunje ponošenih avstrijskih paradnih uniform.
Kakor prejšnji parlament, je tudi novi imel mnogo važnejših poslov, kot rešiti krvaveče vprašanje državnih nameščencev. Treba je bilo
namreč zvišati dnevnice narodnim poslanikom — ker prostega časa je v Beogradu mnogo, a cene v barih — skupe.
Konečno se pa stvar le ni dala več odlašati. A kot izkušen dreser je vlada najprej zavihtela bič, potem šele pokazala košček kruha. Prvo je bilo, da so vsi državni nameščenci bili premeščeni v provi-zorno stanje. Tako smo hvala bogu postali država, ki nima niti enega definitivnega uradnika.
Temu so sledile redukcije. Kdor ni plesal, kot so mu piskali, znašel sc je na cesti ne glede na službena leta in položaj. Kdor je mogel, se je rešil v kako zasebno službo. Oni, ki so pa v državnih aktih osiveli, čakali so z upom in obupom na prag-matiko.
In ko je izšla, ni zadovoljila nikogar. A vendar boljše kos suhega kruha, kot kamen in vsak je komaj čakal one bore pare, ki mu pripadejo po novi uredbi.
Tu pa je vsekala kot bomba na-redba finančnega ministra, da se z zvišanjem in ureditvami plač znižajo draginjske doklade za 25%. Še v ponedeljek je deputaciji državnih nameščencev priznal, da uvideva neznosen položaj državnih nastav-ljencev in da »če zbog toga voditi računa o činovničkim zalitevima«. Potem pa kot v zasmeh črta skoro vse, kar bi jim priznala na poviških plače pragmatika.
Na to ne moremo odgovoriti drugega, kot da vrše vsi oni, ki nosijo odgovornost za to postopanje na-pram državnim nameščencem, ne-odpusten zločin nad državo.
O'
«4
•‘V
Kaj nam rabijo topovi na meji, če s takim postopanjem ustvarjamo najhujše nasprotnike države v vrstah onih, ki bi morali biti glavna opora državnih misli. Kaj pomaga boj proti defetistom, če jih vlada sama vzgaja s takim brezvestnim početjem.
Kdo more zameriti državnemu nameščencu, če kolne in zmerja državo, ki mu za ves njegov trud ne nudi druzega, kot partijsko izkaznico s fotografijo Pašiča, onega Pa-šiča, katerega sin v eni noči zapravi več, kot prejme državni uradnik v celem letu.
Mi jim ne zamerimo, vemo pa, da moramo nasprotnike države iskati tildi v vrstah onih, ki jih je kralj imenoval voditeljem svoje vlade.
Milijone požirajo in zapravljajo za razne proslave in spomine — državni nameščenec pa umira gladu.
Težki denarji se trošijo za agitacijske fonde — otroci državnih uslužbencev pa bolehajo na jetiki.
In vse to po krivdi ljudi, ki mislijo, da je srbski narod zato pretrpel Golgoto v Albaniji, da oni sedaj izžemajo državo v osebne in partijske koristi.
Kakor se je pa še vsak narod otresel svojih pijavk, tako se bo tudi v Jugoslaviji uresničil še pregovor — svaka sila do vremena! In ne ena zadnjih nalog Orjune bodi, rešiti državo — pijavk in krvosesov!
Priporoča se terpentinovo čistilo (krema) za čevlje tvrdke „SOČA‘‘ v Pol ca na h.
Zahtevajte po vseh restavra-c ah in kavarnah prvovrstna špecljaina vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska klet.
. Kronika.
HUJSKANJE PROTI ORJUNI.
Glasilo splitskih frankovcev, Trumbičevcev in frankovskih klerikalcev v vsaki številki ščuje proti našemu kongresu dne 1. decembra t. 1. Poziva ljudstvo, meščanstvo in okoliške seljake, da se upro druhali razbojniških tipov — tako nas psuje frankovsko glasilo — ter ji ne puste onečaščati hrvatska tla hrvatskega Splita na hrvatskem Jadranu.
Vsaka vrstica ima besedo hrvat-ski, hrvatska, hrvatsko; v vseh sklonih, spolih in številih se ponavlja ta epiteton ornans v rečenih člankih. Ni ga kamna v Splitu in ni ga grma v Dalmaciji, ki bi ne bil prira-stel na hrvatsko srce Velehrvatov na hrvatski obali hrvatskega morja. S tem pridevkom opleta frankovce neumorno in skuša nahujskati javnost na zastopnike Orjune.
Zanimivo pri tem je tudi, da se zavzema sedaj frankovščina za državni praznik ujedinjenja, ki da je v nevarnosti, da ga onečastijo »tipi«, ki se bodo zbrali na posvetovanja. Sedaj jih je kar naenkrat zaskrbel ta praznik, ki so ga pred pičlim mesecem sramotili in poudarjali, da je hrvatski praznik edino 28. oktober in da ne poznajo nikakega drugega narodnega praznika.
Frankovci pozivajo državno oblast, da prepove izzivanje Orjuna-šev, ki prihajajo, da udarijo v obraz hrvatskemu značaju mesta Splita in da onečastijo s svojo prireditvijo narodni praznik.«
FrankoVac kot zaščitnik državnega praznika, to je specijaliteta, ki se pojavlja, kadar je treba udariti proti Orjuni. Tudi frankovac brani edinstvo naroda in države, kadar s tem lahko udari po Orjuni.
*'*—*irr-
e
i
Uverjeni smo, da oblast ne bo dala niti najmanj vplivati nase, da bi kakorkoli omejevala svobodno gibanje udeležnikov kongresa. Ako bi došlo vsled sistematičnega huj-skaja do kakih nastopov proti Orjuni, naj vedo temni elementi, da bo Orjuna sama napravila red in po potrebi udarila, da bo bolelo.
Iz Slovenije se udeleži kongresa kakih 20 članov, kot zastopnikov oblastnega odbora in posameznih organizacij. Tudi zastave Orjun iz Slovenije bodo plapolale prvič na obali našega Jadrana. Iz drugih pokrajin je tudi že priglašeno obilo udeležnikov, zlasti pa iz bližnjih krajev.
ITALIJANSKO PETJE IN GOVORJENJE.
Z raznih strani nam sporočajo, da delavci iz Primorja, Lahi in poitalijančene!, ki jih je obilo pri tukajšnjih stavbinskih tvrdkah, po cele večere prepevajo italijanske pesmi in govore med seboj italijansko tako glasno, da se zdi, kakor bi bila italijanščina pri nas navadni občevalni jezik. Opozarjamo tiste, ki pri nas iščejo kruha, da se naj prejs otresejo svojih fašistovskih navadic, kajti sicer bomo prisiljeni iztrebiti te navade na način, kakor trebijo fašisti našo govorico na Primorskem.
Podjetnike, inženirje in poiirje pa pozivamo, da obračajo svojo pozornost tudi na to, kajti italijančenje ne služi baš vzgledu njihovih tvrdk. Za danes ne imenujemo imen, prihodnjič pa bomo dejansko posegli vmes!
Avstrijske metode. Dobro je tudi naši javnosti v spominu incident, ki so ga pred meseci izzvali v Zagrebu Hanaovci s svojim izzivalnim obnašanjem. Prišlo je v večernih urah do spopada na ilfci, tekom katerega je padlo par strelov. Dasi se v temi ni dalo dognati, kdo je streljal, je policija polovila, kdor se ji je pač do-padei. Dočim pa je člane Hanao takoj izpustila, začeia se je proti članom Orjune najostudnejša gonja. Da zadosti frankovcem in radičevcein, tirala jih je oblast iz zapora v zapor, višek vsega pa je razsodba, ki je bila izrečena pred 14 dnevi pred zagrebškim sodiščem. Na podlagi izpovedb prič, ki vse pripadajo vele-izdajniški organizaciji Iianao in katerim so govorniki v teku razprave ponovno dokazali neresnično pričevanje, je bil član Orjune Ljubomir Beloševič obsojen na pet let težke ječe, Marko Katavič pa na dve leti. Ker v zadevi še ni spregovorjena zadnja beseda, se ne spuščamo v podrobnosti, da pa javnost spozna, kako se v Zagrebu ceni pregovor »justitia fundamentum regnorum« (pravica je temelj kraljestev), ugotovimo le, da je za enega obtožencev izpovedalo več prič neorjuna-šev, da je za časa incidenta v akademskem domu šahiral, da je pa sodišče več verjelo pričam Hanaovcem, ki so očividno krivo pričali iti drugače izpovedali na policiji, drugače pred preiskovalnim sodnikom in zopet drugače pri obravnavi. »Sve prema potrebi!« Kaj si naj človek misli o poštenosti in svobodi v »kulturnem Zagrebu«, kjer je politika zalezla že v sodno dvorano. Zagovorniki so imenovali to postopanje »črno-žolte metode« in drugega naziva tudi ne zasluži. Edino če pri-denemo še madžarsko trikoloro, s katero nekateri zagrebški uradni gospodje še danes koketirajo.
Zadeva je tak škandal za vso državo, da jo ne bomo pustili z vidika, pa če bi jo morali tirati pred samega kralja, katerega čast in ugled je branila zagrebška Orjuna proti frankovskim velelzdajnikom.
P' Sc
l*1
Morilca policijskega uradnika Galoviča, ki so ga ubili Hanaovci, policija ni mogla najti, dasi je bil še dva dni po umoru v Zagrebu. Zapirati nedolžne Orjunaše, to pa zna in ima pogum avstro-madžarski eksponent Urbany. Seveda, njegovo tesno prijateljstvo z Radičevimi trabanti a la Prpič, mu ne dovoli, da bi bila v Zagrebu pravica — res pravica.
Krasno zobovje doseže se le pri stalni
,!TO“
uporabi §§1
zobne paste.
pozom
Več otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že od Din 250'—. Ljubljana, Zvonavska ulica štev. 1.
Iz Trbovelj. Obupno stanovanjske razmere pri trboveljskem rudniku.
Ta posel vodi neki znani gospod inženir, kateri je že nad 30 let v Trbovljah, pa se še do danes ni naučil, odnosno se brezdvomno noče naučiti slovenskega jezika, uraduje nemški, četudi je tukaj že desetletja jugoslovanski kruh. Poleg tega si upa še narodno seveda nezavedne slovenske delavce kričavo večkrat z dume Kerle, verdamte Trotel in podobno lepoto nahruliti, kar pa ta uboga delavska raja tudi v tem tujem jeziku razume.
Ali delajo pritepeni, ošabni nemški inženirji tudi za take predmete in oliko izpite?
Nadalje se ta človek že celo iz navade ob dnevih določenega stanovanjskega uradovanja pogosto iz urada namenoma odstrani, da nima s verfluchter slovenišer Bagaž opraviti, pusti stotine obupanih strank porogljivo čakati, namesto da bi skrbno in vestno pretresoval upoštevanja največ vredne prošnje in vzroke prosilcev.
Stanovanja se ne oddajajo ljudem po zaslugah se ne upoštevajo velike družine, številna službena leta in drugo neznosno trpljenje, četudi nekateri delavci delajo čez 10 do 20 in še več let pri rudniku, nego dobijo večkrat stanovanja ljudje brez velike družine, brez zaslug, in šele par let ali šele samo eno leto. sicer takšni, ki delajo pri rudniku — Umljivo.
Sin omenjenega inženirja, še mlad poduradnik, katerega najbolj ceste, vse gostilne, zlasti pa obmizja poznajo, katere slednje priliznjeno brez sramu obhodi, kje bi bilo kaj »gratis« za vedno žejno grlo dobiti, zabavlja kakor kaže, v nemščini iti celo v italijanščini, čez vse in seveda tudi naši državi ne prizanese. To vse iz hvaležnosti ali bolje rečeno prevzetnosti, in sicer:
Isti je dobil s protekcijo za družino 2 oseb kar tri sobe in kuhinjo v
<
POZOR!
francoska zavarovalna družba v Pariau
Osnovana leta 132U1
Glavnica 800 milij. frankov. Prevzema požarna In žlvljcnska zavarovanja vseh vrst.
Generalno zastopstvo za Slovenijo: Ljubljana, 8v. Petra c. 33
Agilni zastopniki ea sprejeronjo.
v A
StZSBK
Organizacijam, ki pošljejo svoje delegate na kongres. Sporočamo vam, da odpotujejo delegati podpisanega Oblastnega odbora v Split dne 28. t. m. ob 18.25. uri. Sestanek vseh delegatov, ki gredo v Split, se vrši isti dan ob 14. uri v pisarni Oblastnega odbora (Učiteljska tiskarna). Zdravo! — Predsednik: Inž. Ferdo Kranjec. Tajnik: V. I. G a 1 z i n j a.
Z ozirom na proslavo ujedinjenja v Radovljici dne 1. in 2. decembra pozivamo članstvo gorenjskih Or-juna, da se proslave v čim večjem številu udeleže. Pozivamo odbore posameznih mestnih organizacij, da svoje članstvo o tej proslavi obvesti in da pošljejo odbori na zborovanje gorenjskih Orjuna svoje delegate.
Zdravo!
Obl. odbor za Slovenijo.
Svarilo
toda mi Orjunaši se na to ne oziramo, ker slovansko srce je pošteno in bomo z delom za narod pokazali, da nismo sovražni delavcu. Naj navedejo tisti »veliki možje« le en slučaj napada Orjune na mirnega delavca! Protidržavne hujskače, pa naj so ti tovarnarji, bankirji ali delavci, bomo pa brezobzirno kaznovali. — Delavci! Ce želite, da se položaj enkrat v naši lepi Jugoslaviji izboljša, obrnite hrbet tistim lažnivim hujskačem internacijonale in strank ter vstopite v našo veliko bojno organizacijo.
Živeli delavci-Orjunaši!
Orjunaš-delavec.
lje, Kranj, Ljubljana, Krakovo-Trno-vo, Srednja vas v Poljanski dolini in Trbovlje. Z delegati oblastnega odbora, ki odpošlje 4—5 delegatov, bo Slovenija zastopana na kongresu z lepo deputacijo, če vzamemo v poštev drago in naporno potovanje. Delegacija iz Slovenije ponese seboj tudi vseh sedem praporov v oblasti, s katerimi se udeleži 1. decembra revije akcionih čet iz Dalmacije. Po dosedanjih dispozicijah odpotujejo delegati v sredo, 28. t. m. z vlakom preko Karlovca, ki odhaja iz Ljubljane krog 18. ure.
Skupščina Obl. Odbora Split. Ob
priliki kongresa se vrši v Splitu 3. decembra tudi redna letna skupščina Splitskega Oblastnega Odbora po običajnem dnevnem redu.
Bratje in sestre iz Ljubljane in
okolice naj se udeleže proslave ujedinjenja v soboto dne 1. decembra v »Narodnem domu« po možnosti v krojih!
Poziv organizacijam. Opažamo, da posamezne mestne organizacije pošiljajo poročila o svojih prireditvah dnevnim listom, a svojega glasila ne obveste. Opozarjamo vse odgovorne funkcijonarje, da redno poročajo listu o vseh važnih dogodkih v svojem okolišu, ker dopisi ne služijo samo v informacijo, temveč tudi za propagando.
Sicer je stvari gotovo ustreženo, ako je prireditev javljena v nam prijaznem časopisju, vendar se naj o vseh prireditvah, — če le mogoče — obvešča vedno glasilo naše organizacije.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Manufaktura,
moda,
f
V	svrho dogovora o osnovanju akademičnega kluba Orjune vabim vse tovariše-somišljenike na pripravljalni sestanek, ki se vrši dne 26. t. m. ob 20. uri v sobi Oblastnega Odbora Orjune, Frančiškanska ulica (Učiteljska tiskarna).
Pričakujem obilnega odziva.
S tovariškim pozdravom V. J. Galzinja, cand. iur.
Nai p^isref«
Kongres Orjune v Splitu. Po poročilih pripravljalnega odbora se vse priprave za kongres bližajo koncu. Radi velike oddaljenosti in draginje ni mogoče, da bi se kongresa ume-ležilo članstvo v masah, zato se bodo pa posamezni oblastni odbori potrudili, da odpošljejo, čim večje število delegatov. Iz Dalmacije same se bo udeležilo proslave 1. decembra par sto članov, katerih število bo še mnogo večje, če dovolijo pa-robrodna društva znižano vožnjo. Prireditve, vezane s kongresom, ki se bo vršil po že objavljenem dnevnem redu, so še svečana akademija
2.	decembra v narodnem gledališču na čast gostom. V pozdrav vodstvu oblasnih odborov pa priredi Orjuna tretji dan kongresa souper v hotelu Central. Slavnostnega sprevoda se udeleže zastave vseh dalmatinskih Orjun in tudi iz ostalih oblasti v državi. Svečana otvoritev kongresa se vrši 1. decembra ob 12. v foyeru narodnega gledališča, posvetovanja se bodo vršila pa v veliki dvorani gledališke restavracije, Delegati Beo-gradske, Zagrebške, Novo-Sadske Ljubljanske oblasti pridejo v Split s parnikom 30. okrog 11. ure.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Tukajšnja organizacija jugoslovenskih nacijonalistov proslavi praznik ujedinjenja na dan 1. decembra t. 1. ob 20. uri s prireditvijo sledečega sporeda: Uprizoritev Finžgarjeve »Verige«, deklamacije, petje, prosta zabava itd.
Ker je to prva prireditev Orjune v Slovenskih goricah in z ozirom na proslavo ujedinjenja, pričakujemo čim večje udeležbe tako od strani
Službene ohia«e
Z današnjim dnem smo otvorili novo rubriko pod gornjim naslovom,
kjer se bodo objavljale vse službene stvari, ki se tičejo poslovanja in uradovanja ter so za vse organizacije obvezne.
S temi objavami se razbremeni tajništvo oblastnega odbora ter se prihranijo ogromni stroški za dopise in znamke.
Vsa navodila glede uprave in uradovanja bodo organizacije dobivale pod to rubriko, zato naj jih odbori pazno čitajo in zahtevam takoj ustrežejo. Vsaka izmed teh službenih objav se ima prečitati pri prvi seji kot obligatna točka dnevnega reda.
Stvari, ki so zaupnejše narave, se bodo slej ko prej sporočale pismenim potom.
Pozivamo vse naše organizacije in poverjeništva, da nam javijo svoje točne naslove, kamor naj se jim pošiljajo naši dopisi.
Tajništvo Obl. odbora.
POOBLAŠČENI
dobavitelj
VSEH
UNIFORMSKIH POTREBŠČIN
OR. JU. NA.
Na temelju soglasnega sklepa se je Oblastnega Odbora z dne 23. t. m. se izključuje iz Organizacije Jugoslovanskih Nacijonalistov
R a d i v oj Rehar,
suspendirani in ukorjeni bivši predsednik Mestne Orjune Maribor, ker je ponovno javno obdolžil Oblastni odbor in njegovega predsednika, da delata tlako demokratski stranki.
To obdolžitev je Rehar že enkrat prostovoljno preklical, kakor priča sledeča izjava:
Podpisani izjavljam, da sem se iz raziskave uveril, da vodijo brata inž. Kranjca pri vsem njegovem delu čisti cilji Orjune in imam radi tega do njega popolno zaupanje.
Maribor, 1. nov. 1923.
Radivoj Rehar.
Obenem s to izključitvijo je Oblastni Odbor razpustil Mestni Odbor Orjune v Mariboru ter imenoval komisarjem brata dr. J. Žnuderla, ki ima voditi posle do vspostavitve Orjune Maribor.
Oblastni Odbor za Slovenijo.
LJUBLJANA
barea, mastila, Saka, kit, kleli ©resaiie, to-
pite in zaiamteno
SIOGRAD
VIDOVDANSKA 2
žisfti fimež
Zahtevajte brezplačen cenik, navodila za mero in plačilne pogoje
nai&ellše vrste tovarna
Frankopanska ulica 151
Mestna OR-JU-NA v Novem mestu naznanja tužno vest, da je njen član, brat
IzvrSuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne Industrijske zgradbe, betonske In železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, flSilo4*-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
več vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikan-skega tipa „£VANS“„ Velika zaloga pneunrn-tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emajliranje in poniklanje,
¥. B h.
tovarno dvokoles in otroških vožičkov
Ljubljana, Karlovška 4.
ALOJZU VRČEK
dne 11, t. in. v 23. letu starosti nenadoma preminul.
Pokojnika priporočamo v blag
spomin.
Novomesto, dne 13. nov. 1923.
skladižCe.
Zahtevajte sam®
z modrim križcem z modrim križcem z modrim križcem z modrim križcem z modrim križcem z modrim križcem z modrim križcem
Medicinal-Ccgitac' ,Jamaica-rum‘ Cognac-rum* ,C i t r o a e - rum' .Medici« al-pelinko vac' ,Najfinejše crem likerje' .Slivovka in brinjevec'
Ljubljana
ALKO
Podružnice:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovcnjgradcc Slovenska Bistrica
(PREJ SLOVANSKA ESKOMPTNA BANKA)
tCapEtai žit temvv® PiwBJ^i5g0,000;
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje
Telefoni: 180, 14C, 45?
Brzojavi: TRGOVSKA.
Kronika.
Orjuna radi društven, zakona pred sodiščem.
Ko se je vršil v Slov. Bistrici ustanovni občni zbor Orjune, je oblast v zadnjem hipu zborovanje prepovedala. Zbor se je vršil vkljub temu, ker sta inž. Kranjec in dr. Drnovšek kot poverjenik Orjune v Sl. Bistrici bila prepričana, da je brzo-jav mistifikacija. Državno pravdni-štvo ju je nato obtožilo radi prestopka po društvenem zakonu iz 1. 1867. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici pa ju je oprostilo, češ, da je poverjeništvo Nar. vlade 1. 1918. ta zakon razveljavilo in ustvarilo nove določbe o društvenem pravu. L. 1919. je ministrski svet spet to naredbo razveljavil in določil nova pravila. Ta zadnja naredba pa na bila po čl. 130 ustave predložena zakonodajnemu odboru in je zato izgubila veljavo. Torej ni v Sloveniji nikakšnih določb za društveno pravo. Dne 22. novembra se je vršila v Mariboru vzklicna razprava. Inž. Kranjec je bil osebno navzoč, dr. Drnovška je zastopal dr. Šnuderl. Vnela se je živahna razprava. Zagovornik je stal na stališču, da je bil poverjenik za pravosodje 1. 1918. upravičen zakon iz 1. 1867. razveljaviti, če pa ni bil, bi bila pa molče razveljavila ta zakon min. naredba iz 1. 1919., ko je ustvarila nova določila. Zanimiva razprava je bila nato preložena, da se poizve pri ministrstvu notranjih zadev, ali ni bila naredba iz 1. 1919. morda le predložena zakonadajnemu odboru, a je po pomoti izostala iz liste v Službenih Novinah objavljene. Torej doslej še niti ne verno, ali obstoja za Slovenijo veljaven društveni zakon ali ne!
Sestanek zastopnikov slovenskih sokolskih žup. Starešinstvo JSS je povabilo zastopnike slovenskih sokolskih žup v nedeljo na sestanek, ki je imel namen, razjasniti nekatera sokolska vprašanja, tičoča se v prvi vrsti slovenskih razmer. Sestanek se je vršil izven organizačnin predpisov ter zaradi tega niso biti storjeni nobeni obvezni sklepi, pač pa so zastopniki podali mnenja svojih društev. Večina zastopnikov je izjavila mnenje, da je za napredek So-
kolstva ugodneje, ako ne stoji na čelu Saveza vodilni politik, ker se s tem vzdrži sokolska organizacija nad političnimi strankami. Sestanku, kakor tudi končnemu sklepu je dal povod mučen politični nastop savez-nega staroste dr. Vladimira Ravniharja. Mi smo o tem gospodu že povedali svoje mnenje in nas samo veseli, da so ga sedaj, četudi indirektno, obsodili tudi lastni člani. Vprašanje je le, v kaki obliki bo izvajal konsekvence. Odločiti se mu je med starosto jugoslovanskega sokolskega saveza in med predsednikom stranke brez pristašev.
Posnemajte! Ob priliki izučen ja vajenca Stanislava Kerna za natakarja, so nabrali naši člani v Zidanem mostu v prijateljski družbi 30 Din za tiskovni sklad »Orjune«.
Zakon o državnem prometnem osobju ali železničarska pragmatika
bo priobčen v 107. številki »Uradnega lista«, ki izide v soboto, dne 24. novembra. Posamezni izvodi se bodo dobivali, dokler zaloga ne poide po Din 2.50. Interesenti se na to številko opozarjajo.
Sramotni ©dar.
Protožiranje Nemcev tujih državljanov pri kr. poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da je kr. poštno ravnateljstvo v Ljubljani, ki ima lastno tiskarno, odpovedalo službo tiskarju-domačinu, ima pa zaposlene kar tri Nemce. Nič ne bi imeli proti odpovedi, ako se ne bi za tem skrivalo protežiranje nam sovražnih Nemcev - tujerodcev, ki odjedajo kruh domačim delavcem.
Zahtevamo od kr. poštnega ravnateljstva, da namešča v svoji tiskarni naše državljane, ter odstrani Nemce, in da kruha našim brezposelnim družinskim očetom.
K tej stvari se še povrnemo.
»Alois Schuschel, Kaufmann,
Rann a/d Save.«
Tako štampiljko uporablja še danes poturica Šušelj v Brežicah. Naj pazi, da mu ne bo še na drug način zašušljalo in zašumljalo!
Tovarnar Jakil v Karlovcu ima šoferja Italijana. Vprašamo, s čigavim dovoljenjem se je importiralo tega fašistovskega špijona v našo državo na protizakonit način, ker nam je znano, da nam ne manjka šoferjev-Jugoslovenov brez službe? Oblasti, vršite zakon!
Italijanu — vinskemu trgovcu Bolafiji v Šiški priporočamo, da ne izziva v javnih lokalih z italijanskim kričanjem! Vino tega našega »zaveznika« toplo priporočamo našim gostilničarjem; lokale teh »zavednih« Jugoslovenov pa v »obisk« narodnemu občinstvu!
Anton Krisper. Med nami živi obilo Nemcev v blagostanju, ki so naši državljani. Nismo njihovi nasprotniki, če so lojalni državljani in če streme za tem, da se prilagodijo našim prilikam. Toda večinoma je tem našim državljanom nemške narodnosti Jugoslavija trn v peti in vse kar se v njej izdeluje jim ne prija. Željno obračajo oči čez mejo in podpirajo še vedno nemško industrijo, dasi bi se deloma lahko doma preskrbljevali.
Tvrdka A. Krisper v Ljubljani je stara in dobro znana, vendar se malokdo Slovencev spomni, da je ta tvrdka trdo nemška, ki ima za svojega poslovodjo g. Voltmana, trdega Nemca, najvnetejšega inporterja tujega blaga. Njemu je vse, kar je ju-goslovenskega, ničvredno in se vsled tega še vedno trdo drži Avstrije, čije državljan je. Dosledno on odklanja vsak naš domač industrijski izdelek in ga s tujim izpodriva. Opozarjamo naše zavedno občinstvo na to izključno nemško podjetje, posebno še sedaj ob času Sv. Miklavža in pa Božiča.
jasnilo, iz kojega posnemamo, da se ta obrat ne vrši prekarično, ampak da ima tvrdka ing. Pavlin in drug, Ljubljana, v zakupu od Trboveljske družbe dve nadnevni meri v Libojah ter zanje plačuje znatno najemnino.
Navedbam tvrdke verujemo v polni meri, ker so nje družabniki nam znani domači narodni ljudje, v ostalem so nam pa tudi ugledni naši člani potrdili, da navedbe tvrdke odgovarjajo dejstvom.
Lojalno ugotavljamo to dejstvo tem raje, ker odgovornost za napad na tvrdko ne pada na nas, ampak na g. Stefanoviča, ki je dal te podatke in jih zajamčil s svojim lastnim podpisom. Za članek »Quousque tandem«, objavljen v našem listu, nam je dal informacije isti g. Stefanovič, ki je morda tudi informator beograjskega »Balkana«, iz kojega smo ponatisnili v tretje vest o pre-karičnem izrabljanju premokogo-kopa v Libojah.
GOSPODINJE!
Ali zahtevate pri trgovcu, kjer se strežete, vedno testenine »PE-KATETE«. Ako ne, prosimo, storite to vedno!
Perilo, kravate ter razno modno in galanterijsko blago najsolidneje pri JAKOB LAH, Maribor. Glavni trg štev. 2,
Restavracija in kavarna „ZVEZDA“.
 KONClglf......................
nove ciganske kapele
bo vsak dan v Ustvarili o«l 17. d« 19. ure. 0<l 20. do 2s. ure \ restavraciji in od 2:i. ure dsilje zopet T k«*
varni. Kapelnik Rado Šandor. Prvovrstna kapela, došla iz Osjeka. Atrakcija prve vrste.
3S >	5
""	CD
■ cc.
O 2. S--2.
E o o
ODMEV IZ NAŠE BORBE PROTI BIVŠEMU VELIKEMU ŽUPANU DR. LUKANU.
Tekom naše ogorčene borbe proti g. dr. Lukanu za časa njegovega županovanja smo v treh naših številkah omenili, da je g. dr. Lukan udeležen pri družbi, ki od Trboveljske premogokopne družbe prekarično izkorišča premogokop v Libojah.
Tvrdka, ki izkorišča ta premo-gokop, nam je poslala obširno po-
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem nadvse tužno vest o bridki izgubi našega najdražjega, predobrega soproga in očeta, gospoda
Ivana Zupančiča
gostilničarja in posestnika
kateri nas je po dolgi, mukepolni bolezni danes ob 23. uri zvečer za vedno zapustil.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 25. novembra 1923 ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Ahacljeva cesta 15, na pokopališče k sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 22. novembra 1923.
Žalujoči ostali.
-----------------------------
Ut
Naznanjamo, da smo dvorili
111101USHJEH M DEBELO I« Hit IISEH M SI01H
Priporočamo se cenj. naklonjenosti ter zagotavljamo nnjsolidncjšo postrežba.
S spoštovanjem:
Maschke & Korap., Ljubljana
Cesta na jui. železnico, za vojašnico vojvoda Mišiča, nasproti špediterju Ran^ingerjn.
SJSSEE2eB®B2SriJ53ESHW327'TiRBS>®ja4aič'?aSi3SS3[tn^252aSSH3
ja najmodernejše urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela otf n&jpriprostejšega do 11 a j ui o d c r n e j š e g a.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in ^knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za Gsnovne šole in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice.
MODNA TRGOVINA
A. Sinkovič
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA Mestni trg 19.
CENE ZMERNE!
AUTOMOBILE
pnevmatiko vseh vrst, ol{e, bensin 1» drugo pefrebšžEs?©
iraa vatin® v zaSog!
v«v
LJUBLJANA.
n
Ing. V. Nikolič
Kraljev, dvorski liferant
Ljubljana - Moste
Telefon st. 562.
Josip
Bedrač
Ljubljana
Aleksandrova c. 12.
£
m
\
19. nov. t. I. je bila
/ otvoritev
t; specijalne trgovine damskega «V in moškega sukna. Zaloga belega blaga.
I! CENE ZELO NIZKE!!
\
iSSNMMIMtel
Inserirajte v „ORJUNl“!
za Belič
napravite svojim dragim z nakupom prvovrstnega pisalnega stroja bi ga dobite na obroke pri
THE REX, Ljubljana
Teieifan 238
Gr a dl išče IsJ
Tiska Učiteljska tiskarna v. Ljubljani.