r NAROČILA NA p.p. 45,^ 61101 Ljubljana ali na tel.: TT 061/213 475 J DZIRLO GUARD A USTNIK ZA TRAJNO UPORABO ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO. Se strinjate? Torej, nehajte kaditi! Če se vam to zdi nemogoče, se zavarujte: DŽIRLO GUARD je japonski izdelek, ki osvaja svet. Majhno varovalo za trajno uporabo, ki odstrani do 97 škodljivih snovi iz cigaretnega dima. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra, zato cigareti ne odvzame arome in je trajno uporaben. DŽIRLO GUARD omili ali celo odpravi značilen kadilski kašelj in preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh. Pomembne raziskave so pokazale, da v veliki meri preprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika DŽIRLO GUARD še prozornega, kjer boste lahko opazovali njegovo delovanje. KAKO DELUJE M iiiiiiu(£j g DŽIRLO GUARD ni filter! Deluje po zakonih aerodinamike venturijeve cevi. Pri vdihu dim potuje skozi odprtino A po drobni cevki, kjer njegova hitrost naraste na 300 km/h. Nato zadene ob pregrado B, kjer se vroči katran loči od dima in se kopiči v notranjosti držala C. Ohlajen dim nato deluje po deblu tesnila D v odprtino E, pri tem pa ne izgubi okusa in vonja. NAROČILNICA IME IN PRIIMEK ULICA IN ŠT. KRAJ IN POŠTNA ŠT: KOM. GUARD______ NAROČILNICO pošljite na naslov DŽIRLO d.o.o., P.P. 45,61101 LJUBLJANA ZA NAŠO PRODAJO IZDELKOV IŠČEMO AGENTE. ZAINTERESIRANI NAJ SE JAVIJO NA TEL.: 061/213 475 Mjncumnms malhah Že so pred fumi vroči dnevi Vroča cena! CUO FAZA I 1.383.880 SIT RENAULT NOVO! | - TWÌNGO S PLATNENO STREHO 1.421.545,00 * PLAT. STREHA 80.188,00 SIT . "tZ srT NAKUPNI POGOJI - KREDITI za nova zozila ■ u*»"« =■ RABLJENA VOZILA: (z garancijo) a -------- - R-19 RT1.8Z4V 8/92 52.000km 685.650 SÌT 66.000 km 1.594.950 SIT - P.~5 CAMPUS 5V10/92 - fì-5 CAMPUS 5V 7/90 36.400 km 898.800 SIT 74.500 km 730/275 SIT ■ SUZUKI GR 1.3 1/91 - R-19 RT 1.8I4V3M3 61.400 km 1.118^50 SIT 13.600 km 2.067.000 SIT - UNO 60S 8/91 - CUO RT 1.2 291 I 21.000 km 936.600 SIT 31.000 km 1.144.500 SIT 1 MAZDA 6262.0 GLX 10/90 49.300 km 1.488.900 SIT LEGENDA: * DODATNA OPREMA TRGOVINA Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 19”, ob sobotah 7“ do 13“ • UVODNIK • Zasavci smo narod letalcev, ugotavlja Rdeči Revir na Likofu. Pa premoremo le majhno skakalnico v Kisovcu. Smo pa tudi narod skakalcev in metalcev -dokaz za to sta košarkarja Dušan Hauptman in Marko Tušek, ki gostujeta tokrat že kar na naslovnici. Kaj pa Zasavke? Tokrat smo obiskali ob materinskem dnevu mater štirih otrok. Nič posebnega, kajne. Pa vendar je, če so ti otroci rojeni na isti dan. Hrastniška super mama je moderna mama, saj hodi celo v službo. Mama pa je tudi ata, drugače ne bi šlo. Nas prav zanima, če bo kopica otrok koga zažgečkala in se bo prijavil na naš razpis za zasavski par in ohcet v Kandršah. Kaj bodo delali znani Slovenci v zasavskih gostilnah? Odgovor je na dlani. Le pravo stran Zasavca je treba odpreti. MmU- Pt**^** SVH MEDNARODNO PRIZNANJE - Podfcfe Svea Mu**, d.d, Z** <* Sav, ,e tud.^tetos soddova^o m n^dnarodnem sepu pohištva v °b rnednorodn. udeležba y.yl : : ■ wejda nalije feda tóraa.ZIa» m«t. PrtMnje je 1 ______________________MJ. | Dušan Hauptman in Marko Tušek NASLOVNICA; AD Uroi Klemen FOTO: Tomo Brezovar C"? Lii. ■ a wmi Kil V ogledalu: Marinka Benetek Jelinčič v Zagorju Občina Dole Cena ogrevanja pravilna Razpis za ohcet Nadaljevanka o toplotnem ogrevanju llf)] Dušan in Marko na vrhu Evrope sa iffll’, \ 1111 im r. \ Stran za upokojence Portret Dunje Mantel Pero in Vitezi; Perfect World V Radečah našli mine (S fTTTTl Ml Znani Slovenci v zasavskih gostilnah Mojca Draksler-mati četverčkov Narod letalcev (Rdeči Revir) n ;; ' j 'm! KOLEDAR DOGAJANJ 14. marcu - Mladi forum ZLSD in trboveljski klub Dezam tudi letos startata na sredstva Urada za mladino, in to z dvema projektoma; Učim se biti samostojen ter Mladinski dnevi 94. Skupaj sta vredna kar 1.5 milijona tolaijev. Za prvega denar skoraj zagotovo bo, za drugega paje še vprašanje, pravijo. Ampak ekološko pot naj bi vseeno uredili, kot se spodobi. 15. marca - Zagorski podjetniki in obrtniki imajo še pet dni časa, da se prijavijo na razpis občinske Agencije za razvoj. Letos je za pospeševanje obrti in podjetništva razpisala za 20 milijonov tolarjev posojil, za dobo treh let in po desetodstotni letni obrestni meri. 16. marca - Tudi trboveljski VVZ bi s svojimi močmi rad prispeval k nakupu mamografa v Splošni bolnišnici. Zanj so se odločili nameniti izkupiček od izdelkov cicibanov, ki jih bodo predstavili na majski razstavi v delavskem domu. Za to, da bi jih naredili, pa potrebujejo materiala... Katero od podjetij jim bo priskočilo na pomoč? 16. marca - Sicer pa imajo v VVZ še kup težav: enoti Tinkara v Bevškem inMarjetka v zgornjem delu mesta stamed najdražjimi, tako da jih VVZ s proračunskimi sredstvi, kakršne že nekaj časa ima, preprosto ne more vzdrževati. Tinkaro bodo junija zaprli, nato pa naj bi jo prodajali, medtem ko bo o Maijetki treba še razmisliti. 17. marca - Več kot 700 hrastniških gospodinjstev si že .veselo ogleduje dva slovenska, enega hrvaškega, koprskega in več kot deset satelitskih programov preko kabelskega sistema. 17. marca - V Trbovljah popoldne v prostorih hotela Rudar ustanovijo Društvo za boj proti mučenju živali, v znamenju psov pa se čez dva dni odvijajo tudi dogodki v Zagorju - na poligonu na Selu kinološko društvo pripravi specialno razstavo nemških ovčarjev. 19. marca - Pristaši Zmaga Jelinčiča (z njim na čelu) iz vse Slovenije se v soboto zvečer zberejo v avli DD v Zagoiju. Prvàk SNS se iz srca zahvali vsem, ki so j im to omogočili prav tega dne. Že ve, zakaj. 20. marca - Sicer še na pol zimsko hladna nedelja, a tega večera ob 21. uri in 28 minut prestopi pomlad 94. Polona Malovrh UJACI3J00 V MARINKA ti E N ETE K Prijetno je v klepetu o življenski poti doživeti zadovoljstvo ženske o izpeljanem cilju, kije bil zastavljen že v rani mladosti. Učiteljico seje s sosedovimi otroki igrala še kot maj hna šolarka. OŠ Alojza Hohkrauta v Trbovljah je z njo povezana že ves čas. Tam je hodila v šolo, potem je bila v njej dolga leta učiteljica in sedaj je vodja enote. Od vseh predmetov je imela najraje slovenščino, kot učenka in učiteljica. Po učiteljišču v Celju je sicer leto dni poučevala v Gabrovki in štiri leta na Notranjskem. Potem je bil rojstni kraj močnejši. Poklic učiteljice potegne za sabo še vrsto dejavnosti. Vsa leta je delala v pionirski organizaciji, danes v skupnosti učencev, vse je bilo povezano z zvezo prijateljev mladine. Ko se spominja svečanega razpoloženja otrok ob sprejemu v pionirsko organizaciojo, povezanega s takratno simboliko, ji je nekoliko žal, daje bil ta vsakoletni dogodek ukinjen. Rada se spominja srečanj pionirjev izprejšnje domovine, srečanj mladih novinaijev, potovanj v vse konce in kraje, prijateljstva med Ij udmi. Nekoliko manj je sedaj topline... Spremljalajedelotrboveljskegamladin-skega pevskega zbora, vedno pa je bila tudi dokaj uspešna v "fehtariji" denarja in različnih stvari za dejavnost otrok v šolah. To zadnje se ji že precej upira, saj v medsebojnem povezovanju s predstavniki drugih šol po Sloveniji prepogosto opazi, da v nekaterih občinah bolje poskrbijo za materialne potrebe šol. Hoja v hribe je bila njena velika ljubezen, zato je delala v planinskem društvu. Številna priznanja,ki imajožekarpremalo prostora, so njej in možu prinesli zajci in race, kajti Miha in Marinka sta aktivna člana Duštva gojiteljev malih živali. Rada piše pesmi, pravi da priložnostne, kar je večkrat zabavno. Včasih je sedla za mizo in zlila na papir misli o življenju. Morda bo kdaj nastala knjiga, kdo bi vedel. Večinoma je dobre volje, kar znanci cenijo. Seveda vedno vseh bremen ne zdrži, to pa žal, kot pri mnogih, ki se z vsem srcem predajajo družbi, občutijo domači. Pa se na koncu znajo prijateljsko pogovoriti. Marinka je ob vsej svoji dejavnosti skromna. "Zakaj prav mene v ogledalo, ko je pa toliko drugih, ki so več naredili," je dejala ob obisku. Ivana Laharnar FmTrSi tedna Poslovanje javnih zavodov Hrastnik - Na 28. seji IS v tem mandatu so se člani lotili devetih različnih tem. Ob zaključnem računu za lansko leto so obravnavali tudi drugo rcnominacijo, kije znašaladvamilijona tolarjev. Zaključni račun seje izšel, kot so predvidevali. V občini so na vseh področj ih opravljali le dejavnosti, za katere so imeli pokritje, več tudi obljubljali niso. Kljub vsemu je bilo v Hrastniku narejenega veliko več, kot je dopuščal proračun, saj so se s programi pojavljali za dodatna sredstva v republiškem proračunu, kjer so bili, kolje povedal predsednik IS Stane Kirn, zelo uspešni. Pri teh natečajih pa mora občina imeti tudi lastna sredstva. V Hrastniku so imeli doslej še vedno srečo, da so občani pri zbiranju sredstev sodelovali z denarjem in delom, kar pomeni veliko. Na seji so obravnavali rezultate poslovanja javnih zavodov in ugotovili, daje na tem področju delo potekalo normalno, tudi v osnovni šoli narodnega heroja Rajka, ki v drugi stavbi gosti osnovno šolo Vitka Pavliča, materialni stroški v obeh pa so visoki. V izvršnem svetu so sc odločili za zakonskemožnosti, ki bodo omogočale objektivne okoliščine pripeljati na normalno poslovanje. Med temijeodpisana neporavnana amortizacija in dodatna sredstva za materialne stroške v šoli. Predvsem pa bodo pozorni pri nabavi učil, ki jih povsod primanjkuje, v letošnjem letu nameravajo ta izpad nadoknaditi. Revalorizirana je bila vrednost točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnih zemlj išč. Povečanaje bila za 7,44 odstotkov, takšna je bila tudi rast cen od lanskega julija do konca decembra. Vrednost točke sedaj znaša 0,034 tolarjev, veljala pa bo od aprila dalje. V torek so nameravali imenovati upravni odbor občinskega stanovanjskega sklada, kajti občina kandid ira v republiki za kred it, sredstva potrebujejo za dograditev stanovanj Ojstro 2. Ker pa želijo imeli upravni odbor, ki bo zadeve temeljito strokovno obvladoval, vseh predlogov imen pa še niso imeli, so se odločili, da ga bodo imenovali na naslednji seji. Na dnevni red je predsednik Stane Kirn kot dodatno točko predlagal aktivnosti v zvezi z nalogami, ki jih občina želi razrešiti s sredstvi republiškega proračuna. Od 150 do 200 milijonov denarja bi še potrebovali za dom starejših občanov, ceste in sanacijo brega reke Save. Ta teden f--------------------- Jelinčič v Zagorju Slovenska nacionalna stranka je 19. marca v Stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju organizirala javno tribuno. Predsednik SNS Zmago Jelinčičjeprispel vZagorje vavtobusu skupaj s pristaši SNS, ki so bili ta dan v Planici. V Stekleni dvorani se je tako zbralo preko sto poslušalcev, ki so lahko prisluhnili sicer že znanim usmeritvam SNS, Zmago Jelinčič pa je odgovarjal tudi na vprašanja. V svojih kritikah se je dotaknil praktično vseh perečih slovenskih problemov, od starih (begunci, državljanstvo,...) pa do najnovejših (lokalna samouprava, Žirinovski,...). V več kot dve uri dolgi diskusiji je prisolil zaušnice čisto vsem drugim slovenskim strankam in šekakšnemu vidnemu posamezniku iz strankarskega življenj a. Zopetje dokazal, daje pravi umetnik govorništvain naštevanja osupljivih dejstev in bi mu po številu vmesnih aplavzov najbrž zavidal marsikateri komunistični veljak izpred dvajsetih let. Po končani tribuni pa seje razvil družabni večer v živo glasbo, ki je trajal pozno v noč. Čeprav nismo ravno vajeni, da se strankarske tribune končajo z veselico, je SNS najbrž spet naredila potezo, ki jo bodo kmalu začele posnemati tudi druge stranke. Jože Ranzinger jr. naj bi predstavniki hrastniške občine na razgovoru v republiki izvedeli, ali bodo sredstva odobrena brez amandmaja ali pa bodo preko poslancev vložili amandmanarepubliški proračun. Ivana Laharnar Fondacija za Litijo Litija - To mesto v letu 1995 praznuje 850-letnico, odkar je bilo njegovo ime prvič zapisano kot V illa Litta. Da bi mestu pridobili nekatere dejavnosti in objekte, ki gakulturno in intelektualno bogate ter mu dajejo splošen značaj pomembnega središča, so se Lilijani zbrali in predlagajo ustanovitev Fundacije za Litijo. Iniciativni odbor, ki ga vodi Tine Brilej, se je sestal že dvakrat in pripravlja vse potrebno za ustanovni zbor, ki bo maja. Namen fundacije bo oblikovanje idej, pripravljanje programov in zbiranje denarj a za pomoč pri investiranju v objekte in opremo za dejavnost splošno kultu me-ga, izobraževalnega in narodnostnega pomena kot so: knjižnica, glasbena šola, kinogledališka dvorana, oprema za šole in zdravstvo tersorodnedejavnosti. Sredstva bodo zbirali s članarino, ki bo znašala 2.000 SIT in donatorstvom. Iniciativni odbor pričakuje, da se bodo v Villa Litta klub včlanili vsi tisti sedanji in nekdanji Lilijani, ki jim ni vseeno, kakšno je njihovo mesto. J.K. H |W Veri-Kit cfcri-lierv vit f»«»«lofio Ko se iz Zasavja po glavni cesti peljemo proti Ljubljani, lahko med Hotičem in Kresnicami, točneje v Verneku, na desni strani ceste vidimo žalostno podobo cerkve Sv. Janeza Kersnika. Zunanjost cerkve je že močno načel zob časa, saj je stara kar 800 let. Okrog nje se razprostira pokopališče, kjer še danes vidimo 20 grobov. Tudi njeni notranjosti nepridipravi niso prizanesli, saj so odnesli prav vse in iz okvirov treh slik izrezali upodobljenega Sv. Janeza Kersnika, delo slikarke Mire Preglar-jeve. "Obzidje je delo italijanskega arhitekta Curlianija," mi je povedal župnik Janez Zaletel, ki je že tri leta v službi v župnijskem uradu Hotič, kamor spada tudi cerkev Sv. Janeza Kersnika. Rušenje cerkve bi stalo toliko kot prenova, zato seje župnjiski urad raje odločil za prenovo, saj bi rušenje cerkve pomenilo izgubo še enega zgodovinskega spomenika. Litijska občina je zato že izdala potrebna dovoljenja za izvajanje del. Ker pa je župnjiski urad v Hotiču majhen, litijski občini pa že tako primanjkuje denarja, so na pomoč priskočili krajani Hotiča, Ribč in Kresnic, ki so prispevali nekaj lesa in kritine. KS Hotič je prispevala tudi nekaj denarja. V prvi fazi se bodo lotili najprej ostrešja in zvonika, ki naj bi bil bakren. Vezi obokov cerkve so zaenkrat še dovolj trdne in tudi omet s freskami je le delno poškodovan, kar pomeni velik prihranek časa in denarja. "Ko bo cerkev ponovno blagoslovljena, bo eno nedeljo v mesecu v njej potekala maša," pravi župnik Janez Zaletel, ki si skupaj s krajani iz okolice prizadeva za čimprejšnjo uresničitev zastavljenih ciljev. Vsi prispevki za Vernško cerkev so zelo dobrodošli, zato lahko prostovoljnedenarneprispevkenakažetenašt. žiro računa: Ljubljanska banka, agencija Litija št. 50100 - 620 - 133 - 05 -102110- 3983/57. Karmen Verdenik Ljudje v mestih se dandanes ne brigamo dosti za svojo okolico. Življenje v bloku je že skorajda samoumevno povezano s poteptanimi zelenicami in zanemarjeno okolico. Če pa že kdaj pomislimo na to, naprtimo krivdo za tak videz nedelavni komunali ali pa vsaj hišniku. Kot da sami tu ne moremo nič narediti. Sil 'j/. ' T ■-.WU Drugače je razmišljal Andrej Strmljan, 28 - letni brezposelni elektromehanik z Ulice talcev 26 v Zagorju. Med blokom, v katerem stanuje, in bližnjimi garažami je kar nekaj metrov širok pas, ki je bil nekoč verjetno predviden za zelenico, vendar-^a je zadnjih deset let to le poteptana zemlja in pesek, kije ob deževju spremenita v blato. Tu je nameščen tudi i^epalnik za preproge, do katerega se v blatu seveda nefda priti. Zato je Andrej preko zime postavil leseno òjrajo, ki preprečuje da bi ljudje ubirali staro bljižnico itimorajo tako po stopnicah. Navozil je sveže zemlje in uredil nekaVterasastih gredic. Zasadil je tudi več vrst sadnega drevja |er postavil ptičjo krmilnico. Pravi, da bo v kratkem pòsadii še lilije in dalije, postavil valilnico za ptičke in pasul pesek okoli iztepalnika za preproge, da ne bo pò vsakem dežju v blatu. I Ker se Andrej Strmljan po izgaln službe ni vdal melanholiji, temveč je uredil okopfo bloka, v katerem stanuje, si je tokrat prislužil Zasasfčevo lampo. Če bi njegovemu zgledu sledili še drugi llezposelni, bi lahko v kfatkem zasavska mesta uvrstili nied najlepše urejena v Sloveniji. ^ t jjteže Ranzinger jr. /r jE_ Za svojo občino Dole pri Litiji - Kar dva zbora krajanov je bilo treba organizirati, da so se Dolčani odločili okrog svoje občine. V soboto, 5. marca, so se najprej odločili za litijsko in ne za predlagano samostojno referendumsko območje. Razlagatelj in županovnamestnik Nace Steferle je predstavil dosedanje težnje krajanov, kjer naj bi se sedanja litijska občina razdelila na štiri nove: Kresnice - Jevnica, Desni in levi breg Litije z okoliškimi kraji, Šmartno in Gabrovka - Dole. Zaradi stare zamere, češ da Gabrovčani inDolčani nimajo nič skupnega, tako gospodarsko kot geografsko, je bila ta varianta takoj zavrnjena. Na žalost je zelo malo dorečenega o pristojnostih in še zlasti o financiranju bodočih občin. Dosedanja KS, ki meri okrog 54 km in je ena najprostranejših, leži na demografsko ogroženem območju in šteje 870 ljudi. Mnogim krajanom je životarjenja dovolj, želeli so si odgovore na konkretna vprašanja, kijih pestijo (od asfaltne povezave med Brezovim in Dolami, gospodarskih problemih, financiranja šolstva, višjih davkih, ki naj bi jih plačevali). Ob takšnem spoznanju, slabo vodenem zboru, so glasovali 30:14 v korist litijskega referendumskega območja. Predsednik KS Branko Javoršek pa je nepreklicno odstopil. Na ponovnem zboru krajanov v nedeljo, 13. marca, so se krajani odločili drugače. V prostorih OŠ se je zbralo 85 krajanov. Prvi zbor je bil razglašen kot neveljaven, ker je bilo za predlagano rešitev manj kot 5 % volilnih upravičencev. Tokrat je bil navzoč sekretar litijske občine Marko Godec, kije Podelitev priznanj na Bogenšperku Na gradu Bogcnšperkjc litijski župan Mirko Kaplja pripravil sprejem in podelitev pri znanj posameznikom in KS za dolgoletne uspehe pri razvoju, krepitvi sistema Civilne zaščite in reševanja ter izkazano zavest do Republike Slovenije v letu 1991. Priznanja so prejeli: Plaketo Rep. štaba CZ: KS Litija - levi breg, Zlati znak CZ: Janez Ambrož (Šmartno) - na fotografiji. Bronasti znak CZ: Anica Boter (Dole) in Jože Vehovec (Kresnice). Spominski znak - Zvest Sloveniji so prejeli: Danilo Potokar (Litija), Boštjan Hauptman (Šmartno), Mitja Strmec (Šmartno), Jože Kozlevčar (Reka Gozd), Bojan Kastelic (Gabrovka) Franc Kremžar (Šmartno), Erik Anžel- Vilko (Kolumbija), Jernej Premec (Kresniške poljane), Marko Pirc (Litija) in Anton Marn (Kostrev-nica). Marjan Šušteršič potrdil, da financiranje bodočih občin še ni urejeno, daje okvirna cena na prebivalca 8 do 9 tisoč tolarjev, ker bo del funkcij sedanje občine prevzela država. Predsedujoči M irko Močilar, član sveta KS, je krajane pozval na zgodovinsko odločitev, češ naj podprejo referendumsko območje. Obstaja dejstvo, da se Litija takih KS kot so Dole, izogiba, zato je prevladovalo mnenje, da bi imeli dosedanjo občino na dosedanjem referendumskem območju. V kolikor pa se želijo vaščani Raven in Kostanjevice priključiti občini Trebnje, jih KS Dol ne bo ovirala. Za samostojno referendumsko območje je glasovalo 57 krajanov, 67 % pristonih. Čeprav je na prvem zboru v soboto predsednik KS Branko Javoršek nepreklicno odstopil.jc na prigovarjanje predsedujočega preklical svojo prvotno odločitev. Ostala pa je dilema: kako bo novo nastajajoča občina sposobna financirati vse potrebe? Jožica Vrtačnik Občine, občine... Litija - Prebivalci sedanje litijske občine so se na svojih zborih občanov zelo različno odločali o svojih novih (bodočih) občinah. Kljub temu, da v sedanjih krajevnih skupnostih v različnih zaselkih niso bili enotni glede nove občine, bodo zbore krajanov ponovili le v Vintarjevcu (dolini). Zagorici, Kostanjevici in Ravnah. VZagorici je bo 22 volilcev odločalo ali se bodo pridružili občini Šmartno ali Litiji. Prebivalci Kostanjevice in Raven pa želijo iz sedanje litijske občine v novo občino Šentrupert. Po besedah občinskega sekretarja Marka Godca bodo odločitve občanov iz zborov poslali Vlajcvi komisiji, nato pabo o bodočih občinah razpravljal državni zbor. J.K. Pokopališče potrebno obnove Litija - Litijsko pokopališče je že zdavnaj premajhno, zato pokojnike zadnja leta pokopavajo na šmarskem. Kljub vsemu pa bi se na litijskem pokopališču lahko uredila razširitev za žarne grobove. V letu 1993 je bila obnovljena tudi streha in stolp na kapelici. Za letošnje leto želi SKP Litija pridobiti dokumentacijo za kompleksno ureditev, v kateri bi bila zajeta izgradnja nadstreška pri kapelici, gospodarski uvoz, parkirišča in že omenjenarazširitev za žarne grobove. Program obnove bosta morali potrditi obe krajevni skupnosti, dela pa bi začeli opravljati naslednje leto. Sredstva za preureditev bi pridobili iz najemnih grobov in iz Sklada stavbnih zemljišč. J.K. T\idi vrtci bi pomagali Trbovlje - Cicibani s tovarišicami trboveljskih vrtcev bi radi pomagali pri nakupu mamografa (aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojkah). Na nevsiljiv, prijazen, predvsem pa human način bi radi primaknili kak tolar. Vsi skupaj si želijo zdrave mamice, srečne ženske in vedre sodelavke. Imajo veliko volje, spretne roke in izvirne ideje. V mesecu maju bi se predstavili likovni ustvarjalci VVZ Trbovlje. Izdelke bi prodajali, denar pa nameniili bolnišnici v Trbovljah za nakup mamografa. Da bi lahko uresničili svojo željo, prosijo vse, tudi preko Zasavca, ki bi jim lahko pomagali pri nabavi materiala. V vrtcu pravijo: "Z roko v roki in z idejami, ki premikajo svet, se prijazneje živi!" Še naslov vrtca: VVZ Trbovlje, Rudarska cesta lOa, Trbovlje. K.G. Sredstva za mamograf Trbovlje - V časopisu smo pisali, da so se v trboveljski bolnišnici odločili za nakup mamografa. Redno bomo objavljali seznam darovalcev prostovoljnih prispevkov, danes jih objavljamo že prvih šest: Društvo za boj proti raku Ljubljana - 252.000 SIT, Zveza za boj proti raku Ljubljana - 4.900.000 SIT, Eberlov dom Izlake -100.000 SIT, Angela Javorič, Trbovlje - 2.000 SIT, Marinka Rajner, Zagorje - 2.000 SIT, Ana Kmetič, Trbovlje - 2.000 SIT, Marinka Ule, Zagorje - 5.000 SIT. Od 1. do 22. marca so v bolnišnici zbrali 5.263.000,00 tolarjev. K.G. Srečanje v Ljubljani Zasavje - Srečanje Nova pomlad življenja, drugo vseslovensko srečanje žena po operaciji dojke, bo 26. marca v Cankarjevem domu. Srečanje, ki ga bo vodila dr. Manca Košir, se bo pričelo ob 10. uri, pozdravni govorpabo imel minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. V kulturnem programu bodo nastopili: MPZ OŠ Stranje pri Kamniku pod vodstvom Karle Urh, igralka Milena Zupančič, violinist Drago Arko in pianistka Božena Dornik. Strokovni program pa bo zajemal ramišljanje Marije Strojin ob letu družine in predstavitev videokaset Poti k zdravju Marjana Remica in dr. Marije Vegelj - Pirc. Seveda se bodo srečanja udeležile tudi članice zasavske sekcije. M.P. Nov most v Radečah > v::::.;..--:»-:: • •. • Radeče - V sklopu ureditve trga v Radečah («.radi vpliva visokih voda Save in vpliva s.strani hidroelektrarne Vrhovo) morajo /graditi nov mostna višjem nivoju. V novem kontu trenutno pripravlja Crad.s začasni most, katerega bodo uporabljali približno tri mesece. V tem bodo zgradili nov most (na 30 - 40 cm višji koli), ki »o Mir 19 metrov širši. Ko Im nov most narejen, bodo začasnega porušili. Pred 14 dnevi je podjetje Ingrad -Celje zabetoniral novi most na koritu Sopote n« regionalni cesti R 330.Ta cesta bo kot nekaka obvoznica Radeč i°drrTkcT0S‘" f s7po *r? bregu Save čez Sopoto m potem po levem bregu Sopote lili!!! Pomlad v trboveljskih vrtcih Trbovlje - VVZ Trbvoljc pripravljapraznovanjepomladi. Praznovanje bo od 22. do 29. marca v vseh otroških vrtcih. Ves marec potekajo v vrtcih dela, povezana z urejanjem prostorov, kjer presajajo lončnice in drugo cvetje. Aprila bodo urejevali okolico vrtcev, seznanjali se bodo s travniškim in vrtnim cvetjem, osnovami ekologije itd. Nastrelišču na Kipah so 22. marcaorganizirali srečanjecicibanov iz vseh vrtcev, vendar le tistih, ki so stari nad pet let. Srečanje je potekalo pod geslom V naravi z naravo. Namenjeno jebiloopazovanju pomladanskega prebujanja narave, povezano z raznimi igricami. V domu Svobode bo 28. marca ob 16. in 17.30 uri Mladinsko gledališče Svobode pod režijskim vodstvom Nande Guček uprizorilo igro Mala in velika luna Borisa A. Novaka. Aprila bodo cicibane seznanjali z ekološkimi vprašanji, primernimi za njihovo starost, saj je 22. april dan Zemlje. T.L. Praznovanje žena Čeče - V zadružnem domu so 19. marca v prostorih KS praznovale žene, matere in dekleta iz Čeč. Pripravile so si popestritev, najmlajši so jim zaigrali in zapeli, starejšim od 70 let pa so izročili skromna darila. Prireditev je organizirala Karli Senčar, mati treh otrok. F.M. Ožina se širi Hrastnik - Ožina "pod skalco" na magistralki med Hrastnikom in Dolom se vztrajno širi. Delavci betonirajo nekakšne škatle, ki bodo na tem plazovitem območju omogočile prekritje potoka Brnica in dokaj zanesljivo postavitev nove ceste. Pripravljajo tudi vse potrebno za betoniranje novega mostu čez potok. Vozniki potrpežljivo upajo, da bodo dela čimprej končana, saj bo z dograditvijo tega dela odseka ceste Hrastnik - Dol odpravljen eden velikih zamaškov na tej magistralki. M.P. V začetku kurilne sezone 1993/94 je Stanovanjsko podjetje iz Zagorja, ki je dobavitelj toplotne energije iz kotlovnice Svea, določilo povprečno ceno ogrevanja v višini 5.546 tolarjev za MWh. Za gospodinjstva je bila določena cena v višini 5.088 tolarjev, za poslovne prostore pa 6.614 tolarjev za megavatno uro. Kvadratni meter stanovanjske površine je v kurilni sezoni veljal 98 tolarjev, v izvenkurilni pa 34 tolarjev. Večina uporabnikov toplotne energije s to ceno ni soglašala. Na zboru stanovalcev v KS Jože Marn vZagorju so se odločili plačevati le 75 tolarjev za meter stanovanjske površine s pogojem, naj se izdela strokovni izračun cene toplotne energije iz Kotlovnice Svea. Študijo je izdelalo podjetje Elektroprojekt iz Ljubljane. Ta neodvisna strokovna organizacija je napravila izračun za pet variant: 1. lesni ostanki 52 %, plin 48 % (brez ekološke sanacije - to je obstoječe stanje kurjenja) 5.517 SIT/MWh 2. lesni ostanki brez ekološke sanacije (varianta je le za primerjavo, v praksi ni izvedljiva, ker ni dovolj lesnih ostankov) p • te 1. -1. ZANZIBAR-Čuki (5) 2. -/.OSAMUENA-Monroe (1) 3. -3. ZA LUNGO-Mesečniki (4) 4. - 4. PANDORINA SKRINJICA - Avla Band (3) 5. -5. ZELENI JURE-Magnifico (2) F'™ a ■m JM 1, -1. WITH0UTY0U - Mariah Carey (5) 2, - 2. RIGHI IN THE NIGHT - Jam & Spoon feat.Plavka (4) 3, - 3. DONT GO BREAKING MY HEART-Elton John&RuPaul (3) 4, - 5. LOOK WHO’S TALKING - Dr.Alban (2) 5, -/. OMEN lil - M.A. (1) m Olasuiem za: Mo] naslov: ■ Glasovanje po dopisnicah na naslov; Radio Trbovlje, Trg svobode Ila, 61420 Trbovlje I I do srede v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45. 4.152 SIT/MWh 3. lesni ostanki z ekološko sanacijo (tudi ta je le primerljiva varianta) 4.378 SIT/MWh 4. plin (po pogodbi s Sveo bo pet let v tem kotlu še kombinirano kurjenje z lesnimi odpadki, zato tudi ta varianta le za primerjavo) 5.121 SIT/MWh 5. lesni ostanki z ekološko sanacijo in plin (vprašanje je, če bo prenova narejena) 5.743 SIT/MWh Iz študije Elektroprojekta sledi, da povprečna cena ogrevanja ne odstopa od tiste, ki so jo izračunali v Stanovanjskem podjetju na začetku kurilne sezone. V tisti je bila namreč vključena tudi izguba iz prejšnje kurilne sezone v višini 13 odstotkov. O rezultatih študije je bil seznanjen tudi zagorski izvršni svet na seji 17. marca. Rezultati študije bodo tudi osnova za določitev izhodiščne cene bodočega upravljalca in distributerja toplotne energije iz kotlovnice Svea. Ivana Laharnar DOHODNINA Republiška uprava za javne prihodke izpostave HRASTNIK, TRBOVLJE, ZAGORJE Obvešča občane, da poteka sprejem NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE ZA LET01993 V rednem delovnem času - VSAK DELAVNIK (SREDA od 7. do 17. ure) v prostorih izpostav: HRASTNIK na cesti 1. maja 56 TRBOVLJE na Ulici 1. junija 36 ZAGORJE v prostorih občine. Sprejem napovedi bo po 21.3.1994 tudi v podaljšanem delovnem času in sicer: PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA 21.3. wl7.do18. ure 22.3 od 7.do 18. ure 23.3. od7.do18. ure 24.3. od 7.do 18. ure 25.3. od7.do18. ure 26.3. od 8.do 12. ure 28.3. od 7.do 20. ure 29.3 od 7.do 20. ure 30.3. od 7.do 20. ure 31.3. od 7.do 20. ure Rudnik največji izgubar Trbovlje - Na tiskovni konferenci podružnice SDK za Zasavje so novinarjem predstavili poslovanje zasavskih podjetij v preteklem poslovnem letu. Po besedah direktorja Franca Stojsa so podatki predhodni, meni pa, da se do 5. aprila, ko bo poročilo oddano, stanje ne bo spremenilo. Izgube so se po občinah bistveno povečale. Stanje pri kritju prihodkov in odhodkov (vrednost nekritih odhodkov) v Hrastniku je večja za 3,6 % ( 100 % leta 1992, 96,4 % leta 1993), v Trbovljah je manjše (95 % v letu 1992 in leta 1993 - 90 %), v Zagorju pa skoraj enako (99,4% leta 1992 in 99,5 %leta 1993). Razlog za takšno razliko je padec fizičnega obsega proizvodnje, podjetja se ubadajo z izgubo trgov, predvsem bivše Jugoslavije in težave s prestrukturiranjem. Izgube so po podatkih največje v Trbovljah, kjer jo izkazujejo največ pri RRPS (celotno podjetje sedaj spada v to občino) in JKP Trbovlje. V Zagorju je naj večja izguba Betona (bivši GIP Holding). Od 451 obveznikov je do 28. februarja predložilo zaključni račun 417 podjetij, 34 gani oddalo, sedem pa je podalo izjavo, da niso poslovali in so s tem bili oproščeni davka na dobiček. Od 417 podjetij so bila najbolj uspešna družbena podjetja (od 69 podjetij je njihov delež pri prihodkih kar 16,6 %). V Zasavju imamo tri super uspešna podjetja -Cementarno Trbovlje, Elektroelement Izlake in Siporex Zagorje. Stanje pri zasebnikih (332) se popravlja, saj se je poslovanje dvignilo iz leta 92 (2,6 %) v letu 1993 na 5,2 %. Večji so tudi prihodki - polletni rezultati kažejo polletni trend v višini 9,2 %. Žal je premalo posluha s strani občin za tak pozitiven trend pri zasebnikih. V Zasavju je 68 podjetij z blokiranim ŽR (od tega 64 v gospodarstvu in 4 v negospodarstvu). Po občinah jih je največ v Trbovljah (13 družbenih in 17 zasebnih v gospodarstvu in 3 v negospodarstvu), v Zagorju je 7 družbenih in 14 zasebnih v gospodarstvu in eno družbeno v negospodarstvu in v Hrastniku pa samo 13 zasebnih v gospodarstvu. Naj višji odstotek pri blokadi imajo v Trbovljah prav RRPS (62,34 %) od skupnega zneska in 56,13 % skupnega zneska v Zasavju. Glede blokiran-cev in izgubarjev so obvestili vse tri Izvršne svete občin in Gospodarsko zbornico, vendar še niso dobili nikakršnega odgovora od pristojnih na občini. Rudi Špan Magična formula uspeha Se sprašujete, zakaj vaše podjetje propada, vi ste pa iz dneva v dan bolj zgarani? Vzroki jalovega truda v velikih gigantih tičijo v kompleksnosti sistema in s tem pogosto nemoči zaposlenih, da z lastnim obnašanjem pripomorejo k večjemu koraku naprej. Nekateri sociologi štrajke označujejo kot izživljanje črednega nagona v podjetju, ko nejevolja ali akcija posameznika postane množična. Drugi trdijo, daje štrajk priložnost, ko nemočni postanejo močni. Kakšne pa so možnosti uspeha in posameznikovega vpliva nanj v manjših podjetjih? Magične formule ni. Kazalci hitre rasti so dejstva, kako je podjetniška skupina organizirana - kdo je lastnik in kdo je vključen v posel. Kljub temu, da so lastniki hitro rastočih podjetij ključne osebe, pa njihove gazele (tako imenujemo podjetja, ki so v neprestani hitri rasti) ne morejo brez uglašenosti skupine. V teamsko delo so vključeni različno nadarjeni in sposobni posamezniki, ki pa v svojem delu ostajajo samostojni - s širokim manevrskim prostorom za lastno dokazovanje in razvoj. Vsak član ekipe mora vedeti, kaj je njegovo delo in katere aktivnosti je treba opraviti teamsko. Pomembna je interna komunikacija - ob tem pa pristni, neformalni odnosi. Ugotovljeno je, daje delovno vzdušje najbolj stimulativno tam, kjer kolektiv premore "dvomeganorčka", osebo, ki skrbi zahumor. Takšno vzdušje naj bi prevladovalo tudi na internih operativnih sestankih. Organizacija dela je tista strategija, ki jo mnogi vodilni obidejo. Zaposleni, naj se še tako trudijo, ne bodo dosegli rezultatov brez načrtne organizacije. Ko konji vlečejo voz vsak na svojo stran, se ta pač ne premakne -kvečjemu prevrne. Nič bolje ne bo, ko se bo "glavni" spomnil prijeti stvari v svoje roke, s trdo roko razporejeval delo, ukazoval vsevprek... Kdor pozabi, da so vsi sodelujoči ljudje in ne stroji, se mu to lahko maščuje. Največkrat se zgodba razplete z nadpovprečno visoko fluktuacijo. Vsi podjetniki, ki iščejo kadre, ker jim stari bežijo, bi se morali vprašati, zakaj. Pa ne le zaradi stroškov, ki jih povzroči novo zaposlovanje in usposabljanje - pošteni samokritični odgovori bi razklenili začarani krog. V svetu nič nenavadnega, k nam pa se šele prebija(nekateri očitajo "afnarije"): kodeks obnašanja v mojem podjetju na papirju. Če ga v Zasavju kdo že ima, bomo to z veseljem objavi li v Poslovnem Konteksu. Pripravlja: Mateja Grošelj Mladi in kmetijstvo Čemšeničani tretji na regijskem kvizu o kmetijstvu, ekipa Knezdola peta, ekipa Marnega pa deseta. Zasavje pred Domžalami,Ribnico,... Če smo še pred letom dni ob istem času ugotavljali, da je mladina s podeželja oz. kmečka mladina v Zasavju neaktivna, tega zagotovo v prvih treh mesecih letošnjegaleta na moremo trditi. V marcu so bili po vseh treh zasavskih občinah pripravili kvize "Mladi in kmetijstvo", katerih sejepoleg nastopajočih udeležilo še vsaj toliko poslušalcev. Nagrade so bile dovolj mikavne in vrednostno zanimive, da se je bilo vredno potruditi. Teme (ekologija, ribogojstvo, turizem, gnojenje) so predstavljale še dodaten trud za osvojitev znanja, saj so ta področja še nerazvita, še posebej za Zasavje nepoznana. Če drugega ne, mladi so spoznali evropske trende na omenjenih področjih kmetijstva -morda se jim bo v bodočnosti lažje odločiti ali pričeti s proizvodnjo na kmetiji ali iskati zaslužek drugje. Odrezali so se tudi sponzorji občinskih tekmovanj, ki so po večini prispevali nagrade: vse tri zasavske kmetijske zadruge. Meso podjetje Trbovlje, zasavske občine, vse podružnice SLS kmečke zveze, EMENS, trgovina Majcen, trgovina BUM, Mercator blagovnica Hrastnik. Znanje so še enkrat preverili na regijskem tekmovanju v Ivančni gorici, kjer so tekmovale vse prvou vrščene ekipe občinskih tekmovanj. Zagorje je zastopala ekipa Čemšcnika v sestavi: Franci Rozman, Jože Remškar in Irena Novak - dosegli so tretje mesto. Peto mesto je osvojila ekipa Knezdola, ki sojo sestavljali: Matjaž Merzel, Teja Verk in Aleš Zakonjšek, deseti pa so bili Hrastničani z ekipo z Marnega: Damjana Napret, Jakob Jakopič in Gregor Draksler. Sodelovalo je 15 ekip. Vprašanjanaregijskem kvizu so zahtevala dobro pripravljenost, zato tekmovalcem še posebej čestitamo. N.G. Kmečka mladina Litija in Mladinska zveza SLS so v soboto zvečer v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Slovenije pripravili v Osnovni šoli na Primorskem občinstvo tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Organizatorjem prireditve se je prijavilo 7 ekip: Sobrače, Radanja vas, Vače, Mišji Dol, Dole, Primskovo in Jevnica. Zmagovalec občine LitijajeekipaizMišjegaDola (Rajka, Vesna in Mojca Selan) z 17 osvojenimi točkami in dobila vstopnico za regijsko tekmovanje. Druga je ekipa iz Sobrač, tretja Jevnica, četrta Radanja vas, peta Vače, šesta Dole in sedma Primskovo. M.Š- Sadjarji in govedorejci Litija - Konec prejšnjega meseca seje zbralo okrog 40 sadjarjev in vrtičkarjev na ustanovnem občnem zboru. Sprejeli so statut in izvolili predsednika upravnega odbora društva Toneta Štrusa (Litija) in nadzornega odbora FrancaDrnovška (Zagorje). V enomesečnem delovanju društva so pripravili tri predavanja: zasnova in naprava sadovnjaka, obrezovanje sadnega drevja (praktični prikaz) in varstvo sadnega drevja pred boleznijo in škodljivci. V ponedeljek se je v Litiji zbralo okrog 40 govedorejcev na ustanovnem občnem zboru. Namen društva je prosto voljno zbiranje rejcev rjavega, črnobelega in lisastega goveda. Za prvega predsednikka društva je bil izvoljen Franc Firm iz Podšentjurja. Po končanem občnem zboru sta Zavarovalnici Triglav in Adriatic predstavili možnost skupnega zavarovanja živine (v paketu s popustom) preko društva. M.Š. Konec zapore Radeče - Oporni zid na regionalni cesti Hrastnik - Zidani Most (pri Šavni Peči) je v glavnem končan in s tem tudi fizična zapora ceste. Tako je po besedah Veljka Plisa, predstavnika firme Gradis iz Ljubljane, ki je izvajalec teh del, potrebno le še odstranili nekaj skal na drugi strani železniške proge, tako da bo že 26. marca zjutraj cesta in prehod odprt. Cestišče samo pa bo potrebno "zakrpati", zanj je odgovorno gradbeno podjetje Tegrad - Ljubljana. To podjetje je izvajalo zemeljska dela (izkop za polaganje kablov) in je za asfaltiranje izbralo dve podjetji (Cestno podjetje Celje in Cestno podjetje Ljubljana). Vsako podjetje bo opravilo asfaltiranje na svojem odseku cestišča. Prvi naj bi začeli s asfaltiranjem Celjani in to predvidoma ta teden, maja pa naj bi asfaltirali tudi Ljubljančani. Zakrpali naj bi le tisti del cestišča, ki je bil razkopan v času zemeljskih del. Po besedah Vita Grošlja, predstavnika GP Tegrad, pri tem prometa ne bodo ovirali. Kdaj bodo to cesto uredili tako, da bi dotrajano cestišče prekrili s asfaltom v celoti, je še vprašanje. R.Š. Kar želite, dobite Moravče - V Moravčah na Vegovi 1 sta zakonca Rezija in Jusuf Muhtari odprla trgovino Avokado, kjer strežeta vse dni v tednu. Ponujata svežo zelenjavo, sezonsko in južno sadje, povrtnine, sokove, kompote, sladkarije... Prijazna zakonca živita v Moravčah že osem let in imata lastno stanovanjsko hišo. J.N. Nekoč pred davnimi časi... tako se začenjajo pravljice. □ 61410 KISOVEC; tel.: 0601/71 420 Tako pa je ime restavracije, kjer se boste pravljično počutili. Novi fr" Iščemo zasavski par 93 Turistično društvo Mlinše v sodelovanju z Zasavcem ter pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije objavlja razpis za zasavski par 94 Letos bomo izbrali dva zasavska para, ki se bosta poročila na ohceti v Kandršah. Ohcet bo 25. junija, ima mednarodni značaj, saj se bodo tam poročili tudi pari iz drugih držav. Kandidate čakajo lepa doživetja in nagrade. Prijavijo se lahko pari, ki so: (1) slovenske narodnosti in imajo slovensko državljanstvo; (2) ženin ne sme biti starejši od 35, nevesta pa od 30 let; (3), nobeden izmed njiju še ni bil poročen; (4) parje pripravljen sodelovati na vseh javnih prireditvah, kijih zahtevajo propozi-cije; (5) vsaj eden izmed para stalno prebiva v treh zasavskih občinah, Litiji ali Radečah. V priporočenem pismu napišite le ime in priimek, natančen naslov neveste in ženina ter telefonski številki doma in v službi. Podčrtajte naslov in telefon, kamor želite prejemati obvestila. Fotografij in drugega ni treba pošiljati, saj vas bomo povabili na pogovor in fotografiranje v uredništvo. Prijavite se čimprej. Lanski zasavski nevesti na ohceti v Kandršah sta bili Mojca, takrat še Girar, in Adela, takrat še Brunček. Seveda sta bili dobre volje. Zasavska para bomo izbrali s pomočjo bralcev in potem na javni prireditvi, ki bo 21. maja v litijski športni dvorani. Na prireditvi bo igral ansambel Slovenija, vodil pa jo bo Boris Kopitar. Prijave pošljite na naslov: Zasavc d.o.o. (za zasavski par 94), Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Kar pogumno. 4. marca 1994 je bil v Ljubljani ustanovni zbor Special Olympics Slovenia. To je neprofitno športno gibanje, ki je del mednarodne olimpiade, ki združuje vse tiste, ki želijo na področju športa pomagati zmerno in težje prizadetim osebam, da zaživijo aktivno, športno in rekreacijsko življenje. Slovensko združenje je ustanovilo 52 članic, predvsem iz zavodovzausposabljanjeduševno prizadetijh društev za pomoč duševno prizadetim in varstveno -delovnih zavodov, oz. centrov. Generalni sponzorji Special Olympics Slovenia so: APP - Adidas, M&M, Coca - Cola, Meditrade - Kodak, IBM. To gibanje je v slovenskem proštom prisotno že pet let in mnogi zmerno, težje duševno prizadeti so se že udeleževali svetovnih specialnih olimpijskih iger, ki se odvijajo z zamikom šestih mesecev od rednih olimpijskih iger. Discipline specialne - letne olimpiade so: vodni športi (potapljanje in plavanje), atletika (steze in igrišča), košarka, kegljanje, kolesarjenje, nogomet, gimnastika, kotalkanje, odbojka, tenis, rokomet. Discipline specialne - zimske olimpiade so: alpsko smučanje, tek na smučeh, umetnostno drsanje, hitrostno drsanje, hokej na prostem, hokej v dvorani. V tem trenutku člani specialne alimpiade iz Društva za pomoč duševno prizadetim iz Hrastnika ne razmišljajo tako visoko. Udeležili se bodo nacionalnih letnih iger na tistih področjih, kjer naši športniki zmorejo premagati sebe, pokazati športno moč in elan. Na prvem plavalnem mitingu specialne olimpiade Slovenija, ki je bil v Maribona 19. marca letos so se okitili z medaljami. Učenci iz oddelka za delovno usposabljanje pri osnovni šoli Vitka Pavliča Hrastnik so v disciplinah prostega plavanja dosegli naslednje rezultate: Mirko Grum - srebrna medalja 25 m prsno, Polona Doberšek - zlata medalja 25 m prsno, Vesna Matekelj - zlata medalja 25 m prsno. Vsem in njihovi voditeljici Jelki Feguš iskrene čestitke. Ljudmila Deželak Zbadljiva (ljudska v moderni priredbi) Intelektualec me je vprašal, če plesat grem z njim. Ne, ne, ne, ne, z intelektualcem pa ne. Že dolgo na Zavodu čepi, pa službe nikjer ne dobi. Privatnik meje vprašal, če plesat grem z njim. Ne, ne, ne, ne, s privatnikom ne. Se hitro lahko zgodi, da davčna mu vse zapleni. Manager me je vprašal, če plesat grem z nnim. O, ja, o, ja, z managerjem pa ja. Ves čas, ves čas na denarju sedi, mu zakon vse dovoli. Kadilci V političnem so vrhu na tapeti zdaj kadilci, ki obravnavani so skoraj kot morilci. Za take zasvojence bolj na mestu bi bila pohvala, brez njih državna bi blagajna še bolj prazna stala. Svarilo Če cigarete, hčerka, boš kadila, boš bolj opljuvana, kot če jemala bi mamila. (... je rekla mati hčerki, ko sta gledali Tednik na TV). Afere Kultura in parkiranje Ta teden je bila spet abonmajska predstava v Zagorju. Zadnja v letošnji sezoni. Marsikdo, ki je obiskal predzadnjo predstavo in po obisku za brisalci našel obvestilo policije o prometnem prekršku (napačnem parkiranju), je ob obisku te predstave krepko premislil, kam bo parkiral svoj avto. Letošnje predstave so res super. Polne so humorja, ki ga je v vsakdanjem življenju vse premalo. Da le ne bi ostali predolgo zasanjani, poskrbi policija. Delavski dom Zagorje ima probleme s parkirišči že od nekdaj. Pred pošto je parkirnih mest premalo, pred občino tudi, tako ostane le parkirni prostor pred nekoliko bolj oddaljeno Živo in Zdravstvenim domom. No, na obeh straneh ceste je tudi zelo širok pločnik, ki omogoča parkiranje vsakega, še tako širokega avtomobila. Tudi avtobusa, ki pripelje igralce. Pločnik vsekakor ni namenjen parkiranju, ampak pešcem. I$i lahko ob večernih urah in takšni enkratni prireditvi policisti zamižali na eno oko? Se posebno, če se s parkiranjem ne ovira prometa? Po listkih sodeč so tudi ob večerih budni. Tej ugotovitvi seveda sledi vprašanje, kje so varuhi reda ob drugih dnevih, ko je ne le na tem, temveč tudi na drugih pločnikih polno avtomobilov?! Ljubitelji gledališa bodo odšteli za napačno parkiranje 2250 tolarjev - skoraj toliko, kot stane abonmajska karta za celo sezono. Je za njihove težave kriva občino, ki bi morala priskrbeti ustrezno število parkirišč ob svojem kulturnem hramu. Na koga naj se torej obrne "oškodovanec" - ljubitelj kulture? Na občino ali celo na delavski dom ali na standard, ki nam nudi jeklene konjičke. Vozel je vse bolj zapleten in preden bo razpleten, bodo "nedolžne ovčke" plačale še eno abonmajsko karto. Za (ne)ljubitelje kulture? Mojca Kunšek Tako je pač z aferami, da so kot kost, ki glodamo jih kratek čas. Dokazov ponavadi ni in kmalu spet kaj novega gre v slast. Obresti Kdor v Hrastniku stanuje, ob plači naj denarja ne dviguje. Saj menda ja ni taka nuja!? S kontrolo namreč SDK zamuja. Podatke nove banka mora vnesti, od tod pa negativne so obresti. Manja Goleč Javno komunalno podjetje Komunala Trbovlje se že nekaj let bori z likvidnostnimi težavami. Po mnenju vodje gospodarskega sektorja Vilijema Medveška lahko vzroke za to najdemo: v nepravočasnem plačevanju računov kupcev, v neekonomskih cenah (onemogočajo normalno poslovanje), pomanjkanju obratnih sredstev, ki so potrebna za tovrstno dejavnost in jih Komunala nikoli ni imela. Komunala je likvidnost doslej uravnavala z nepravočasnim plačevanjem premoga in električne energije ter porabo obračunane amortizacije v višini, ki jo likvidnostna situacija dovoljuje. S prehodom na drug energent, to je plin, pa se likvidnostni tokovi spreminjajo. Odpadejo vse kompenzacije za premog, plin bo treba plačevati v gotovini vsakih petnajst dni, to je dvakrat mesečno. Razkorak med plačili za nabavo plina in plačili za dobavljeno toplotno energijo bo tako osem oziroma triindvajset dni. Po sklepu Skupščine občine Trbovlje se je januarja 1993 pričela rekonstrukcija toplarne Polaj, ki je obsegala zamenjavo dveh obstoječih kotlov na premog z dvema na plin. Uporaba novega energenta - plina, je v poslovne odnose Komunale pritegnila novega partnerja: dobavitelja plina Petrol - Zemeljski plin d.o.o. Ljubljana. Že v začetnih pogovorih o dobavah so ti Komunalo opozorili, da ne bodo trpeli finančne nediscipline pri plačevanju. Lastnih obratnih sredstev za financiranje porabe plina Komunala nima, zato je bila prisiljena poiskati (oziroma iskati) nove in učinkovite načine zagotavljanja sredstev. Že septembra lanskega leta so vsi odj emalci toplotne energij e prej eli obvestilo o ukrepih poostrene finančne discipline. Stanje seje nekoliko izboljšalo, vendar so terjatve 26. januarja še vedno znašale skoraj 70 milijonov tolarjev. Številka seje v mesecu in pol dvignila še za 25 milijonov, največji dolžniki pa ostajajo StrojcgradnjaTrbovljc, Občina Trbovlje in Spekter. Med možnostmi, ki bi pripomogle k lažjemu obvladovanju razmer, sta tudi dve, ki jih je Komunala v obravnavo ponudila trboveljskemu Izvršnemu svetu. Prvi predlogje,dabi vsem odjemalcem toplotne energije zaračunavali akontacijo ogrevanja za tekoči mesec glede na lanskoletno porabo. To akontacijo bi po odčitanju iz števca poračunali naslednji mesec. Na ta način bi že mesec poprej dobili finančna sredstva, ki sojih na Komunali že okroglo izračunali. V marcu in aprilu bi takšen izračun prinesel dobrih 32 milijonov tolarjev, maja pa petnajst milijonov in pol. Predloga v Izvršnem svetu niso podprli. Administrativni ukrepi niso ne priljubljeni, niti učinkoviti. Število neplačnikov in vrednost neporavnanih računov bi sc le še povečala. Član IS Jože Andrej Čibej pojasnjuje, daje bolj smiselna razporeditev stroškov skozi vse leto: "Bolj smotrno je plačevati poleti več in s tem razbremeniti zimske vrhe. Vse je v mejah porabe. Tudi sicer so akontacije nekaj, kar zahteva protiutež. Če jo bomo plačali, moramo vedeti, kaj bomo za to dobili." Drugi predlog se osredotoča na najeme kratkoročnih likvidnostnih kreditov. Izvršni svet, je ta predlog komentiral s poslovno razdaljo, ki jo utemeljuje z nezmožnostjo vmešavanja v odločitve, ki jih sprejema katerokoli podjetje - seveda, če vlada v teh odnosih ne sodeluje kot poslovni partner. Ker so najemi kreditov povsem poslovna odločitev, v tem primeru Komunale, jih IS ne odobrava ali jim oporeka. Pojavljalo seje vprašanje in dvom kako bi se ob prikazanem primanjkljaju kredit odplačal. Nekaj več dolgov bo ob doslednosti, tudi za najnižje dolgove, še za leto 1993. S takšnimi zneski si Komunala pač ne bo opomogla. Tudi kompenzacije, kot plačilo jih na primer omenja Občina, ne bodo končna rešitev vseh dolžnikov. V začaranem krogu bi jih potem moral sprejemati tudi Petrol - Zemeljski plin, ki pa vztraja na gotovinskih poravnavah. Naslednje poteze bo torej vlekla Komunala. Bo našla primemo poslovno odločitev, bo najela kredit ali iznašla vzpodbude, da bodo računi redno pokriti? Bodo to prisilne izterjatve ali enostavno prekinjene dobave? Eno je gotovo - pri Komunali se zavedajo, da kakršnikoli prisilni ukrepi v času gospodarske recesije niso dobrodošli, vendar jih bodo prisiljeni uporabiti, če želijo, da bi se ogrevali vsaj tisti, ki stroške toplotnegaogrevanjarcdno plačujejo. Zgodba bo torej tekla v nadaljevanjih. Mateja Grošelj lllllll E Z20. marcem smo stopili v spomladanski letni čas. Zimske padavine so prenehale, tako da so občani po občinah pričeli z vrtnarjenjem in urejanjem svoje hišne okolice. Oživele so tudi javne površine. Le te vzdržujejo občine oziroma javna komunalna podjetja. Tako so pričeli s čiščenjem cest, pločnikov in trgov. Urejujejo tudi javne nasade in parke. Očiščevalna dela že potekajo. Trajala bodo še aprila in maja. Tako bo tudi lepa okolica naših občin pripomogla k boljšemu počutju občanov. Hrastnik Občina Hrastnik ima sklenjeno pogodbo s Komunalo Hrastni k za vsakoletno čiščenje javnih komunalnih površin. Slednja je že pričela z odstranjevanjem peska s cest in z grabljenjem zelenih javnih površin. Nadzor nad javnimi deli je na skrbi občine. Spomladanska očiščevalna akcija bo potekala v aprilu, deloma tudi v maju. Prva faza zajema čiščenje okolice okrog stanovanjskih blokov. Tam, kjer je onesnaženost kritična, se bodo stanovanjska podjetja dodatno angažirala. Komunala bo povečala odvoz smeti ali dovoz kontejnerjev. V naslednji fazi bodo očistili javne površine okrog osnovnih šol, vrtcev in park pod bivšim dijaški m domom. V okviru javnih del bodo v maju čistili potoka Boben in Brnico in brežine reke Save. V celotni akciji bodo sode-lovali stanovalci blokov, OŠ in razna društva. Program za urejanje občine v okviru javnih del v Hrastniku izvajajo že od leta 1992. V tem času so na novo nasadili kar 2500 dreves. Znova se bodo letos lotili saniranja divjih odlagališč. Pri sanaciji bo sodelovalo hortikulturno društvo iz Hrastnika. V Hrastniku razmišljajo, da bi jeseni ponovili takšno obsežno čistilno akcijo. Trbovlje V občini Trbovlje imajoprogram čiščenja vseh javnih komunalnih površin. Pooblaščeni izvajalec je Javno komunalno podjetje iz Trbovelj, nadzor nad deli pa •zvaja občina. Ker so nekatere krošnje dreves evirale promet, so jih obrezali. Drevesa obrezuje vrtnar. V Šuštarjevi koloniji so Podrli topole, nekaj vrb pri Delavskem domu bodo obrezali strokovnjaki iz Arboretuma. Delavci Komunale s cest Pometajo pesek, v ta namen pa so iz Celja najeli tudi cestni pometač. Čistijo vse mestne uhce, pločnike in regionalno cesto. Vsaka cesta pride na vrsto za čiščenje enkrat mesečno, pločnike čistijo dvakrat mesečno. Čistijo tudi vsa javna parkirišča. Na lokalnih cestah bodo pričeli z odvodnjavanjem. V maju bodo prebarvali cestne znake na križiščih in cestah. Še pred 1. majem bodo organizirali akcijo spomladanskega čiščenja, v kateri bodo sodelovali tudi vsi prebivalci občine in krajani vseh krajevnih skupnosti. Kot zadnje bodo delavci Komunale okopali vrtnice in druge rastline na zelenicah. Občina je letos uvedla komunalno nadzorno službo, ki jo bosta izvajala dva nadzornika. Razpis so objavili že sredi marca, tako da bosta lahko z delom kmalu tudi pričela. Zagorje V Zagorju so se na osnovi mnenj strokovnjakov iz Volčjega potoka odločili, katera drevesa je potrebno v mestu posekati in katera samo obrezati. Investitor spomladanske očiščevalne akcije je Sklad stavbnih zemljišč, denar zanjo pa je dobil iz nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča. Izvajalca del parka v Zagorju sta Arboretum Volčji potok (za obrezovanje dreves) in podjetje Kodag (za podiranje dreves), ki ima pogodbo s Komunalnim podjetjem Zagorje. Obrezovanje dreves se je zaključilo 21. marca, veje pa so odložili na javno komunalno odlagališče. Komunalno podjetje bo še vse do konca meseca čistilo javne površine. Akcija poteka na Izlakah, v Kisovcu in Zagorju. Do 15. aprila bodo pometli pesek s cestišč, saj je bilo zaradi zime na ceste nanešenih kar okrog 150 kubičnih metrov peska. Za to delo imajo cestni pometač, Izlake pa so že očistili. Težave se pojavljajo pri čiščenju parkirišč, saj vsako noč znova neznanci mečejo na tla koše za smeti. Izgled mesta kvarijo tudi skladovnice drv, postavljene nasproti tržnice. Drva so last stanovalcev bloka na Partizanski ulici, ki so skladovnice tja postavili na lastno pest, brez kakršnegakoli uradnega dovoljenja. Litija V litijski občini izvaja dela pri urejanju programa kolektivne komunalne rabe Komunalno stanovanjsko podjetje Litija. V program dela, ki za leto 1994 še ni bil sprejetje vključeno vzdrževanje lokalnih cest, mestnih ulic, cest in trgov, zelenih povr-^ šin, igrišč ter drugih javnih površin. o Franc Baš, direktor KSP c Litija, je povedal, da so se cn spomladanskega čiščenja zelenih površin njihovi delavci že lotili. Nekatere površine v blokovnih naseljih čistijo stanovalci sami. V Litiji in Šmartnem očisti KSP 47.000 m2 zelenih površin, 356 m2 parkovnih gredic, 30 km mestnih ulic, 13.400 m2 parkirnih prostorov ter 15 km pločnikov. Pod strokovnim vodstvom so opravili tudi prirezovanje drevja, odpadke pa spravili na biološko deponijo na Širjavi. Od 28. do 31. marca bodo odvažali tudi kosovne odpadke. Opravljeno delo plača in nadzoruje občina. Naj večji in najslrožji nadzorniki pa so občani, ki hitro opazijo vse nepravilnosti. Delapri opravljanju tega programa je veliko, pravzaprav preveč za redno zaposlene delavce KSP. Zato se vsako leto prijavijo na razpis za javna dela občini in pri Zavodu za zaposlovanje. Letos so oddali potrebo za 8 delavcev za 8 mesecev (6 jih že dela) za čiščenje zelenih površin, urejanje okolice gradu Bogenšperk, Geossa in turističnih poti in 6 delavcev (5 jih že dela) za delo na cestah. Katarina Gavranovič, Joža Konjar in Tine Lenarčič Dušan Hauptman in Marko Tušek sta bila košarkarska junaka preteklega tedna. Osvojila sta evropsko krono z ekipo Smelta Olimpije. Dušan je Lilijan, Marko Hrastničan. In, brez skromnosti: tisti večer sta pred očmi Evrope, predsednika MOK Samaranca in šefa mednarodne košarkarske organizacije Bora Stankoviča, imela Lilijan in Hrastničan eno glavnih besed. Zato ni bilo dileme: Dušan in Marko sta se znašla pred našim mikrofonom. Uspeli smo ju odtrgati od njunih obveznosti in pogovor v teniškem parku As v Litiji je stekel v prijetnem vzdušju. Kaj mislita drug o drugem kot igralca? Dušan: Zame je Marko Tušek največje presenečenje letošnjega prvenstva. Je najboljši center Smelt Olimpije. To je dokazano tako statistično kot po minutaži. V tem trenutku si Smelt Olimpije brez njega ne znam predstavljati. Upam, da to nanj ne bo vplivalo negativno in da bo iz tega potegnil le dobre strani. Mladje še in mislim, da bo prvi slovenski igralec, Id bo lahko zaigral v NBA ligi. Marko: Zame pa je Dule trenutno najboljši slovenski igralec in spada med najboljše igralce v Evropi. Sta se mogoče zmenila, da bosta drug drugega hvalila? Dušan: Če je treba kri ti zirati, to tudi naredim, toda enostavno ne morem nič slabega najti na njem. Rad trenira, dobro igra, mlad je... ni boljšega. Kakšni dve leti manjka, pa bi bil Dušan lahko Markov oče? Dušan: Ja, toje biološko res, todana tekmah se to ne vidi. Mi normalno treniramo en z drugim in so razlike v letih neopazne. Kako ste vi, Marko, ko ste prišli k .Olimpiji, gledali na Dušana? Marko: Dušana sem večinoma spremljal po TV in zdel se mi je najboljši igralec s tistimi njegovimi trojkami, ki jihje zadel iz osmih metrov. Pa njegov odriv, ko je skočil en meter v višino in vrgel trojko... To je bilo zame nekaj posebnega. Ko sem prišel k Olimpiji in videl, s kom bom igral, sem bil zelo ponosen. Peter Vilfan je v zadnjem komentarju dejal, daje Dušan začel kari ero v Celj u, Marko pa v Kranj u. Kakšno vezo ima to z resnico? Dušan: Že na sprejemu, ki so mi ga naredili pred domačo hišo, je župan, ki je bil pobudnik sprejema, poudaril, da mu je to šlo najbolj v nos. Resnica je namreč ta, da sem začel v Litiji in sem in bom ostal Lilijan. Tako, da se je Vilfan zmotil. Peterse mi je že opravičil. Dejal je, daje hitel, prenos seje iztekal in v tem hitenju se je potem zmotil. Obljubil mi je, da bo to že v svojem naslednjem prenosu javno popravil. Marko, tudi vi niste začeli v Kranju. Marko: Ja, tako je. Svojo košarkarsko pot sem začel v Hrastniku kotčlan Košarkarskegakluba Hrastnik. Potem sem po sedmih letih igranja prišel v Triglav Kranj. Oba sta kmalu prišla v najboljši slovenski klub. Dušan: Pri meni je šlo nekako po normalni poti. Se pravi, da sem stopnjeval po stopnicah - slovenska liga, potem Trbovlje, zasavska selekcija, potem Celje, druga zvezna, takrat še jugoslovanska, liga in potem Olimpija kot vrh. Nič nisem preskakoval, za razliko od Marka. V Sloveniji fantje ekstremne višine nedosegajo. Vam, Marko, je verjetno tudi višina pomagala k hitrejšemu napredku? Marko: Ne vem sicer, kako to, da sem tako zrastel. No, tudi v družini so vsi bolj visoki. Oče je visok, mati tudi... Višina mi je resnično pomagala k hitrejšemu preboju. Je tale uspeh v vajini karieri največji? Dušan: Pri meni je to nekak vrh v karieri. Vedno je še možnost, da se doseže kaj več, vendar je to krona. Nekako sad vsega, kar sem vložil v štirinajstletno delo. Še vedno sem optimist. Upam, da bo naslednje leto Olimpija štartala na prvaka Evrope. Marko: Ne vem, jaz mislim, da še nisem, no... Dušan: Ti misliš, da si še premlad za največji uspeh, ha..! Marko: Ja. S katerimi igralci vekipi se naj bolj razumeta? Dušan: Nekorektno je izdvajati nekatere igralce. Pri Olimpiji se je pokazalo, da najboljše igra skupaj sledeča petorka: na zunanjih pozicijah Jaka Daneu in jaz, na krilu Roman Horvat in na centru Marko Tušek in Žarko Djurišič. Toje tistih pet igralcev, ki je celo sezono vleklo. Marko: Najbolj se razumem s starejšimi igralci in znjimi tudi najboljše igram. Z Duletom in Žaretom, pravim mu tata Žarko... Dušan: Toje res, da mu Žare, glede nato.daigrata naistih pozicijah, dobro pomaga s svojimi izkušnjami. In dobro je.daMarkoupoštevanasvete starejših. Marko: Žareje pravi človek, "naš", bi rekel. Ne "špara", ni ljubosumen, ampak nasprotno. Dušan: Žare je izredno pozitivna oseba. Četudi so naši pogledi glede politike včasih drugačni, je vendarle enkraten in sploh, kar se športa tiče, prenaša na nas vse pozitivno. Kako je s kritikami, ki se pojavljajo v medijih - pohval se verjetno razveselita... Oba: Ja, normalno. Kaj pa negativne kritike, če katero tekmo slabše odigrate? Dušan: Zleti to lažje "prebavljaš", tako da name to ne vpliva. Na to so bolj občutljivi mlajši igralci, kijih posebej nekorektne kritike zelo prizadenejo. Mene pamedijiin časopisine spravljajo ob živce in se s tem na splošno sploh ne ukvarjam. Marko: Osebno si kritike zelo ženem k srcu. Vas potlačijo ali vzpodbudijo še k resnejšemu delu? Marko: Hočem se še bolj dokazati. Takrat grem na uteži, kjer se skušam še bolj pripraviti. In stresete slabo voljo? Marko: Tudi tako lahko rečemo. Oba sta ljubljenca navijačev, ki jih v začetku ni bilo veliko, zdaj pa so dvorane vse bolj polne. Kako gledata na to? Dušan: V Švici smo se lahko mm: pohvalili z našimi navijači, ob koncu so celo preglasili španske, ki jih je bilo trikrat več. Žal ni bilo gledalcev v Tivoli. No, v evropski ligi ja, v slovenski ligi pa ne. Mogoče jih bo zdaj po tem našem uspehu več. V Lozani je bilo lepo videti za košem, daje vse zeleno. Zato smo šli po tekmi k njim in jim zmetali naše drese v znak zahvale. Kajti igralci navijače čutimo in to nam veliko pomeni. Marko, tebe posebej obožujejo in te zahtevajo v igri? S čim si se jim prikupil? Marko: Mislim, da sem se jim prikupil s svojo borbenostjo. V igri poskušam dati vse od sebe - s skoki, obrambo, tudi s kakšnim košem. Tudi zdaj bi brez navijačev težje prišli do uspeha. Ali udarec Bannisterja še kaj čutiš? Marko: Nič več. Sem ga pa po tekmi, saj sem imel presekano ustnico. Katerega trenutka na tekmi se še posebej spominjata? Dušan: Toje trenutek po tekmi, ko je vse odločeno. Že pri rezultatu 84:72 sem pri sebi že slavil. Rad bi dodal tole glede Markove popularnosti. Markoje popularen zato, kerje hraber, takšnega igralca v Olimpiji zadnjih dvajset let ni bilo. Ne vem, mogoče je to zato, kerje iz Hrastnika, haha. Navijači to vidijo in znajo ceniti. Marko pride v igro v drugem polčasu tekme v evropskem finalu in odigra rutinirano ter hrabro. To navijači cenijo. Od tega črnca je bežalo pol Evrope, Marko pa se mu je postavil po robu. Bannistergaje tepel, a mu je Marko enako vračal. Navijači so takrat videli, da ni bežal in jokal, ampak se mu je še naprej zoperstavljal. Kako izgleda to pod košem? Marko: Veliko tegaje. S komolcem, pod rebra, skratka, kamor pade - pade. Dosti je tudi nizkih udarcev, ki se ne vidijo. Toda to je sestavni del igre. Dušan: Marsikdaj sodniki tega prerivanja niti ne vidijo. Igralec pa, ki hoče udariti, pogleda, kje sta v tistem trenutku sodnika. Kako ste proslavili zmago? Dušan: V Olimpiji doslej nismo imeli prilike veliko proslavljati. Najbolj smo proslavljali v avtobusih, ko smo peli. Jasno, glavni pobudnik je bil Mare, kd je pri nas zadolžen za le stvari. V bistvu smo se hitro postavili na realna tla, saj nas čaka še nekaj odločitev. Praznovanje je bilo "fejst" kratkoročno. Kaj igralcem pomeni, da jih na tekmi spremlja zunanji minister? Marko: Gospod Peterle, kr je prišel k nam po tekmi, je bil kar v outu. Mi smo imeli druge op ravke:pokal, čestitke igralcev med sabo, pa trener, za Peterleta se nekako nihče ni veliko zmenil. Dušan: Pravzaprav je to kar normalno. Sicer pa so politiki v prvem planu 364 dni v letu, mi smo bili pa ta dan. Vendarle je le dodaten impulz za vse, da vidiš, da tudi javni ljudje spremljajo naše tekme, kar je lahko samo dodaten plus. Kako v ekipi sprejmete mlajšega igralca, imate kakšen posebej običaj - mora dati za pijačo ali kaj? Dušan: Sigurno je piva uradna tekma, ki jo igra v dresu, nekaj posebnega. Ne vem, Marko, ali si dal za pijačo ali ne, haha... Ko sem bil jaz v njegovi vlogi, je bilo to drugače. Težje se je bilo prebiti, starejši igralci so bili na nek način nevoščljivi in so na razne načine nagajali. Zdaj je dosti drugače, eden za dmgega delamo. Mislim, da jim je zdaj lažje. Marko: Ja, igralci so me zelo dobro sprejeli. Tudi jaz sem mislil, da me bodo na začetku samo zafrkavali. Toda resnično smo se lepo vklopili, z Žate tom in Duletom sem tudi dober prijatelj. Kaj vas še čaka v letošnji sezoni? Dušan: Če govorim za Olimpijo, sta pred nami še dva cilja: osvojitev državnega prvenstva in pokala Slovenije. Temu primemo se tudi obnašamo. To pomeni, da treniramo normalno naprej, dvakrat na dan, da smo zelo malo doma in imamo malo časa za dinge stvari. To pa je pogoj, da lahko naslednje leto spet šlartamo v Evropi za osvojitev državnega prvenstva. Temu se podrejamo, med praznovanjem smo že zmagali dve tekmi za državno prvenstvo. Marko: Letos nas čaka mladinsko evropsko prvenstvo. Cilji so visoki, mi šlartamo na zmago. Imamo zelo dobro ekipo. Poleg mene so v ekipi še zelo dobri Boris Gorenc, Luka Jovanovič, Miha Šetina... Dušan: Ta mlada ekipa je sposobna borbe za sam vib. Bolj me skibi druga stvar: da bosta Marko Tušek in Boris Gorenc igrala glavno vlogo, sem siguren. Potem pa se poslavlja vprašanje, če bosta ostala v Ljubljani. Da jih ne bodo razni managetji, kijih bo na prvenstvu dovolj, odpeljali kam drugam. Ko smo že pri denarju, ste se iz Švice vrnili z veliko debelejšo denarnico? Dušan: Kar se mene tiče, sem se vrnil z vebko tanjšo denarnico, saj smo praznovali na svoj račun. Je pa v kapitalnem smislu res, da je cena igralcem in ekipi zdaj zrasti a. Za koliko, v lem trenutku ne morem reči, gotovo pa se bo to pokazalo. Oba sla tudi članska reprezentanta. Kako kaže reprezentanci? Dušan: Najprej se moramo uvrstiti na evropsko prvenstvo. Eno tekmo moramo še zmagati, letos imamo še tri, tako bi se morali uvrstiti na prvenstvo. Kakšne so naše možnosti napivenstvu, je odvisno od tega, kakšna bo ekipa dirigo leto. Če bo ekipa popolna, z na domačem in evropskem terenu, biti v Evropi med najboljšimi, potem pa... Verjetno bo tudi profesionalna evropska liga dovolj zanimiva? Dušan: Sigurno. Ko bo stekla, bo na nek način celo boljše igrati zevropskimi igralci. Veliko časa traja, da se udomačiš, privadiš na način igranja, razmišljanje... Tako, da bo evropska liga tudi za najboljše igralce zanimiva. Oba imata kar nekaj težav s poškodbami. Kako jih rešujeta? Marko: V zadnji tekmi sem imel veliko težav. Časopisi so pisali, da sem imel zlomljen palec na desni nogi, prvi dan treninga po tej poškodbi sem si zvil še gleženj... Ste na tekmi pozabili na vse to? Marko: Pri tem mi je pomagal fizioterapevt Tone Šercelj, Dašo ga kličemo, s svojim laserjem. Dušan: Vsekakor je treba pohvaliti našo zdravniško ekipo, ki je sposobna v izredno hitrem času usposobiti igralce. Recimo, "sanirati” poškodbo ključnega igralca dva dni pred važno tekmo, daje potem lahko tekmo odigral. To klubu veliko pomeni, sploh v Marko: Dve leti. Kaj razmišljata glede tega? Dušan: Ne vem, kaj bo, ko bo konec sezone. Nekaj me že kličejo, Riko (litijski župan Kaplja, op.p.) me hoče pripeljali v Litijo. Toda brez soglasja Olimpije ne morem nikamor. V aprilu in maju se bomo pogovorili. Marko: Dve sezoni bom še igral pri Olimipiji, za naprej pa je vse odvisno od ponudb. Čebi ostala pri Ol impiji, katerega novega igralca bi se najbolj razveselila? Dušan: Vsakegakvaliletnega,kibi nam lahko resnično pomagal. Res pa rajši Slovence, ki igrajo v tujini, od Zdovca, Kotnika, do Alibegoviča. Sov Sloveniji še igralci, ki bi lahko okrepili Olimpijo? Dušan: Trenutno so v Olimpiji zbrani najboljši slovenski igralci. Kaj to pomeni za slovensko košarko, da so v eni ekipi zbrani najboljši igralci, druge ekipe so pa precej slabše? Dušan: Druge ekipe se umetno napajajo. Je pa res, da nam je nujno potreben še kakšen košarkaški center. Polzela je recimo hitro skočila, Tam Bus je v vrhu in tudi v Evropi že nekaj pomeni, res je nujno najti še en košarkaški center. Jc to lahko Litija? Dušan: Lahko. Kratkoročno gledano seveda ne, dolgoročno pa gotovo lahko. Problem je okoli de narja in več možnosti imajo mesta, kr imajo večdcnamepodlage, sponzoije, močna podjetja in gledalce. Hokejisti so na primer na sedmih tekmah končnice zaslužili olala. Mi lega ne moremo. Koliko pa sploh spremljata dogajanje v kraju, iz katerega sta stallala? Dušan: Ker živim še vedno v tem kraju, Litiji, je jasno, da pozorno spremljam dogajanje in navijam za njih. Marko: Še navijam za Hrastnik, ampak mislim, da so zdaj slabši, kot so bili lani. Nekaj igralcev je odšlo... Za konec pa še to: katerih čestitk ste bili ob uspehu najbolj veseli? Dušan: Še enkrat bi se rad zahvalil za nepričakovan sprejem v domači Litiji. Res sem ga bil vesel, saj je proslavljanje doma najslajše. Marko: Po tekmi mi je izven košarkarskega kroga prva čestitala mama. Pa tudi moje dekle je bila na tekmi. Čepi avje dejala, da ne bo mogla priti in nisem vedel, da je v dvorani, dokler je nisem zagledal na tribuni. Pa je bila še vzpodbuda več... Marko Planinc in Stane Kokalj Foto: Tomo Brezovar vsemi igralci, ki igrajo v tujih klubih, so možnosti velike. Dušan, nikoli niste imeli priložnosti zaigrati v ameriški profesionalni ekipi? Ste kdaj razmišljali o tem? Dušan: O tem nisem veliko razmišljal. Tudi zaradi tega, ker NBA ligo šele zadnja leta bolj spremljamoin se o tem več govori. Zdaj se vidi, kdo tam igra. V najboljših letih bi lahko igral. Ali niso zdaj vaša najboljša leta? Dušan: Zame ne, vsaj za profesionalno ligo. Glede na to, da moraš bili tam predvsem fizično pripravljen, da lahko vse zdržiš, ker so sezone zelonapome. Mogoče Markoo tem bolj razmišlja. Marko je enkrat za Zasavca že dejal, da bo igral v ameriški profesionalni ligi? Marko: Najprej se mislim dokazati profesionalnem pogonu. Mi se v lakih primerih obrnemo nanjihin prej ali slej je stvar rešena. Pri nas se namreč ne moreš počasi zdraviti, ti moraš igrati in pika. Kako sc razumeta s trenerji? Dušan: Kot kapetan in igralec se normalno razumem s trenerji'. Z Zmagom sodelujem že od leta 1978, ko meje pripeljal, poznava v detajle drug dmgega, zato si tudi ne moreva nič skriti. Marko: Včasih pride do kakšnega konflikta, sicersepadobro razumemo. Dušan: Konflikti so v športu nonnalni. Ne more biti namreč dvanajst igralcev zadovoljnih, to ni nikjer. Tudi kje drugje pride do nesoglasij, npr. pri smučarjih, pa znajo to skriti. Koliko časa sta še pogodbeno vezana z Olimpijo? Dušan: Eno leto. Državna razstava Kinološko društvo iz Zagorja je minulo soboto organiziralo specialno razstavo nemških ovčarjev. To je bila na novem poligonu prva tovrstna, v letošnjem letu pa nameravajo organizirati še druge prireditve, ki bodo gotovo zanimive tako za rejce psov kot za obiskovalce. Na sobotno razstavo so lastniki pripeljali več kot sedemdeset prelepih psov, ocenjeval pa jih je znani nemški sodnik Hans Moller. Iz vseh koncev Slovenije so prišli udeleženci te razstave, pa tudi iz Italije in Hrvaške. Ocenjevalna komisija je bila nad lepim videzom nemških ovčark in ovčarjev prijetno presenečena, imela je težko delo pri podeljevanj u priznanj. V tej druščini lastnikov psov, ki za svojo žival resnično lepo skrbijo, so bili uspešni tudi predstavniki naših občin, predvsem iz Zagorja. Posebna pohvala za lepo doživet dan v prijetnem okolju pa velja članom kinološkega društva iz Zagorja, ki so s svojo organizacijodosegli.dase ni nikjer zataknilo. Čeprav je bila za sedanje članstvo in vodstvo to prva prireditev v takšnem obsegu, so jo izpeljali tako mojstrsko, da so bili med obiskovalci in strokovnjaki deležni lepe hvale. Že 7. maja bo na poligonu nad ribnikom zanimiva prireditev, imenovana agillity. Takrat bodo psi različnih pasem z rodovniki ali pa brez njih pokazali vse vragolije in spretnosti, kijih znajo. Če je tokratna razstava najbolj aktivirala kri in telo lastnikov psov, bo majska zanimiva prav za gledalce. Ivana Laharnar Čemšenik - Turistično društvo Čemšenik pripravlja 26. marca drugi pohod po Valvasorjevi poti od Izlak do Čemšenika. Start bo od 7. do 9. ure pri kapeli na Izlakah. Trbovlje- PD Trbovlje organizira v nedeljo, 27. marca skupinski izlet na Porezen. Avtobus bo odpeljal ob 5. uri od Komunale s postanki na vseh avtobusnih postajah. Zagorje - Tudi PD Zagorje organizira v nedeljo, 27. marca pohod na Porezen. Odhod z avtobusom bo ob 5. uri izpred blagovnice Živa v Zagorju. Srečanje izgnancev Trbovlje - Vodstvo KO Društva izgnancev Slovenije v Trbovljah bo v petek, 8. aprila 1994 v hotelu Rudarpripravilo delovni članski sestanek. Na letošnjem prvem tovrstnem srečanju bodo vsem, ki so že lani plačali članarino podelili članske legitimacije društva. Da bodo ta dan s pridom izkoristili, se bodo pogovorili o opravljenem delu in sprejeli letošnji načrt dela ter poslušali informacijo o poteku razprav za uresničitev zahtev. Za popestritev srečanja bo poskrbel harmonikar Jože Kreže. V zvezi s srečanjem lahko dobite več informacij pri Rudiju Matku (tel.: 22-868) ali tajnici KO DIS Milici Tolar (tel.: 22-317). Iskanje uspešne poti Trbovlje - Društvo zasavskih organizatorjev delaje pripravilo prejšnji petek tretji študijski večer v čitalnici Knjižnice Toneta Seliškarja. Predaval je mag. Janez Vene na temo Faktorji delovnega učinka in iskanja uspešne delovne poti. T.L Novo društvo Trbovlje- Prejšnji četrtek so v hotelu Rudar ustanovili Društvo proti mučenju živali (več v prihodnji številki). Podobna društva ponekod po Sloveniji že delujejo. Ustanovni občni zbor je pripravil iniciativni odbor. V Trbovljah je mnogo ljubiteljev živali, paludi takih ljudi, ki se borijo proti mučenju živali. T.L. Jubilej zagorskih čebelarjev Zagorje - Ob 75. letnici obstoja Čebelarskega društva Zagorje bo 26. marca v veliki dvorani DD slavnostna prireditev. Ob tej priložnosti bodo v DD odprli čebelarsko razstavo. Na prireditvi bodo nastopili učenci zagorske GŠ. Sledilo bo družabno srečanje v stekleni dvorani. Jubilej bodo zaznamovali z izidom brošure o Čebelarskem društvu, ki jo je pripravil direktor DD Zagorje Nande Razboršek. D.H. Upokojenci in dohodnina Trbovlje - Obrazec za dohodnino še vedno marsikomu povzroča težave, v precejšnji zadregi se znajdejo tudi upokojencioz. starejši ljudje. Pri tem jim pomaga Društvo upokojencev. Pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za prijavo dohodnine poteka v času uradnih ur: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 11. ure. Časa je še malo, prijave je treba oddati najkasneje do 31. marca. R.M. T.L. IB ■«in Konferenca trboveljskih upokojencev Prejšnji torek je bila letna konferenca Društva upokojencev Trbovlje. Tudi tokrat so vsebino namenili opravljenemu delu, načrtom za bodoče delo in pa finančnemu poslovanju. Predsednik društva Florjan Plevnik je v svojem poročilu povedal, da je v društvo včlanjenih 4412 članov, od tega je 2709 starostnih, 562 invalidskih, 1122 družinskih in 19 kmečkih upokojencev. Vsi člani društva so včlanjeni tudi v Sklad solidarnostne posmrtninske samopomoči Trbovlje; v Vzajemno samopomoč pri Zvezi društev upokojencev Slovenije v Ljubljani jih je vključenih 4160. Društvo upokojencev deluježe42 let. Dobrosodelujessosednjima društvoma iz Hrastnika in Zagorja, stike ima tudi spobratenima društvoma Jesenice in Društvom slovenskih upokojencev za Goriško onstran meje, pa tudi z Zvezo društev upokojencev Slovenije in Zavodom *a pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Društvo je svojim članom lani pomagalo Pri izpolnjevanju obrazcev za dohodnino. V okviru društva deluje vrsta sekcij in komisij. Zelo znani in uspešni so pevci in pevke ter VIS - vokalno instrumentalni ansambel. V društvu deluje preko 80 športnikov, ki tekmujejo v balinanju, šahu, streljanju in kegljanju. Zelo je znan krožek ročnih del, izletniška sekcija je izpeljala 18 enodnevnih izletov ter sedemdnevna letovanja na Rabcu. Izpeljali so nekaj družabnih srečanj (martinovanj, silvestrovanje ipd.). Zelo aspešnajetudi planinskaskupina. Prvi izlet je pripravila 23. januarja 1992: doslej je skupina izpeljala 62 izletov in pohodov. Skupina šteje preko 80 članov. V okviru društva deluje komisija za socialna vprašanja, ki se ukvarja predvsem stežavami onemoglih. Člani komisije večkrat obiščejo predvsem bolne in jim posredujejo dobre želje. Vodijoevidencojubilejnih porok - zlatih, bisernih. Komisija za stanovanjska vprašanja je lani rešila 17 prošenj, več deset jih čaka na rešitev. Društvo ima gospodarski odbor, ki velja za enega najdelavnejših v društvu. Skrbi za upravljanje doma in delovanje kluba v gostinskih prostorih. DU Trbovlje pripravlja skupno z DU Hrastnik in DU Zagorje izdajo pesniške zbirke upokojencev. Na konferenci so se dogovorili, da bodo tiste upokojence, kiprejemajopokojninopopošti, nagovorili, da bi v bodoče pokojnino prejemali preko LB, Banke Zasavje. Tudi tokrat so poudarili, daje DU Trbovlje, kakor tudi vsa ostala društva upokojencev, nestrankarska, humanitarna in stanovska organizacija upokojencev. Na konferenci so sprejeli zaključni račun za preteklo leto, zahvale pa so bili deležni vsi aktivni in uspešni sodelavci v društvu. T.L. Polepšajmo življenje Konec prejšnjega tedna so litijski upokojenci napolnili dvorano gostilne Kovač v Litiji do zadnjega kotička. Zbrali so se na občnem zboru Društva upokojencev Litija. Med drugim so poslušalci poročilo dolgoletnega predsednika društva Janeza Blažiča, ki je med drugim dejal: “Osnovni namen društva je bil in je še povezati upokojence v organizirano društveno dejavnost na raznih področjih. Našaželjaje polepšati življenje ljudi - upokojencev z aktivnim delovanjem in družabnostjo, delovanjem v raznih sekcijah (izletniški, kulturni itd.). Posebej moram izpostaviti desetletno delovanje mešanega pevskega zbora s prizadevno zborovodkinjo Lojzko Koritnik." Izvolili so novi upravni odbor, ki ga vodi še naprej dosedanji predsednik. Na koncu občnega zbora so razvili nov društveni prapor. M.Š. Jubilej doma Franca Salamona Dom upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah je bii slavnostno odprt pred petnajstimi leti. Kljub temu, da ta letnica še ni tako visoka, so v tem času opravili ogromno dela v dobro upokojencev in oskrbovancevizTrbovelj in Hrastnika pa tudi iz nekaterih drugih krajev. Komedija Kocjanov Janez Prejšnji torek so v Domu starejših občanov člani domske gledališče skupine uprizorili komedijo Kocjanov Janez. Komedija je bila predstavljena v treh slikah. Naslovne vloge so zelo dinamično predstavili: Pavle Prosenc (Kocjanov Janez), Lado Seručnik (sodnik), Franci Goneli (pisar) in Franc Zore (porotnik). Vsi igralci so seveda stanovalci doma. Tudi tokrat ni šlo brez žensk. Zelo fletno in doživeto je Tinkaro predstavila socialna delavka doma Urška Kolar. Igralka in igralci so bili med sabo zelo dobro uglašeni in prijetno razpoloženi. S svojo igro so tako navdušili gledalce, da so jih ti med samim izvajanjem večkrat nagradili z aplavzom. Dobili so veliko čestitk in pohval, katere prejemajo še danes. Tojeza igralcetudi največje priznanje. Stanovalci domaso izrazili željo, da bi komedijo radi kmalu ponovno videli. Komedijo bodo poskusili izdelati v nadaljevanjih in jo bodo stanovalci doma lahko gledali kot npr. Santo Barbaro. Z omenjeno komedijo bodo v naslednjem tednu gostovali v DSO Polzela in v Celje, za gostovanja v drugih domovih starejših občanov pa se še dogovarjajo. F.G. ............ Dom stoji sredi stare rudarske kolonije na Tereziji, kjer je včasih stala Dolinškova gostilna. Osebje doma je za opravljeno delo prejelo že vrsto visokih priznanj, ki so si jih gotovo zaslužili. Jubilej bodo proslavili v petek, 25. marca. Za to priložnost so pripravili zanimiv program. Na dvorišču bodo pripravili promenadni koncert Delavske godbe Trbovlje, nastopile bodo trboveljske mažoretke. Ob 18. uri bo v družabnih prostorih osrednja proslava. Direktorica doma Zofija Češnovar bo na kratko predstavila pomen zgraditve doma ter njegovo 15-letno delo. V kulturnem delu New swing quart, za dobro voljo bo skrbel ansambel Interval. Ob obletnici so oskrbovanci doma skupno z upravo doma izdali 12. številko časopisa Jesen življenja. V avli bodo pripravili razstavo likovnih del v raznih tehnikah in žganine. T.L. mm: "Ne obstaja le materialni svet, zame je pomembna tudi duhovnost. Likovna umetnost je izražanje notranjega,"je na otvoritvi druge samostojne razstave v litijski restavraciji Mona Lisa, kjer bodo dela razstavljena še do konca marca, povedala avtorica izdelkov Dunja Mantel. Rodila se je v Ljubljani, živi in dela pa v Litiji. Prvo razstavo je imela v ljubljanskem klubu B 51. Likovno ustvarjalnost je pričela razvijati že zgodaj, v 6. razredu osnovne šole, kjer je njen talent skozi opazovanja razvijal takratni učitelj likovne vzgoje akademski slikar Jože Meglič. "In še danes, ko si sama utiram pot, me podpira," pravi Dunja. Navduševala se je tudi nad umetnico Zdenko Žido, ker je v njenih oljih na platnu začutila boemsko čistost in iskrenost. Njena prva dela so bila tihožitja v pastelnih barvah, v katerih je bilo čutiti otroško čistost in naivnost. Vztrajnost in volja stajo vodili naprej k slikanju portretov. Začela je uporabljati toplejše barve, všeč ji je stil Kiro Scuro. Na slikah ni reliefnega nanašanja. V portretih izraža dinamiko notranjega vrvenja čustev. "Slikanje me sprošča. Marsikdo najde v portretih moj avtoportret. Številni poznavalci so trdili, da slikar pogosto upodablja sebe, čeprav je to nekdo drug." Dunja je po slikanju portretov našla nov iziv - kiparstvo. "Dosedanji izdelki so le študija obraza, katerim semposkušaladodati nekaj svojega." Po petih letih osvajanja tehnike s pomočjo tečaja na Akademiji za likovno umetnost želi pobegniti v samos- tojnost. Uporablja predvsem glino, ker je mehka in jo je mogoče prijetno oblikovati. Vendar je ne popeče, odlivajo v mavec. Tudi v siporeksu in lesu se je že poskušala. Za Če se boš kdaj rodil, če kdaj ti pokažem luč sveta, vedi, da bom vedno ob tebi. Če boš kdaj odprl drobcene oči, odprla ti bom vrata vseh poti. L__________________________ kamnite izdelke še nima primernega orodja. Poleti ustvarja v popoldanskih in večernih urah, saj dela na prostem. Slika po spominu s kančkom samoizražanja. Pri kipih je du gače. Pri modelih išče karakterne poteze. S svojim izražanjem poudarja, kar izžareva iz upodobljencev. Rada prebira poezijo in duhovno literaturo. Navdušuje jo gledališče in film. Všeč so ji dela Rodina. Želi si še več alternativnih razstav in kot pravi sama, jo čaka še veliko neprespanih noči in trdega dela. Karmen Verdenik Nikoli ne boš stopil na trnje življenja, ne bom ti pustila spoznati trpljenja. Če se boš kdaj rodil, če ti bo dano privekati na svet, vedi, da bom vedno samo tvoja, ljubila te bom spet in spet. * -------------------------------------- Parnasova pota (ureja Franci Lakovič) v Romana Žagar Če se boš kdaj rodil ZABEUnO Hrastnik Glasbena šola je 18. marca pripravila kulturni dan za učence prvih in drugih razredov OŠ. Pokazali so jim prostore GŠ, v dvorani pa so spoznali glasbene instrumente in njihovo uporabo. VDDjebil21. marca pomladanski koncert učencev in učiteljev GŠ, ki je postal že tradicionalen. Četrtigledališkiabonmajebil 22. marca. Primorsko dramsko gledališče se je predstavilo s komedijo Norčije v spalnicah Alana Ayckourna. Farso o zakonskih veseloglašjih so predstavili trije zakonski pari. Odlična režija je bila v rokah Katarine Pegan. Nastopili so znani igralci - Iztok Mlakar, Metka Franko, Stane Leban, Dušanka Ristič in drugi. Študenta Glasbene akademije pianist Peter Zoltan in Suzana Zorko - Mlinarič sta nastopila 24. marca v dvorani GŠ. Skupina Veter letos proslavlja 20 - letnico obstoja. Pripravljajo vrsto projektov kot jubilejno CD ploščo, videokaseto z naslovom Hrastniška deklica in veliko prireditev v začetku julija. F.M. Rimske Toplice Zvone Šeruga je imel 19. marca potopisno predavanje z našlo vom Nevarne poti. Prikazal je svoje obiske v Bosni, Sloveniji, Kambodži, Vietnamu in Kalkuti - zgodbe s temne strani sveta. Diaprojekcijo ima vodeno računalniško. F.M. Trbovlje MPZ Zarja, ki deluje v okviru Svobode Center v Trbovljah, pogosto nastopa doma v Trbovljah ali v drugih krajih. Vsako leto se posebej predstavi na samostojnem koncertu, na katerem običajno nastopi z novim programom. Letošnji koncert jebil 18. marca v DD Trbovlje. Pod vodstvom zborovodje Alberta Ivančiča so peli umetne in narodne pesmi v raznih priredbah. Predstavili so se tudi z zelo zahtevnimi skladbami in s tem dokazali visoko kakovostno raven. V program so vključili dve pesmi, ki sta jih uglasbila domača skladatelja: Oskar Moll (z Emilom Adamičem) in Jože Škrinjar. T. L. Planina Tudi letos je Prosvetno društvo Čemšenik gostovalo na Partizanskem vrhu. V soboto, 12. marca so se v prostorih Prosvetnega društva Partizanski vrh predstavili s komedijo Klobčič. Ljudje imajo radi takšne večere in tako se jih je tudi tokrat zbralo več kot šestdeset. Po smehu, katerega je bilo precej že med igro, se je zabava nadaljevala pozno v noč. U. l. Zagorje Učenci GŠ so se 22. marca predstavili na 5. interni glasbeni produkciji, kije namenjena za starše in ožjo javnost. Peta predstava gledališkega abonmaja je bila 23. marca v DD. Nastopilo je Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica s predstavo Norčije v spalnicah. K.G.,D.H. REVIJA Zagorje: 25. marca bo v DD 8. plesna revija zasavskih glasbenih šol. Pod mentorstvom Cirila Jagriča, Žužane Bartha in Vojke Kokošinek - Podlogar se bodo plesalke predstavile s klasičnim in jazz baletom. Vstopnice po 400 tolarjev dobite v GŠ Zagorje ali v DD Zagorje eno uro pred predstavo. GLEDALIŠČE Trbovlje: 29. marcabo vdomu Svobode II občinska revija mladih gledaliških in lutkovnih skupin. Nastopile bodo štiri >■ PREDAV Trbovlje: 25. marca ob 15.30 uri bo Delavska godba Trbovlje pripravila pred Domom upokojencev Franca Salamon na Tereziji promenadni koncert. Nastopile bodo tudi trboveljske mažoretke. Trbovlje: 25 marca ob 18. uri bo v DD nastopil New Swing Quartet iz Celja. Zagorje: Učenci Mladinskega pihalnega orkestra pod vodstvom Draga Petrlina in skupini pihalnih komornih sestavov GŠ Zagorje bodo nastopili 26. marca zvečer na 75-letnici čebelarskega društva Zagorje, ki bo v DD Zagorje. Litija: 30. marcaob 19.uribovdvoranina Stavbah potopisno predavanje o Novi Zelandiji._____________________ RAZSTAVE Trbovlje: V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja razstavlja slikarka Helca Krasnik, članica Relika. Trbovlje: Vinko Hrovatič, tudi član Relika, razstavlja v poslovnih prostorih podjetja RSH. Zagorje: 28. marca ob 18. uri bodo v DD Zagorje odprli razstavo del krajinskih arhitektov znaslovom Oblikovanje zasožitje : ? V: KNJIŽNICE Hrastnik Knjižne novosti: L Tommasini, G. F.: Zgodovinski komentarji o Istri; 2. Lindgren, A.: Božič o hrupni vasi; 3. Lindgren, A.: Emil iz Lonneberge; 4. Indokitajski polotok? Srednja in vzhodna Azija; 5. Novak, B. A.: Mala in velika luna; 6. Od Ivana Preglja do Cirila Kosmača; 7. Marolt, J.: Šercerjeva brigada na Štajerskem; 8. Glazer, J.: Pesmi; 9. Vohač, Z.: Knjiga senc; 10. Pope - Toth, K.: Homeopatija. Trbovlje Knjižne novosti: L Stara orientalska lirika, 2.1. Tomazin: Nebo nad Afriko, 3. C.G. Jung: Spomini, sanje, misli, 4. J. Chevalier: Slovar simbolov, 5. Afrika južno od Sahare, 6. J. Trdina: Basen o mački, 7. D. Lenardič: Mala knjiga pravljic, 8. S. O'Dell: Otok modrih delfinov, 9. Sapoznavajmo skupaj: Zabavna in poučna slikanica, 10. JH. Gurney: Dinotopija. Zagorje Knjižne novosti: 1. A. Christie: Skrivnost modrega vlaka, 2. J. Benzoni: Ponosna Američanka, 3. K. Vonnegut: Hokuspokus, 4. A. Trstenjak: Človek simbolično bitje, 5. V. Stres: Pesmi o raju, 6. J. Allison: Vodni vrtovi, 7. J. Švajncer: Ptice v zraku - ljudje na zemlji, 8. Pope-Toth: Homeopatija, 9. S. Makarovič: Kaj lepega povej, 10. B. Lipičnik: Psihologija v podjetjih. Litija Knjižne novosti: l.F. Puntar: Hojladrija in druge radijske igre za otroke, 2. D. Scknc: Osnove glasbene teorije, 3. F. Stele: Kranj, 4. B. Stojanovič: Poetika Mirana Jarca, 5. A. Trstenjak: Umrješ, da živiš, 6. F. Milčinski : Zvezdica Zaspanka, 7. I. Urbančič: Zaratustrovo izročilo 01, 8. F. Verilhac: Tisoč naravnih bivališč, 9. B. Victor: Brez bolečine, 10. D. Vieser: Podkronški gospod. □D Pero Lovšin-smučar, športni novinar, nogometaš in, kar je najpomembneje, glasbenik. Z veliko začetnico. Sploh ni važno, če nekateri trdijo, da ne zna peti. Ob Kreslinu in Predinu je trenutno najboljši tekstopisec v Sloveniji. Pred kratkim je izdal kaseto in CD Hiša nasprot' sonca, pri snemanju so mu pomagali Vitezi obložene mize. Člani Vitezov so glasbenim sladokuscem širom celotnega področja bivše Juge bolj znani pod imenom Buldožer. Kaseta je prav gotovo veliko presenečenje za vse, ki so Perotovo glasbeno kariero spremljali od začetka. Začelo se je s Pankrti. Legende slovenskega punka so posnele šest albumov. Čeprav so se na svoj ih zad nj ih albu mih vedno bolj oddaljevali od punka in se bližali rockcrskim vodam, jih poslušalci niso pustili na cedilu. Potem pa - samoukinitev. Pankrti so še razšli, Pero pa seje podal v novinarstvo. Takrat sem s prijateljem stavil, da brez glasbe ne bo dolgo zdržal. Imel sem prav. Pojavili so se Sokoli. Trije albumi in ogromno nastopov sojih postavili na prvo mesto med vodilnimi rock skupinami pri nas. V začetku lanskega leta so se razšli in Pero je zdaj solo pevec. Hiša nasprot' sonca bo presenetila marsikoga. Pesmi nimajo več takšne udarnosti, kot sojih imele pri Pankrtih in Sokolih. Vse skupaj skorajda že meji na akustiko. Navdih za pesmi je dobil predvsem na številnih potepanjih po Karibih, Kreti in Afriki. Po njegovih besedah se besedila ukvarjajo predvsem s temo, kije nam vsem zelo blizu - z ljubeznijo. Kiju b drugačni glasbi, kot smo je bili vajeni, Pero ostaja zvest tistim, ki imajo radi dobra besedila in njegovo slen-govsko ljubljanščino. Inkam zdaj?Mogoče spet rock, še ena umirjena kaseta, spet novinarstvo? Pu stimo se presenetiti. Ne glede na to, ali bo presenečenje dobro ali slabo. Tomaž A. Štojs J/ pet. 19. uri. (kom.), pet. ob 18. uri. ZAGORJE - DELAVSKI DOM HRASTNIK -KINODVORANA 1.4. ROMANCA V SEATTLU (kom.), pet. ob 19. uri., 25.-28. ADAMSOVI H. (kom.), pet., ned., pon. ob 17. in 19. uri. 29.-1.4. POPOLNI SVET (triih), tor., čet. ob 17. in 19. uri, sre., 27.-29. UNIČEVALEC (akc.), ned. ob 17. in 19. uri, pon., tor. ob 19. uri. 30.-1.4. POPOLN SVET (thrilh), sre., čet. ob 19. uri, pet. ob 20. uri 1.4. PRI ADAMSOVIH II. 25.-27. TRIJE MUŠKETIRJI (akc.), pet., ned. ob 17. uri. 25.-27. UNIČEVALEC (akc.), pet., ned. ob 19. uri, sob. ob 17. in 19. uri. 30.-1.4.29 ULICA (kom.), sre., čet. ob 19. uri, pet. ob 17. uri. KINO DOL PRI HRASTNIKU 26.TRIJE MUŠKETIRJI (akc.), sob. ob 18. uri. KINO IZLAKE 27. PRI ADAMSOVIH II. (kom.), ned. ob 19.15. uri. : : : :K : :: x ^ vH: . : : : -S S::H¥k : :K: : : k ' ' : : : k ::: : : : : : : : : : : : : f . : : ; ; :: : : . ::: : ; .: ~ trèS Perki W orici SSS Čuden naslov y.u en film. je kriminalec., vendar niti Popoln svet. Ha! Eustwood! pravnikov. Oni še sumi sebe eijnini in naključnih, a usodnih tokrat ne more pasti iz svojega r en špageti-vestern? za navadne smrtnike. skuša prikazati, da ne obstaja n Ič fanta,se na koncu izkaže, da insinuacij za povprečen uvod. umazani inšpektor Harry, kavboj dobrega niti slabega, \mpak je moderni šerif, /.ato je že Takoj bom napisal odgovore z belim klobukom in beli lovec s nekaj podobnega je poskušala že samo po sebi umevno, da vam oziroma komentarje k črnim srcem. Že nekaj časa se Dinastija... bo ob pogledu nanj v mislih uvodnem odstavku. Tako kot skuša uveljaviti tudi kot režiser. Kevin Costner je Butch zaigrala variacija na temo pravniki. Samo da oni od tega V tem filmu se (kot režiser in Havnes. Na begu pred dolgo roko Točno opoldne. Domova je živijo. Komentar; ne, ne, ne, igralec) sreča s Costnerjem, kar zakona, ki ga tokrat poosebljata neopazna, Pregon po Teksasu ja, Spet ne, brez komentarja je že skorajda rahlo simbolično. Cliut Eastwoud (Red Garnett) in je tipiziran, skoraj serijski in (trivialna zadeva), ja, ja, Oba imata doma na vitrini Laura Dern (Sally Gerber), si je iz vsega do sedaj napisanega hmnuu in za konec - ne. Vam Oskarja za najboljšo režijo in oba /a talca v/cl relatbno ammim- se lahko sklepa, da filmili nič je zdaj kaj bolj jasno? Ne? sta si ga prire/irala z vesternom. nega igralca. Ime mu je T.j. posebnega. Pa še res je. Mt i sem Popoln svet se spušča na l.o«tber in onjes precej plastično vedel,da ne bi smel področje odnosov med genera- upodobiti ijosedemietnegadečka Tommy _______________________________________________________________________^ Ime Naceta Junkarja že vrsto let spremlja oznaka najboljšega pevca slovenske zabavne glasbe, čeprav bi se verjetno mnogi težko odločili med njim in Otom Pestnerjem. Po izidu projekta Prijatelja za vedno s Heleno Blagne je zdaj v trgovinah na voljo že nova, samostojna kaseta Španski poljub. Za vse, ki imajo radi Naceta ter njegovo petje in vse, ki so samo spremljali njegovo estradno pot, je kaseta neke vrste prijetno presenečenje. Z izdajo svojih najstarejših bolj ali manj znanih melodij seje predstavil v povsem drugi luči. Zadnjih enajst let, kolikor nastopa v zabavni glasbi, smo ga poznali kot šolanega opernega pevca, ki se je med zabavnjaki odlično znašel s kanconami, serenadami in popevkami, ki so bile predvsem za poslušanje. Kdo se ne spomni njegovih I zimzelenih melodij v slovenščini, pa pesmi o ' mamah, ali pa duetov s Heleno Blagne in zdaj že legendarnega Slovenskega mornarja? Ideje za nekaj novega v sebi ni nosil dolgo -ni pa tudi prišla čez noč. Ko je začutil željo po spremembi, jo je pač uresničil. Pesmi so hitrejše, a vseeno kvalitetno zapete in posnete. Čeprav drugačen, kot ga poznamo, ravno na neuspeh ni računal, je pa pričakoval nižjo prodajo. ” A po prvem odzivu iz trgovin sem bil prijetno presenečen in če bo tudi naprej šlo vsaj pol tako dobro, bi se lahko posvetil tej smeri ter spremenil tudi image," se smeji. V mislih že pripravlja nekaj podobnega, a kaže, da iz svoje kože le ne more. Na kaseti sta namreč tudi dve prelepi popevki Kraljic mojih sanj ter Beli cvet iz filma Moje pesmi, moje sanje v slovenščini. In poje ju kar tisti pravi, stari Nace Junkar, ki si vsekakor več kot upravičeno zasluži oznako z začetka tega zapisa. Roman Turnšek Skupina Spin se bo skupaj z nekdanjim pevcem skupine Magnet - Miho Balažičem konec aprila odpravila v Švico. Tam bodo en vikend ali en teden v mesecu nastopali po diskotekah. Sicer bodo še naprej vsi, Miha in Spinovci zadovoljevali oboževalke. Začela se je sezona maturantskih plesov. Tudi fantje skupine Avia band bodo imeli "čast" igrati vsaj na dveh maturantskih plesih. Igrali bodo trboveljskim gimnazijcem in ekonomccm. Mogoče se bodo na plesih spomnili, kako lepo jc bilo, ko so oni končali srednjo šolo. Verjetno je najbolj priljubljena skupina iz žiasavja (poleg Orlekov) Monte Carlo. Se sprašujete, katera skupina je to? Nič lažjega. Tako se v tujini imenuje hrastniška skupina z dvajsetletnim delovnim stažem - Veter. Fantom očitno veter že dvajset let piha v pravo smer. Upaj mo, da j im bo še naprej. Vse najboljše. Veter! Skupina Pop design bi morala biti na Dunaju predskupina Erosa Raniazzotija. Na žalost je Eros koncert odpovedal in fante pustil na cedilu. Vendar se popdizajnovci ne dajo kar tako pregnati z Dunaja. Priložnost bodo imeli še kot predskupina kanadskega superzvezdnika Bryana Adamsa. Upamo, da Bryan ne bo odpovedal... Prikupna Saška Einsiedler je pred kratkim dahnila usodni "da" in se spustila po reki zakonskega življenja. Saška, držimo pesti, da bo imela reka malo brzic in vrtincev... Tone Košmrlj je v zadnjem trenutku preimenoval svoj v rdeči žamet oblečen studio izManhattna v China town. Zakaj ni izbral Slovenskega imena, nam niti približno ni jasno. S.G. m n m /r i Mntiice maturantski ples v Delavskem domu Trim vije, v soboto 26. marca. Vsi, ki praksa pa nas je naučila drugače. Gimnazijci in ekonome! so spet imeli športni dan. Preberete si lahko II ii IIII1 \v Lopovi Čeprav obiskujemo ustanovo, ki naj bi človeka naučila nekaj kulturnega obnašanj a, predvsem pa naj bi mu vlila nekaj znanja, se na naši šoli včasih dogodi kakšen neprijeten trenutek. Zelo neprijetno je, če po končani uri telesne vzgoje prideš v slačilnico, oblečeš kavbojke, prideš v razred, odpreš denarnico in te skoraj kap. V denarnici ni več tiste vsote, ki si jo imel pred uro. To se ni zgodilo prvič in verjetno tudi ne zadnjič. Če takšnega (beseda ni preostra) lopova ne dobiš pri sami kraji, si oplel (razen, če si ne zapisuješ zaporedne številke bankovca). Nikomur ne moreš očitati kraje, ampak mu lahko samo rečeš: "Kaj bo s tabo, človek, čez nekaj let?" Mogoče pa sije nekdo samo sposodil?! Aleksander Lavrini Športni dan Po dolgih dnevih trdega dela so nam na Gimnaziji oz. Ekonomski šoli Trbovlje zopet privoščili športni dan. Ta zasluženi odmor, ki se je odvijal v sredo 16. marca, smo lahko dij aki preživeli, kakor smo želel i. Na razpolago smo imeli drsanje v Tivoliju, smučanje na Rogli ali na Voglu, pohod v Tamar oz. na Mrzlico, zadnja izbira pa je bila igranje tenisa ali izlet na Podmejo. Dijaki so se v večini odločali za drsanje v Tivoliju in tudi sama nisem bila izjema. Kot se je lahko videlo, je bila večina dijakov prvič na drsalkah in zmeda (ii’cui Balls of Fire Danes vam predstavljamo eno najuspešnejših mladih kegljavk v Sloveniji. To je Nina Podlesnik. Nina se je rodila davnega 7. 6. 1977. Po horoskopu je dvojček. Obiskuje pa drugi letnik Ekonomske šole v Trbovljah. S kegljanjem seje resneje začela ukvarjati pred petimi leti, ko jo je stari oče prvič peljal v kegljišče. Takoj se je navdušila za ta šport, čeprav je najprej hotela trenirati karate. Njena vzornica je (zanimivo, kajti naši mladi športniki si za vzornike zbirajo predvsem tuje zvezdnike, ker naših skorajda ni, če izvzamemo smučarje in še kakega posameznika) Slovenka: večkratna svetovna prvakinja Marika Kardinar. Nina meni, da sepri nas s kegljanjem in športom nasploh ne da preživljati, ker primanjkuje predvsem denarja. Zanjo je bila vedno na prvem mestu šola, uspehi v športu pa ji pomagajo tudi do boljšega dela v šoli. V prostem času najraje rešuje križanke in si ogleda kakšen film, najraje grozljivko. O kakovosti slovenskega kegljanja pa meni, da je tako pri ženskah kot pri moških v samem svetovnem vrhu, saj slovenski kegljači dosegajo lepe uspehe na posameznih in tudi ekipnih tekmovanjih. Njen največji uspeh doslej je tretje mesto med ženskimi pari na EP, omeniti pa velja še sedmo mesto na mladinskem SP posameznikov ter prvo mesto na DP za mladinke, kjer pa je bila stara šele 15 let. O svojih željah in načrtih paje povedala tole: ” Želim si predvsem dobrih rezultatov ter g, junija na kadetskem EP tudi kakšno ■fsj medaljo. Najbolj pa si želim uspešno S končati šolanje." t Marko Herman na ledu ni bilamajhna. Po enournem drsanju so se učitelji odločili, da nas popeljejo še na kratek izlet na B led. Še preden smo se odpravili iz Ljubljane, pa smo si želeli vsi privrženci Olimpije (košarka), ogledati še prihod naših zelo uspešnih košarkarjev, letošnjih evropskih prvakov, saj je bilo le pol ure do njihovega prihoda. Ekonomci smo nekje v zraku čutili privilegiranost gimnazijcev, saj smo morali brez besed oditi na Bled, medtem ko so si gimnazijci lahko ogledali prihod Olimpije. Po zaključenem športnem dnevu smo se vsi izmučeni od drsanja in podobnih norčij odpravili domov. Naša izmučenost je bila naslednji dan v šoli glavni razlog našega neučenja. Špela Strgaršek K c vaiiš tekma Ponovna tekma med dijaki 3.a letnika in učitelji SSŠ Trbovlje. Dijaki: Kovačič, Skrinar, Gruden, Mars, Kusič, Lavrin, Filač; Učitelji: Halzer, Agrež, Godec, Bizjak, Kmetič. Ob "velikem" vspodbujanju navijačev s tribune je bil tempo tekme zelo hiter. Ob polčasu je bil rezultat 22:20 za ekipo učiteljev. Drugi polčas je bil zelo izenačen, razplet tekme je bil negotov vse do konca. Kljub dobri igri učiteljev in sreči dijakov je bil končni rezultat neodločen (45:45), zato v bližnji prihodnostji pričakujemo ponovno tekmo. * Kristjan Kajič Vodlaii premočan V soboto je bilo v telovadnici Gimnazije polfinale v namiznem tenisu. Po razburljivih bojih so se v finale uvrstili Rok Dolenc, Dejan Šeško, Blaž Vodlan in Gregor Hočevar, ki so po prikazani igri zares najboljši. Ti so se potem med sabo pomerili za prvo mesto. Najbolje se j e odrezal B laž Vodlan, kij e zmagal vse dvoboje in praktično dcklasiral vse svoje nasprotnike. Na drugem mestu je Dejan Šeško, drugače član Teniškega kluba Hrastnik, tretji in četrti pa sta Rok Dolenc ter Gregor Hočevar. V telovadnici so naši mojstri bele žogice prikazali zares kakovostno igro in dokazali, da znajo še marsikaj drugega, kot le sedeti za računalniki-Marko Herman Mladim Zasavcem Knmhi bi zu vzeli celo številko Zasavcsiza MlšmaS. tako url tino M Ker pa to mogoče komu ne bi bilo vi. _7_____T ,ce, prepe' so Igrali rm citre. ,n celo pesnili. Vsi s« tudi zelo lepo Sestavki petošolcev iz Zagorja nas vodijo v svet otroštva. Tak, SturwnSjì'i1'"1’ ""SC nC ponaVJJaj°-U Mter' ____ _ ______ chcK. 3. x^-ruc^u-rU^ ^c-če^ _ sp^vbclrrijtut' M" . SxrÒc/, xa.oòttv'' ^i^S-Xy^y sr^o~s tliCov^S<^ó r-f>- r^rCuXisTo-' 1, X sasriS/xs-^r^ey yfyQ' 15^snxysnyjJis. 'U' XyOS^-t-' -f^O-cLyO-my /Tu^- yUsXsi/ JLc^.J-'^atg^ '£t-'iyv fjO-KšjS *r&.s«^CrCiX.KS /ViyC~~ixX*XsLSty yiyC*~y ^ JjLfUtosrns'“ki A-<>r ,'i¥zJl*~sL' /^Si/rrv ^ ?3S ■CyYTy' .AST-s sf.y-^eyyyv, /ZX-K^XS XyCyXcr IBc&U'Zfy ^sž-^iT^- AHascUs yJ.y^Cy-yytsyrxy ÌL>^y.oJ(A3>~ „ c jV^yLcsU' y^Xsrny S^XS^ • ^ '"' $*c£rts-Jly x.}Ayjy**Jk-0' Informativni dan Rad bi se vpisal v srednjo elektrotehnično šolo v Zagorju ali v Celju. V Zagorju so nam najprej razložili pogoje za vpis, nato pa so nam razkazali učilnice za računalništvo in liziko. Imajo dobro opremljeno šolo tako kot v Celju. Celjska šolaje ogromna. Čisto lahko bi se v njej zgubil. Franci Vpisal se bom v gostinsko šolo v Zagorje. Vsa predstavitev programa je potekala zelo umirjeno, zvedel sem mnogo novih reči, vse skupaj pa se mi zdi zelo zakomplicirano: zdravniško spričevalo, prenašanje prijav z ene šole na drugo itd. Dejan Zelo me zanima zdravstvena šola, ker rada pomagam ljudem. Zvedela sem, da imajo praktičen pouk na lutkah. Bila sem na zdravstveni šoli v Celju. Tatjana Izbrala sem si poklic zobotehnika. Šolanje poteka v Ljubljani. Imenuje se Srednja šola za farmacijo in zdravstvo. Najbolj so se mi vtisnili pripomočki za izdelovanje zob ter naprav, ki jih še nikoli nisem videla, šolaje lepo urejena. Vsi učenci pa nosijo bele halje. Beti V Gimnaziji Celje nam jeravnatelj razložil, da se je že zdaj, v osmem razredu, treba učiti vsaj po dve uri na dan, sicer ne boš sprejet na gimnazijo ali pa boš tam imel ogromne težave. Iztok Rad bi postal gradbeni tehnik, zato sem tudi obiskal tehnično šolo v Celju. Ta šola je velika, ima lepo urejene prostore, učitelji pa so kar prijazni. Upam, da bodo tudi takrat, ko bom začel hoditi v to šolo, in ko bom končal. Aleš Za posteljo Zjutraj, ko sta oče in mati odšla v sužbo in brat v šolo, sem v očetovi in mamini postelji še mirno spal. Med zidom in postejo je bilo malo prostora. Med spanjem sem padel za posteljo. Nisem imel veliko zraka. Začel sem na ves glas kričati. Oče je v tovornjaku opazil, da nima denarnice. Počasi je hodil domov, nakarjeprišla soseda in mu povedala, da nekdo v naši hiši močno kriči. Oče je tako pomislil name, zato je z vso močjo hitel proti domu. Opazil meje za posteljo. Dvignil meje ven in me od veselja poljubil. Tine Zupan, 5.b, OŠ Ivan Skvarča Na ranču Ko sem bila majhna, sem z atom in mamo večkrat hodila na ranč. Ranč pravimo atovi majhni kmetiji. Z njim sem hodila, ker sem rada opazovala zajčka, koze, kokoši in bikca, ki jih je imel v hlevu. Atu sem vedno hodila za petami. Nekega dne sem tako zaracala v greznico, da sem bila do kolen v gnoju. Ne bi bilo tako hudo, če mi ne bi mama prej obula čisto novih čeveljčkov. Mamica je menein hlače še kar nekako oropala, čeveljčkov pa nikoli več. Tako so smrdeli, da so morali v peč. Nina B., 5.b, OŠ Ivan Skvarča V Ljubljani Sedmošolci OŠ Trbovlje smo si ob kulturnem dnevu ogledali Plečnikovo cerkev Sv. Mihaela na Barju ter predstavo Mladinskega lutkovnega gledališča iz Ljubljane Kozlovska sodba v Višnji Gori. Najprej smo šli k cerkvi Sv. Mihaela na Barju. Projektant te cerkve je naš znani arhitekt Jože Plečnik. Ker so tla v tem delu močvirnata, je cerkev postavil na lesene pilote. Interier je zanimiv in svojevrsten, zgrajen večinoma iz lesa. Ogledali smo si še druge njegove mojstrovine: Tromostovje, Križanke, Univerzitetno knjižnico, Čevljarski most. Na Plečnika in njegova dela smo Slovenci zelo ponosni. Njegove stvaritve so mogočne in elegantne. Človeka preprosto rpevzamejo. Osnova predstave Kozlovska sodba v Višnji gori je Jurčičeva pripoved. Pripoveduje jo Deseti brat. Za popestritev je poskrbela Svetlana Makarovič, ki je napisala tudi songe za Kozlovsko sodbo v Višnji gori. Obe zgodbi so združili in tako je nastala predstava, ki smo si jo ogledali in je doživela že blizu 900 ponovitev. Predstava je bila ženo zanimiva in zabavna. Posebej meje navdušil pripovedovalec. Urban Erjavec, 7.g, OŠ Trbovlje Utrinki s kulturnega dne Za kulturni dan smo pripravili razstavo prtičkov, prtov, panjskih končnic in makramejev. Prišlo je veliko babičin starih mam, ki so nam pokazale, kako se kvačka in šiva. Razstavljeni so bili tudi kolovrat, skrinja in zibelka. Na prireditvi so nastopali dijaki iz ekonomske šole. Veliko so nam povedali o belokranjski narodni noši in plesu. Tudi zaplesali so. Pevski zbor nam je zapelnekaj lepih pesmi.Enaod babic nam je zaigrala na citre in zraven tudi zapela. Anita Lukenca, 4.h, PE I. Cankar, Trbovlje Na kulturni dan smo povabili mojo babico. Povedala je nekaj o klekljanju. To ročno delo gre zelo počasi. En prtiček dela en teden. Klekljati je začela, ko je bila stara šest let. Tomaž Nučič, 4.h, PE I. Cankar Pri likovni vzgoji smo delali panjske končnice na majhne ravne deščice. Nanje smo slikali z vodenimi in tempera barvicami. Vsak si je izbral svoj motiv. Izbirali pa smo med: življenje in delo kmetov na vasi, prizori iz pravljic, živalska svatba v gozdu, upodobitev narodne pesmi in pogovarjajo se veter, sonce in dež. Jaz sem izbral živalsko svatbo. Zelo težko je bilo delati ozadje. Posebno ozadje dreves. Tam si moral mimo milimeter debele veje. Ker se mi je tresla roka, sem šel velikokrat čez črto. Vendar je bilo kljub temu zabavno risati. Popoldne sva si šla z mamico ogledat razstavo. Zelo ji je bilo všeč. Tudi meni je bilo všeč. Matjaž Brvar, 4.h, PE I. Cankar Naj nogometaš Zasavc in Portess Trbovlje še naprej izbirata naj nogometaša Zasavja. Tokrat sta bila najboljša drugoligaša Žibret in Sotenšek, zasavski strelci pa izjemno nerazpoloženi - vsi skupaj so dosegli le dva gola. Ocene - 18. kolo: Zagorje: 5 Žibret. 3 Grčar, 1 Hace; Rudar: 5 Sotenšek, 3 Kic, 1 Haralovič. Skupno: 45 Sotenšek, 43 Žibret, 31 Rižner, 23 Petrušič, ISZaimovič, IVBorštnar, 13Holešek in Grčar, 12 Herman, Kic in Borštnar, 11 Brečko, 8 Štok in Povšnar, 7 F. Kranjc in Florjane, 6 Žlak, Jesih, Kurež, Hace in J. Krajnc, 5 Kern in Tomše, 4 A. Ranzinger in Haralovič, 3 Breznikar, 2 Buovski in Razboršek, 1 G. Ranzinger in Mudrinič. Strelci: 12 Barbek (L). 9 Agatič (SK). Sotenšek in Holešek (Z), 7 Petrušič (Z), 6 Poglajen (L), 5 Kačičnik (PR), 4 Žibret (Z), 3 Buovski (Z), Breznikar, Jesih in Žlak (vsi RT), Kovač (SK), Kirbiš (PR); 2 Kern in Brečko (Z), Haralovič (RT), Martič (L), Karamarkovič (SK), Plazar, Ribič, Lazar (PR); 1 Povšnar. Grčar in Šink (Z), Rižner, A. Ranzinger in Čuk (RT), Ocepek in Jarm (L), Hodak, Račič in Uranič (SK). Molan, Drobne in Trebše (PR). & PORTESS d.o.o. Trbovlje J/ Nogomet Zmaga z vodilnim v Zagorje - Gaj Kočevje 1:0 (1:0) Zagorje, igrišče Zagorja, gledalcev 800, sodnik Lakovič (Maribor). Strelec: 1:0 Grčar (17). Zagorje: Hace, Kurež, Buovski, Brečko, Borštnar, Žibret, Kern (F.Kranjc), Razboršek, Holešek (J.Kranjc), Petrušič, Grčar. Gaj: Talajič, Buzuk (Fartek), Muhvič, Smajič, Majerle, Rajšel, Murn (Rauter), Jolič, Struna, Komočar, Vujčič. Zagorjani so premagali vodilno ekipo, ki je tako doživela šele drugi poraz v prvenstvu. Zmaga domačih je povsem zaslužena, priborjena je bila z odlično igro v prvem delu, ko je Tadej Grčar po podaji Kureža dosegel zmagoviti zadetek. Že pred tem sta Žibret in Holešek s prostih strelov zadela vratnici. Vkončnici prvega dela je še enkrat lepo streljal Žibret, aje Talajič v velikem slogu strel ubranil, v prvih minutah nadaljevanja pa se je sijaj na priložnost ponudila Holešku, ki je streljal mimo vrat. Pobudo so nato prevzeli nogometaši Gaja, ki so več kot pol ure oblegali domača vrata. Pred Hacetom je bilo večkrat zelo vroče, toda Žibretovi igralci so uspeli obdržati prednost in doseči nadvse odmevno zmago. S.F. Polna mreža Beltrans - Rudar 3:0 (0:0) Veržej, igrišče Beltransa, gledalcev 300, sodnik Kodrič (Ptuj). Strelec: Milan Osterc (52,60,84). Beltrans: Rajh, Stojko, Modlic, Hošpel, Puklavec, A.Osterc, Vozlič, Posavac, M.Osterc (Ropoša), Z.Osterc (Novak), Brunec. Rudar: G.Ranzinger, Čuk, A.Ranzinger, Brundič, Zaimovič, Kic, Breznikar, Sotenšek, Haralovič, Rižner, Herman. Trboveljčani so na prvem prvenstvenem gostovanju v Veržeju v zgodovini doživeli visok poraz. V prvem delu so se dobro upirali razigranim domačinom, v nadaljevanju pa je moral vratar Gorazd Ranzinger kar trikrat po žogo v svojo mrežo. Upe gostov je s klasičnim hat-trickom pokopal odlični Milan Osterc, ki je tako prevzel vodstvo na drugoligaški listi strelcev. Povrh vsega je bil sodnik Kodrič (znova Ptujčan) vse prej kot naklonjen Rudarju, ki je tekmo končal le z devetimi nogometaši. V drugem polčasu sta bila zaradi prekrškov izključena Zaimovič in Rižner. Nižja kazen bo doletela kapetana in najstarejšega igralca Rižnerja, ki je moral v slačilnico zaradi dveh rumenih kartonov. S.F. Smola domačih Papirničar - Žalec 1:1 (0:0) Radeče, stadion Papirničarja, gledalcev 200, sodnik Jagarinec (MB). Strelca: 1:0 Drobne (48), 1:1 Kotnik (54). Papirničar: Kelenc. Guček, Trebše, Čeč, Kirbiš, Ribič, Cetin, Matanič, Kačičnik, Drobne, Molan (Lazar). Žalec: Zazijal. Hribernik, Kocjančič, Korun, Lapuh,, Dovžan, Velagič, Hodžar, Kotnik, Zirdum. V prvem polčasu so imeli terensko premoč igralci Papirničarja, ki pa je žal niso uspeli izkoristiti. Vseh 45 minut so bili pred golom žalskega vratarja Zazijala, a nekaj stoodstotnih priložnosti niso izkoristili. V drugem polčasu so takoj na začetku po hitrem napadu dosegli zadetek. Veselje ni trajalo dolgo, saj so gostje izenega redkih napadov izenačili. Po* besedah trenerja bo treba v nadaljevanju predvsem naštudirat i nekaj novih kombinacij v napadu, tako da bi dosegli zastavljeni cilj - uvrstitev v vrh lestvice. F.K. Remi v gosteh LTH - Svoboda 0:0 Škofja Loka, igrišče v športnemparku, gledalcev 100, sodnik Radovanovič (LJ). Svoboda: Pavšar, Vozelj, Karamarkovič, Gošte, Uranič, Trdin, Vrtačnik, (Bučar), Šink, Račič, (Janežič), Zakonjšek, Agatič. V zaostali tekmi jesenskega dela prvenstva v tretji slovenski nogometni ligi zahod so nogometaši Svobode iz Kisovca gostovali v Škofji Loki, ter iztržili dragoceno točko. Priložnosti za zadetek ni bilo veliko, edino res pravo je imel Račič. J.M. Pred startom Litija - V soboto so zadnjo preizkušnjo pred startom prvenstva opravili nogometaši Litije in kresniškega Apnarja, kije v slabi predstavi zmagal z 1:0. Trener Apnarjajancz Zajc: "Naši cilji pred začetkom spomladanskega dela so precej bolj realni kot v jeseni ko smo startali na precej višje mesto. Največji problem je udeležba na treningih, pa še ti so kratki, saj je kmalu mrak in o kakšnem boljšem treningu ni moč govoriti. Borili se bomo po zmožnostnih za sredino lestvice, kar je trenutno naš domet. Rešitev nogometa v litijski občini vidim le v eni ekipi in sicer tam, kjer so pogoji najboljši. Skupaj bi morali zbrati res najboljše. Žal stroka nima nobene besede, interesi pa so preveč lokalno obarvani.” Trener Litije Janez Tišler. ki skupaj z Mirom Videmškom vodi člansko ekipo pravi, daje največji problem pri njih udeležba na treningih, ki se je popravila šele v zadnjih nekaj dneh. Velikproblem je denar, ki ga ni in ni, mogoče pa še večji, da ni ljudi, ki bi bili pripravljeni delali v klubu predvsem z mladimi, ki jih je kar precej. "Poudariti je potrebno, da ne igra Fele, da smo brez Barbka v prvih kolih zaradi rdečega kartona, daje edina prava okrepitev vratar Igor Trampuž, ki je prišel iz oprema od čevljev do žog), skušajo na ta način Naj košarkar Zasavja Zasavc v sodelovanju s tenis parkom As Litija izbira naj košarkarja Zasavja. V preteklem kolu sta se pri Litijanih najbolj izkazal Gregor Peterlin, pri Zagorjanih pa Boris Koren. Ocene Litija (28. kolo): 5 Peterlin, 3 Bošnjak, 1 Dcležan; Zagorje (26. kolo): 5 Koren, 3 Omahne, 1 Poznič. Skupno: 87 Šiško, 67 Bassin, 49 Koren, 45 Bošnjak, 36 Peterlin, 30 Kofol, 28 Deležan, 23 Košuik, 20 Jocovič, 19 Omahne, 18 Čop, 15 Turbič, 10 Merčon, 9 Polanec, 6 Murn, 5 Soršak, 4 Krofi, 2 Pavliha, 1 Mirtič, Kovač, Poznič in Kranjc. Strelci: 527 Bassin, 496 Bošnjak, 312 Deležan, 302 Peterlin, 287 Turbič, 284 Polanec, 280 Koren, 262 Šiško, 248 Jocovič, 177 Čop, 169 Omahne, 138 Kofol, 101 Košnik, 95 Merčon, itn. TENIS V DVORANI v Litiji Telefon: 061/883-817 Zagorja. Prav vratarje bil naša šipka točka v jeseni, saj smo s 34 zadetki kolikor smo jih prejeli, najslabša ekipa. Pri Igorju pa se vidi, da misli z glavo in je res prava okrepitev za nas. Ob tej priložnosti bi še apeliral na občinske može, naj pomagajo obubožanemu nogometu, saj se lahko zgodi, da celo izpademo iz lige. Nisem pesimist, a če se to zgodi, bo konec litijskega nogometa. Žal." Za konec lahko zapišemo, da je veliko ljubiteljev nogometa, ki so podobnega mišljenja kot Janez Zajc: torej o eni ekipi. A so žal interesi nogometnih lokalnih mož močnejši in ne služijo litijskemu nogometu. Rokomet Razočarani gledalci Goldstar - Ribnica 20:18 (15:9), Športna dvorana Litija, gledalcev 400, sodnika Povalej (CE), Melanšek (Velenje). Litija: Krt, Andrejič 2, Maček 7, Spende 2, Kogovšek 2, Kolar 3, Sotenšek, Mendelj, Verbajs 3, Peternel 1, Ulčar, Doblekar. Ribnica: Dukič, Gogalija 2, Henigman 1, Škaper 3, Ivanec 1, E. Pajnič 8, T. Zbašnik 1, L. Zbašnik, Jurič, Dokič 2, Gelze, F. Pajnič. V zadnji tekmi pred domačim občinstvom v rednem delu prvenstva so domači ponovno razočarali svoje navijače, ki so lahko z njihovo igro zadovoljni le v prvih petnajstih minutah, ko so z nekaj duhovitimi akcijami in goli Verbajsa ter Mačka popolnoma nadigrali goste, ki so prikazali bore malo znanja in so bili zreli za višji poraz. Tako pa so domači v drugem polčasu dosegli le pet zadetkov in se ponovno poigrali z živci navijačev kot na zadnjih treh tekmah. Še deset minut pred koncem so vodili s petimi zadetki razlike, potem pa sta sodnikapripravilarisansko iz pravil igre in onemogočila obema ekipama, da spremenita rezultat. Še najbolj zanimivo je bilo po koncu tekme, ko so predstavniki KK Litija in RK Goldstar pripravili sprejem za Dušana Hauptmana ki so ga gledalci burno pozdravili. Niso pa pozabili tudi na Dušana Andrejiča, ki so ga tudi nagradili za njegov prispevek ob uvrstitvi rokometne reprezentance na EP. S.K. Končno zmaga Omnikom Rudar -Velika Nedelja 26:19 (15:6) Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 200, sodnika Tomšič(Lj)in Crikvenčič (Domžale). Ornikom Rudar: Lipovšek, Tržan 1, Medved 4. S.Dcržič 5, Podbregar, Vrbnjak 3, Kosec l,I.Deržič 3, Senčar 3, Senica, Voglar 6. Velika Nedelja: Kovačec, A. Mesareč, Zorli 2, Trofenik 2, Ivanoša, Kumer 2, Bezjak, Sok 1, Novak 1, Belec, S.Mcsarec 11, Gaberc. Trboveljčani so začeli tekmo kot že dolgo ne in povedli kar z 8:1, potem pa kar pet minut niso dosegli gola. Sicer precej nemočni gostje iz Velike Nedelje so sej im približali na vsega štiri zadetke. Na srečo je to trajalo le nekaj minut, tako da so do konca polčasa domači vodili že z ogromno prednostjo devetih zadetkov. Drugi polčas je bil povsem drugačen, saj so bili gostje uspešnejši in ga celo dobili, vendar je bil zaostanek iz prvega dela prevelik. Igraje bila sicer precej dolgočasna, v zadnjih minutah pa so dobili priložnost tudi mlajši igralci. Svoj prvi prvoligaški gol pa je iz sedemetrovke v zadnji minuti dal še ne štirinajstletni Rok Tržan, na katerega lahko trboveljski rokomet v prihodnosti šekako računa. B.K. Derbi Radečanom Radcčcpapir - TKI Hrastnik 26:15 (12:7) Radeče, športna dvorana, gledalcev 200, sodnika Luk in Bogdanovič (MS). Radeče: Skušek, Belak 1, Potočnik 1, Mervič 1, Rizmal 5, Rus 1, Zahrastnik 2, D.Kolandr 8, T. Kolander 1, Mlakar, Sotlar 6, Mitič. TKI: Potočan, Tavš, Špajzer 2, Fajdiga 3, Krajnc 1, Fabjan 2, Plevnik 1, Moljk 2, Oblak, Lipovšek 1, Vidmar 3, Šantej. Tokrat so Radečani z resno igro v napadu in v obrambi dosegli pomembno zmago v nadaljevanju prvenstva. Posebej velja pohvaliti oba vratarja Radečanov Skuška in Mitiča, ki sta kriva za visok poraz Dolanov, pri katerih sta največ pokazala Vidmar in Fajdiga, drugače pa je bila obramba Dolanov zelo slaba. Za spremembo so torat sodniki v Radečah sodili dobro. F.K. S.K. " ........................ Naj rokometaš Zasavja Zasavc in Crema d.o.o. izbirata najboljšega rokometaša in strelca Zasavja. V preteklem kolu sta se najbolj izkazala Sandi Dcržič in Borut Maček. Ocene: Goldstar (21. kolo): 5 Maček, 3 Verbajs, 1 Doblekar. Omnikom (21. kolo): 5 S. Deržič, 3 Voglar, 1 Lipovšek. Skupno -.ocene: 48 Andrejič, 47 Maček, 37 Voglar, 28 Medved, 27 Doblekar, 24 Kosec in Lipovšek, 18 Senica, 17 Senčar in S. Deržič, 15 Spende, 141. Deržič, 12 Ulčar in Kolar, 8 Verbajs, 7 Kos, 6 Kogovšek,5 Krt, 3 Jug, Peternel, Vrbnjak in Mašič, 1 Špelič. Strelci: 111 Medved (OR), 102 Andrejič (GL), 99 Žibret (Z), 97 Maček (GL), 96 Moljk (TKI), 89 Voglar (OR), 81 A. Ule (Z), 75 Zahrastnik (RP), 66 Kosec (OR), 67 D. Kolander (RP), 60 T. Kolander (RP), 54 Spende (GL), 53 Šeško (TKI), 52 Lipovšek (TKI), 51 Fajdiga (TKI), 49 Kirn (Z), 471. Deržič OR), 46 R. Ule (Z) in Kolar (GL). 44 Špajzer (TKI), 43 Potočnik (RP), 42 Senčar (OR), 40 Sotlar (RP), 39 Dečman (Z). 38 Krajnc (TKI) itn. Dober odpor Zagorje - Sevnica 17:20 (8:11) Litija, športna dvorana, gledalcev 100, sodnika Tavzelj in Hočevar (oba Videm-Dobrepolje). Zagorje: Šuštar 1, Ribarič l,T.Ule,Dečman, Žibret 7, A.Ule 5, Petek, Frelih 2, Šikovec 1. Sevnica: Marcela, Mijovič, Seej, Rak, Šunta 3, Rantah 5, Gabrič, Jug 3, Vešligaj 4, Lupše 4, Simončič 1, Godec. Zagorjani so še enkrat več presenetili in se odlično upirali drugouvrščeni ekipi. Znova nista igrala Kirn in R.Ule, za nameček pa seje že v 14. minuti pri vodstvu s 4:3 poškodoval še Dečman. Dodatno oslabljeni domačini so se zelo trudili in v drugem polčasu po nekaterih spremembah v obrambni postavitvi izničili zaostanek za gosti, ki so si do odmora priborili prednost treh zadetkov. V 51. minuti je bil izid 14:14, nato pa so igralci selektoij a Tislja izkoristili dve izključitvi pri domačih, povedli s 17:14, pa tudi z 20:15 in precej težje od pričakovanj osvojili obe točki. S.F. Košarka Zal izpadli Kraški Zidar - Litija 76:67 (42:38) Sežana, športna dvorana, gledalcev 1000, soidnika Fišer (MS) in Jeršan (LJ). Kraški Zidar: Kralj 6, Anderson 22, Muha, Strnad 11, Daughrty 23, Pakiž 14. Litija: Deležan 10, Peterlin 17, Polanec 6, Bošnjak 22, Šiško 8, Jocovič 4. Z veliko upanja so Lilijani odšli na četrto tekmo play offa, a žal ostali praznih rok. Domači košarkarji so imeli malce več sreče v zaključku tekme in tako zmagali v skupnem seštevku s 3:1 terpostalinovičlan 1. SKL v sezoni 94/95. Prvi del je bil dokaj enakovreden, Lilijani so celo vodili zli točkami naskoka, pa vendar so domači dobili polčas za štiri. V drugem delu sta se moštvi menjavali v vodstvu in v zadnjem delu strečanja se je razigral temnopolti Anderson in strl odpor Litijanov. Tako bomo v Litiji v naslednji sezoni gledali ekipe v dragi SKL z željo, da se čez leto dni litijski košarkarji potegujejo za uvrstitev v prvo ligo. S.K. Točki v gosteh Slovenj Gradec -Zagorje 52: 65 (52:65) Slovenj Gradec, dvorana športni park, gledalcev 120, sodnika Koščak (1J) in Zalokar (Domžale). Slovenj Gradec: Razdevšek 10, Glinšek 6, Popič 3, Verčkovnik 12, U.Verčkovnik 3, Rebernik 12, Hcrlah 6. Zagorje: Murn4,Bassin 18,Turbič7, Krofl9, Kofol 4, Čop 2, Poznič 4, Omahne 5. Nagostovanju v Slovenj Gradcu so tekmo pričeli mlajši igralci članske ekipe. V uvodnih minutah so bili kos domačinom, ki so igrali zelo grobo, kar je vplivalo na realizacijo napadov. Vdvajseti minuti so igralci iz Slovenj Gradca povedli prvič na tekmi za tri točke, razlika pa je naraščala v korist domače vrste. Zagorjani so imeli zelo slab napad brez prave ideje in rešitve za zaključek, razliko pa so ublažili z zelo agresivno obrambo. V drugem polčasu so nastopili še izkušeni igralci (Omahne, Krofi, Kofol) ter igro uspešno vodili v svojo korist. V petih minutah je bil rezultat že 34:38, tako da o zmagovalcu ni bilo dvominiti. Domačini so se upirali porazu s številnimi prekrški, Zagorjani pa so proste mete zadevali kar uspešno. V pred zadnjem kolu so Zagorjani po novi zmagi ostali prepričljivo na tretjem mestu (II. SKL 11. do 20. mesto), tako da se za konec obeta tudi igra za gledalce proti dobrim Celjanom. D.G. Plavanje Ličarjeva štirikrat Velenje -Minuli vikend je bilo v velenjskem bazenu državno prvenstvo za mladince in mladinke ter kadete in kadetinje. Prvenstvi sta združeni zaradi majhnega števila nastopajočih, tako da seje v obeh starostnih kategorijah tekmovanja udeležilo 190 plavalk in plavalcev. Med trbovelj- skimi plavalci je bila tudi letos najuspešnejša Alenka Ličar, ki je osvojila štiri naslove državne prvakinje med mladinkami (na 100 in 200 delfin, 200 hrbtno in 400 mešano), draga pa je bila na 100 hrbtno. Med mladinkami si je z nastopom na 200 prsno medaljo pripravala Urška Zor, med kadeti pa še Davor Razpotnik s tretjim mestom na 200 delfin. Edini mladinec v ekipi Dadas Rudarja Matjaž Jazbec je trikrat plaval v finalu in se uvrstil med prvih šest, prav tako je to uspelo Katji Jordan, edina kadetinja Anja Gregorčič pa je dvakrat za las zgrešila natop v popoldanskem finalu. Uspehe že omenjenih dopolnjuje še Tina Grobljar, ki je pripomogla, da je ženska mladinska štafeta osvojila kar tri odličja. Nastopili so še Matej Forte, Andraž Beravs in Miha Pavelšek. Karate Hazanoviču bron Ljubljana - Na državnem prvenstvu v športnih borbah za člane je v šestih kategorijah nastopilo 91 tekmovalcev iz 27 klubov. Iz TIKE Trbo vij e sta se ga udeležila dva tekmovalca. V super lahki kategoriji je Nečko Hozanovič osvojil bronasto medaljo, Damir Vučilo vski pa j e klonil šele v tretjem kolu. Značilnost letošnjega prvega prvenstva je, daje kvaliteta med dobitniki medalj zelo izenačena in na višjem nivoju kot lani. Tudi končni finalni rezultati so bili tesni. Trboveljčani so imeli ob tem prvenstvu veliko smolo, ker nista mogla nastopiti David Kranjc zaradi poškodbe na nogi, ki jo je dobil na Odprtem prvenstvu Štajerske, kjer je osvojil prvo mesto in Borut Markošck, ki ni mogel tekmovati zaradi B.K. KOŠARKA Člani: Tam Bus B -Hrastnik 74:73 (39:32), Pragersko -Ipoz Rudar 63:76 (27:50) Pionirski festival polfinale - st.dečki: Litija - Bežigrad 50:57 (23:30), Litija-Moste 41:72 (17:63); - st.deklice: Hrastnik -Domžale 35:53 (19:29), Hrastnik -Šentrupert 74:20 (37:4). S tem sta oba zasavska predstavnika Litija in Hrastnik izpadla iz nadaljnega tekmovanja; - ml. dečki: Litija-Trbovlje 58:38. Trening tekma st. dečkov: Pivovarna Laško -Trbovlje 42:54 (21:28). Mini košarka: III. turnir Zasavja: Litija -Zagorje 32:34, Trbovlje -Laško 51:13. Za tretje mesto: Laško - Zagorje 32:31, Trbovlje - Litija 21:16. PLAVANJE Državno prvenstvo za mladince in kadete - Velenje - kadeti: 50 prosto: 1. Falatov (KK), 12. Razpotnik, 26. Pavelšek (oba DRT); 400 prosto: 1. Govše (OSO), 17.Pavelšek, 19. Forte (oba DRT); 100 prsno: 1. Govše (OSO), 15. Beravs, 22. Forte (oba DRT); 100 hrbtno: 1. Stojanovič (NC), 24. Beravs, 25. Forte (oba DRT); 200 mešano: Govše (OSO), 5. Razpotnik, 22. Pavelšek (oba DRT); 4x200 prosto: 1. Olimpija, 11. DRT; 200 prosto: L Govše (OSO), 19. Razpotnik, 28. Pavelšek, 34. Forte (vsi DRT); 200 hrbtno: 1. Stojanovič, 20. Forte, 23. Beravs (oba DRT); 100 delfin: L Abraham, 4. Razpotnik, 29. Pavelšek, 32. Forte, 33. Beravs (vsi DRT); 4x100 prosto: 1.Olimpija, 8. DRT; 100 prosto: L Falatov (KK), 1-5. Razpotnik, 34. Beravs (oba DRT); 200 prsno: 1.Govše (OSO), 11. Beravs, 18. Forte (oba DRT); 200 delfin: 1. Abraham (FR), mm: im M neodložljivih službenih obveznosti. Naslednjo preizkušnjo bodo imeli karateisti desetega aprila na članskem absolutnem prvenstvu. F.G. Tenis Uspel turnir Litija - V teniškem centru AS so izpeljali prvi izmed treh turnirjev za pokal Sola najmlajših kategorij, deklic do 16 let ter dečkov do 14 in 16 let. Vse je najbolj navdušila enajstletnega Ptujčanka Urška Jurič, ki je svoje nasprotnice premagovala kot za šalo in le Litijanka Karmen Vrhovec ji uspela vzeti en sam gem. Pri fantih beležimo večjo udeležbo igralcev iz Zasavja, a so bili na koncu kar malce razočarani, saj so bili mladi Domžalčani pretrd oreh zanje. V kategoriji do 14 let je z veliko premočjo zmagal Jaka Ogrinc, v kategoriji do 16 let pa član ljubljanskega Slovana Blaž Zorman. Vsi zmagovalci turnirja so se na zaključni masters uvrstili neposredno, ostali pa si morajo dovolj veliko število točk priigrali na naslednjih dveh turnirjih. Prvi pa je na sporedu že to soboto. S.K. Mladi se igrajo tenis Zagorje - V teniški hali Zas -Tenje bilo odjanuaija do konca februarja zelo živahno. Mladi osnovnošolci so se učili tenis. Zbralo se jih je štirideset iz vseh treh zagorskih osnovnih šol. Teniški učitelj Mirko Grahek -Ferije organiziral tečaj in tudi učil tako, da je bil na koncu že vidno utrujen. V prvi skupini so bili tisti, ki so prvič držali lopar v rokah in prvič udarjali žogo. V nadaljevalnem tečaju, kjer je bilo tudi T-^preženin J J mo e. preženimo NOGOMET gigasggjgs .. Rokomet Hrastnik: 26.3. Ob 19.00 Dol TKI Hrastnik - Krško (2.liga) Litija: 26.3. ob 14.30 Litija -Korotan Italiana (3.liga) igršče Litije Trbovlje: 27.3. ob 15.00 Rudar -Dravinja (2.liga) - stadion Rudarja TENIS MALI NOGOMET Litija: 26.3. turnir Sola - tenis center AS (prijave do petka do 18.00) Zagorje: 28.3. ob 18.30 derbi sezone Malo po malo - Inženiring Šarbek - igrišče Proletarca največ učencev, so se pripravljali za pravo teniško šolo, katere člani so bih najboljši, ki ze močno in natančno udarjajo žogo. Po končanem dvomesečnem tečaju so vsi čakali z mešanico veselja in treme na izpit. Vsi so ga opravili, nekateri bolje, drugi slabše. Tečaj sp ovekovečili z fotografiranjem in na veselje vseh s pogostitvijo. Mogoče bomo čez nekaj let iz teh tečajnikov dobili novega Petra Samprasa ali novo Steffi Graf. P.L. Športno plezanje Priprave v Ospu Najboljša športnica Zasavja v preteklih treh letih Metka Lukančič in športni plazalec Vili Guček se vneto pripravljata na prihodnjo sezono. Po obdobju slabega in mrzlega vremena, ko sta večinoma plezala na umetni steni (zahvaljujeta se vodstvu ŠD Partizan, 3. Razpotnik, 17. Forte (oba DRT); 4x100 mešano: 1. Olimpija, 10. DRT. -kadetinje: 400 prosto: 1. Florjančič (LL), 11. Gregorčič (DRT); 100 hrbtno: 1. Vaici (VV), 8. Gregorič (DRT); 200 prosto: 1. Vaici (VV), 12. Gregorčič (DRT); 100 delfin: 1. Dobaj (EBM), 10. Gregorčič (DRT); 100 prosto: 1. Vaici (VV), 15. Gregorčič (DRT); 200 delfin: 1. Dobaj (EBM), 8. Gregorčič (DRT); -mladinci: 50 prosto: Jurak (NC), 19. Jazbec (DRT); 100 prsno: 1. Mankoč (IL), 6.Jazbec (DRT); 100 hrbtno: Markovič (LL), 5.Jazbec (DRT); 200 hrbtno: LKolčan (NC), 7. Jazbec (DRT); 400 mešano; 1. Petrovič (OSO), 7. Jazbec (DRT); 200 prsno: 1. Aberšek (TK), 6. Jazbec (DRT); - mladinke: 50 prosto: 1. Ukič (NC), 5. Ličar (DRT); 400 prosto: Funkl (LL), 8. Grobljar (DRT); 100 prsno: 1 .Omejec (TK), 5. Zor, 10. Jordan (obe DRT); 100hrbtno: l.Sojar (LL), 2.Ličar, 8. Grobljar (obe DRT); 200 mešano: 1.Omejec (TK), 8. Jordan, 9. Zor (obe DRT); 4x200 prosto: 1.Ljubljana, 2. DRT; 200 prosto: 1. Breznik (OSO). 12. Zor, 16. Grobljar (obe DRT); 200 hrbtno: 1.Ličar, 8. Grobljar (obe DRT); 100 delfin: L Ličar, 6. Jordan, 10. Zor (vse DRT); 400 mešano: 1.Ličar, 5.Jordan (obe DRT): 4x100 prosto: 1 Ljubljana, 3. DRT; 100 prosto: L Ukič (NC), 9. Jordan, 12. Zor, 14. Grobljar (vse DRT); 200 prsno: L Omejec (TK), 3. Zor (DRT); 200 delfin: 1.Ličar, 5. Jordan (obe DRT); 4x100 mešano: l.Ljubljana, 2. DRT. SMUČANJE Tekmovanje vzhodne regije veleslalom - Rogla: cicibanke - L Volaj. 12. Zakonjšek, 19.Rcnko(vse Kum), 30. Drnovšek (Zag), 33. Rogljič, 35. Eberlinc (obe Trb); cicibani - 1. Bučar (BRM), 2. Potrpim 9. Bcbar (oba Kum), 18. Cilenšek, 28. Majdič, 43. Šumer, 49. Dolanc (vsi Zag), 57. Gumzej (Trb), 60. Kotar, 62. Oberč (oba Zag), '68. Lenart (Trb). Tekmovanje tovarne ETI - veleslalom -Rogla: ženske: 1. Grošelj, 2. Burkeljc, 3. Pirkovič; moški do 30 let: 1. Mal, 2. Grobljar, 3. Ostrožnik; od 30 do40 let: l.Koprivšck, 2,Stnnljan, 3. Ramšak; nad 40 let ("prva jakostna skupina"): l.Draksler, 2. Dragar in 3. Markovšek. MALI NOGOMET Turnir "Pokalni prvak Zagorja": Malo po malo - Bistro Cerar 4:2 Šcntlambert - Škoti 3:4, Malo po malo - Škoti 6:2, Š D Praprcče - Jastrebi 1:5 Behar - Buldožer Diskont Šime 6:2, Behar - Jastrebi 5:1, Inženiring Šarbek Polje-S varog 5:2, Izlake L - Merli 3.C, Inženiring Šarbek - Izlake I. 4:2, Intera - Te-Ve Varnost 2:0. ŠD Mlinše L - Antimon-Bistro 91 8:3, Intera - ŠD Mlinše L 2:1. ŠAH Hitropotezni turnir Sevnici za mesec marec: L Kuzmič 15.5., 2. Mesojedec 15, 3. Kranjec 13,4 Blas 12.5,5.Grahek 12,6. Povše 12 točk. Skupni seštevek: 1. Mesojedec 44, 2. Kranjec 42,3. Kuzmič42,4. Povše 40, 5. Derstenšek 30 točk ker so jima omogočili postavitev mini stene v njihovih prostorih), se s toplim in suhim vremenom selita v naravne stene, kjer je potrebno pridobljeno moč in vzdržljivost preizkusiti v pravih plezalnih smereh. Zato sta si poiskala sobo kar v Ospu, majhni primorski vasici, centru slovenskega športnega plezanja. Odlične plezalne smeri so jima tako dobesedno pred vrati. To sta doslej že dodobra izkoristila. Metka je preplezala več deset smeri okrog osme stopnje, trenutno pa je "zaposlena" s smerjo Manana, težko devetico. Vilijev "projekt" je trenutno še lanski dolg v smeri Marioneta 10+, poleg tega je opravil še več kot dvajset vzponov v smereh devete stopnje (vseh imen, plusov in minusov nima smisla naštevali), nekatere tudi na pogled. Prihodnji teden se bosta udeležila priprav reprezentance v plezališčih na jugu Francije, kamor odpotujeta z namenom preplezati kar največ težkih smeri na pogled in se tako pripraviti za bližajoči se svetovni pokal, ki sc letos prične že v aprilu s tekmo v Frankfurtu. V.G. ||jf ÌÌBSBS '■■yjfj v?v// Vsi vemo, daje naša koža v vetrovnem času bolj izpostavljena vremenskim vplivom in zato potrebuje posebno nego. Isto naj bi veljalo tudi za naše jeklene konjičke, ki jim moramo v tem času posvetiti več pozornosti. V zimskem času so kljub "hitremu" čiščenju vozišča ostajajo poledeneli odseki, ki sojih nato veselo posipavali s soljo. To je pri nas zaenkrat edina rešitev v takih primerih. Zato naj bi naslednji nasveti veljali predvsem za voznike, ki so bili tudi v teh vremenskih pogojih prisiljeni s svojim štirikolesnim drveti po cestah. Med vožnjo seje namreč neusmiljeno nabiralasol predvsem na podvozju vozila, katera je najboljši pospeševalec rje, ki potem "grize" pločevino - najraje nezaščiteno. Torej je redno pranje tudi pozimi še kako potrebno, oziroma nujno. Če ste nanj pozabili, to storite čimprej. In se navadite na redno pranje avtomobila. Seveda polivanje z mlačno vodo ni dovolj. Vročanamrečškodi laku, hladnapanašimrokam, uporabiti moramo še gobo in avtošampon. Detergent za pomivanje posode ni priporočljiv. Vozilo najprej dobro speremo, podrgnemo z gobo in nato zopet temeljito speremo. Najbolj priporočljiva je sicer uporabaavtropralnice, ker bomo le z močnim pritiskom temeljilo izprali spodnje, z gobo nedostopne dele vozila. Ne smemo pozabiti nanajpomembnejšooperacijo - temeljito sušenje, brisanje. Po vsakem pranju je priporočljivo, da v ključavnice nabrizgate malo WD 40 ali podobne tekočine. Življensko dobo vašega konjička boste podaljšali tudi s sprotnim popravljanjem pikic - odluščenega laka, ki nastaja pri vožnji po makadamski ali s peskom posuti asfaltni cesti. Temu je predvsem izpostavljen prednji del avtomobila, če radi vozimo tik Avto se mora bleščati. za drugimi, in pa pločevina blatnika pri pogonskih kolesih. S približno enako barvo vašemu vozilu in majhnim čopičem postorite to, še preden se pojavi rja. Saj veste, majhna pika rje, velika pika rje, majhna luknjica, velika luknjica - obisk pri avtokleparju, nepotrebni stroški. Po vsem lem pokukajte včasih tudi pod pokrov motorja in preverite količino olja, po potrebi dolijte destilirano vodo v akumulator, tekočino za čiščenje stekla (ne vodo) in poglejte, kdaj ste bili nazadnj c na pooblaščenem servisu. Pa veliko šoferskih užitkov! Pripravil: Gregor Naglav Aufbiks Tu smo, vaši smo. è Medtem ko se v naši predragi Sloveniji pretepajo na višjih nivojih, se mi še vedno kar med sabo. Tradicija je tradicija. Tako je tudi gosto natočeni B.D. v Barbari na Šuštarjevi posegel po najbližjem bitju in dvakrat skušal spremeniti izgled tamkaj stoječe natakarice. Iz Šuštarjeve so sporočili, dav stanovanju S.B. že nekaj noči razgrajajo. Ugotovili so, da je lastnik stanovanja igral kitaro in vmes pel. Težka je umetniška, težka... Dragega gosta so imeli 18. marca litijski možje. ^ Pripeljali so L.M. iz Jevnice, ki je razbijal pred vrati nekdanje žene. Krdelo oženjenih nikakor ne razume njegovih potez. Ko sejo enkrat že uspeš rešiti, moraš čimdlje od nje, prijatelj... V bifeju Kegljišče na Novem Logu v Hrastniku sta se ® srečalaP.BinH.R.,obazneporavnanimiračuni.Denarja za poravnavo je danes bolj malo, zato sta sta plačevala z drugo valuto. Najprej so zapele pesti, nato pa sta odšla na dvorišče, kjer je H.R. z nogo brcnil P.B. v mednožje, daje le-ta iskal pomoč v zdravstvenem domu Hrastnik. Adijo dokladi. ij"' Iz gostilne Janez je prišel obupan klic na pomoč. ^ Patrulja je na kraju ugotovila, daje v ta lokal prišel S.E. iz Trbovelj, natakar pa ga zaradi pijanosti (ne natakarjeve) ni hotel postreči (pravilno). To gaje tako razjezilo (ne natakarja), daje prijel v roke steklenino in pepelnike. In jih spuščal, kamor je padlo. Pred prihodom patrulje je hotel oditi (ne natakar) na avtobus za Trbovlje, z izgovorom, da se mu zelo mudi. Potem se mu ni več tako mudilo... Neznanec je v bifeju v Hrastniku prosil natakarico za ^ pet jurjev in ji ponudil za varščino svojo uro. Natakarica je bila mehkega srca, neznancu v stiski je denar posodila. In naslcdnj i dan čakala, daj i ga bo vmil. Vendar neznancani bilo od nikoder, natakarici z mehkim srcem pa je ostala cenena moška ura za spomin. Če bo kdo opazil tega neznanca brez ure, naj to čimprej sporoči najbližji natakarici v najbližjem bifeju. Promet Litija - 14. marca ob 19.37 uri jc U.D. vozil iz Litije proti Ljubljani. V Verneku je zapeljal na levo in trčil v nasproti vozeče vozilo, ki gaje upravljal N.E. iz Ljubljane. Vozilo N.E. je odbilo z vozišča po strmem nasipu, kjer se je prevrnilo na bok. Sopotnik K.J. seje pri tem lažje telesno poškodoval. Trbovlje - 18. marca ob 9.00 uri je neznani voznik z osebnim vozilom R 5 rdeče barve v bližini odcepa za Šklendrovec prehiteval v škarje in naglo zavil pred prehitevano vozilo, ki gaje vozil B .M. B.M. je nato zavrl in zavil desno, pri tem ga je zavrtelo in obrnilo na bok. Policija naproša vse, ki bi karkoli vedeli o tej nesreči, da to sporočijo na najbližjo postajo policije. Litija -19. marca ob 10.35 uri je D.S. z osebnim vozilom vozil po Ulici Mire Pregljeve. V križišču pri športni dvorani je zavil levo in zaprl pot kolesarki 0.1. iz Brega pri Litiji. Pri trčenju je kolesarka padla po tleh in se pri tem lažje telesno poškodovala. Šmartno -20.marca ob 11.45 uri je B.F. iz Zagorja zapeljala s stranske na glavno cesto in pri tem izsilila prednost voznici S.D. iz Šmartnega. Prišlo je do trčenja, vendar je voznica B.F. s kraja nezgode odpeljala in šele kasneje prijavila nezgodo zagorski policiji. Dol pri Hrastniku - Z Marnega proti Dolu je K.S iz Šentjurja vozil osebni avto. V nepreglednem ovinku je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljal iz vozišča na travnik in tam po približno sto metrih vožnje trčil v stanovanjsko hišo. Oba sopotnika sta bila lažje telesno poškodovana, tako da so ju z reševalnim avtomobilom odpeljali v ZD Hrastnik na oskrbo rane. Trčil v ustavljeni avto Hrastnik - J.R., sicer državljan BIH, ki je na začasnem delu v Avstriji, je nič hudega sluteč čakal v ustavljenem osebnem avtomobilu. Pod stavbo SO Hrastnik iz smeri Loga pa je pri peljal osebni avto M. A. Zaradi prevelike količine alkohola v krvi (3.5.g/ kg) ni videl ustavljenega avtomobila in trčil v njegov zadnji del. Škode je za okoli 300.000 SIT. Kradejo kot srake Zagorje - Na policijsko postajo so 16. marca okrog polnoči dobili obvestilo o sumljivem obnašanju skupine mladoletnikov pri zdravstvenem domu. Policisti so na kraju zasegli dve motorni kolesi, mladoletniki pa so se razbežali. Hoteli so namreč iztočiti gorivo iz službenega vozila zdravstvenih delavcev, znamke Lada Niva. Policisti so ugotovili identiteti motornih koles, enoje bilo last mladoletnika iz Trbovelj, drugo pa ukradeno v Kisovcu. Izlake - V noči na 20. marec je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo, last K.K. Vlomilci so vlomili skozi kletna vrata in odnesli tehnične predmete, nakit in gotovino v skupni vrednosti prek 2 milijona tolarjev. Kisovec - V popoldanskem času so neznanci vlomili v kolesarnico na Rudarski cesti 14 in odpeljali kolo z motorjem -avtomatik. Iz hodnika bloka na Petelinkarjevi pa so odpeljali APN 6 črne barve. Trbovlje - V večernem času, 21. marca, so trboveljski policisti pri redni kontroli prometa ustavili voznico S.K. iz Trbovelj. V vozilu pa sta bila mladoletnika S.M. iz Zagorja in K.M. iz Trbovelj. Ker je bil S.M. na begu iz vzgojnega zavoda in so gasumili za kazniva dejanja na območju Zagorja, so ju odpeljali na policijsko postajo. V razgovoru so izvedeli, da sta mladoletnika izvršila poskus kraje goriva izpred zdravstvenega doma, tatvini koles z motorjem v Kisovcu in vlom v hišo Mihelčič, kjer so s prijatelji prenočevali in vlomili v omare, od koder so odnesli več zračnih pušk. Hrastnik - M.H. je na PP v Hrastniku podal prijavo, da so mu iz hodnika stanovanja ukradli gorsko kolo znamke Rog. Policisti so za ukradenim kolesom poizvedovali in ga po treh dneh našli. M.H. je bil obiska na PP zelo vesel, saj so mu organi pregona vrnili gorsko kolo. Poškodoval vozilo Trbovlje - Neznanec je v noči na 17. marec na parkirišču na Trgu svobode s tršim predmetom poškodoval lak na osebnem vozilu Renault 9. Onesnažena pitna voda Kresniški vrh - J.J. je nad rezervoarjem pitne vode spiral gnojnico in tako je ta prodrla skozi zemljo do pitne vode. V hiši oškodovanca J J., prav tako s Kresniškega vrha, je nato iz pipe tekla motna brozga, ki je smrdela po gnojnici. So M Začenjamo z novo akcijo Znani Slovenci v zasavskih gostilnah, s katero nameravamo predstaviti boljše zasavske gostilne ter istočasno znane Slovence. Najprej bomo predstavili gostišče Kum v Zagorju, kamor bomo povabili... No, to pa je že vaša naloga. Na dveh fotografijah vidite znanega slovenskega športnega junaka, tudi zmagovalca tekem za svetovni pokal. Če bi letos še tekmoval, bi si organizatorji pravkar končanega velikega tekmovanja verjetno lahko obliznili vseh dvajset prstov. Z zanimivim gostom se bomo pogovarjali v gostišču Kum v petek, 1. aprila (pazite, to ni šala) ob 20.00 uri, kamor ste s svoj imi vprašanj i prisrčno vabljeni. Na spodaj napisani kuponček napišite ime in priimek znanega športnika in vprašanje, ki bi mu ga vi zastavili. Izžrebanec (med tistimi, ki bodo uganili gosta) bo za nagrado dobil trimesečno naročnino na časopis Zasavc. Mi pa bomo vaša vprašanja seveda zastavili gostu. In vas pri tem kajpak omenili. K.B. 'VOV1A BU ««M-1 3S BJsoS MauillJd ^HOAVSVZ Hallo, inistem* dtang^i*! V Pekingu smo udeleženci svetovnega čebelarskega kongresa obiskali večjo tržnico v bližini našega hotela. Po navodilih vodnice smo se morali premikati v skupini. Tržnica je dolga ulica. Na obeh straneh je polno kioskov ali pokritih stojnic, med njimi pa je vodila ozka pešpot. Ženske v naši skupini so se kar zaljubile v čudovite svilene obleke in kmalu so izračunale, da bi bila izdelava obleke pri šivilji v Ljubljani veliko dražja kot tu cela obleka. Izbiranju, pomerjanju in nakupovanju ni bilo konca. Kolega France namje nekako ušel naprej, čez čas, ko pa so bile nakupovalne vrečke že precej napolnjene, seje ves zasopel spet prikazal. Ukradli so mu sto dolarjev. Zgodilo seje, ko rnu je pri nakupih zmanjkalo juanov in je želel menjati dolarje. Menjalec na tržnici mu je zanje dal 850 novih juanov, drugi mladenič pa mu je ta šop vzel in mu potisnil v roke šop starih juanov. Ob štetju je Francelj ugotovil, da ima kupček dvesto juanovmanj od dogovorjenega. Kojernenjalcu kazal svoj šop denarja in manjkajoče zahteval, mu je tretji mladenič izpulil iz rok ta denar in izginil. Tako je Francelj ostal brez juanov in brez dolarjev. Zgodbe pa še ni konec. Naša skupina je nato odšla do kioska, kjer seje to zgodilo. Mlado dekle, kije tu prodajalo, o denarju in o kupcih ni vedelo ničesar. Znala pa je angleško. Povedali smo ji o dogodku ob njenem kiosku in Franc je dejal, da hoče svoje dolarje nazaj, sicer bo čez pol ure prišel s policijo. Ob tem si je zapisal številko njenega kioska, nato smo odšli naprej. Čez četrt ure me je nekdo potrepljal po rami. Ponudil mi je dva bankovca po sto dolarjev. Enega sem vzel in ga dal Franceljnu. Ko smo potem še hodili po tržnici, sem imel ves čas občutek, da nas spremlja skupina ljudi. Še predirò smo zapustili tržnico, seje izkazalo, daje to res. Ko sern utrujen od hoje sedel in čakal na neumorne kupce, se mi je približal nek mladenič, se prijazno zahvalil in mi podal roko. Sprejel sem jo in se mu nasmehnil. Franceljna, ki namje zopet ušel nekoliko naprej, pa je mladenič pozdravil s "Hallo, mister changer!" Naša dogodivščina seje tako srečno končala in bila vsem v lep poduk. Matjan Skok Mojca Kos iz Trbovelj in Viktor Draksler z Marnega sta se spoznala v disco na Marnem. Disca že zdavnaj ni več, ljubezen pa je ostala. In rodila četverčke, ki niso razveselili samo svojih staršev, ampak tudi vesoljno Slovenijo. Malo pred desetdnevno vojno. Četverčki so pač redkost, Slovencev pa je bolj malo. Torej bodo kmalu praznovali tretji rojstni dan. Mojca Draksler pa je 18. marca dopolnila svojega tridesetega. Zadnjih deset let je preteklo kol bi mignil. Po končani ekonomski šoli se je zaposlila za dve leti v trgovskem podjetju Prvi junij, naslednja štiri leta pa seje vozila v ljubljansko Jugobanko. Z Abanko se je preselila v ekspozituro Celje, kamor sc vozi zadnja štiri leta. Z vlakom ali avtobusom. "Vožnja mi vzame preveč časa, zato sem že večkrat skušala dobiti službo kje bliže. Zdaj, ko nam preko javnih del pomaga Andreja Lorber, še gre. Ko pa bodo šli otroci jeseni v vrtec, jih ne bom videla cel dan, kadar bom imela službo popoldne. Zato si bom še naprej prizadevala dobiti službo bliže domu..." Andreja pride zjutraj ob šestih, odide pa ob dveh popoldan, ko pride iz službe Viki. Mojca se vrne šele uro, dve kasneje. Ko ima službo popoldne, zjutraj obe še kaj postorita, ob 11.30 pa Mojca že gre. Takrat jim iz vrt ca pripeljejo kosilo. Popoldne j ih prevzame Viki, ki poskrbi za malico in večerjo. Če je lepo vreme, gredo na Mamo ali pred blok. In potem z veseljem meljejo. Radi imajo hrenovke pa pomfri, pojejo tudi celo pizzo - vsak eno četrtino. Kruh imajo sploh radi - vedno žvečijo kakšno skorjo. In sadje - na primer kiwi. Ko je Mojca slišala, da bo v Zasavcu predstavljena 25. marca, na materinski dan, je dejala: "Ravno tako bi lahko predstavili moža. Prav toliko dela kot jaz, z otroki preživi celo več časa. Jaz semjih le donosila in rodila." Ponoči ni treba več vstajati, včasih se zbudi le Kevin, ki v razvoju malce zaostaja. "Ko sva se odločila za umetno oploditev, sem si želela, da bi rodila dvojčke. Tudi četverčkov se nisem prestrašila. Le to meje skrbelo, da ne bi bilo kaj narobe. Kevin je sicer manjši v rasti, tudi govori manj kot drugi, vendar sc lepo vključuje v igro ostalih, zato nte ne skrbi več... Glavna je Patricija. Vse komandira, vendar jo imajo radi. Sploh se lepo igrajo, dokler se ne stepejo. To pa sc dogaja kar pogosto." Na srečo z veseljem priskočijo na pomoč babice - iz Trbovelj ali z Mamega. Popolnoma sc jim predajata in takrat lahko Mojca v miru popije kavo. Stanovanje v naselju Aleša Kaplje so zamenjali s trisobnim v četrtem nadstropju bloka K5. Zahvala gre skupščini občine Hrastnik, ki sc spomnijo nanje tudi ob novem letu in za rojstni dan. Obišče jih župan in predsednik IS. Prav j im pridejo tudi otroški dokladi. Hvaležna sta bolnišnici Trbovlje in radiu Trbovlje, ki so bo rojstvu četverčkov organizirali pomoč. Pomagale so razne DO in posamezniki. Kako gledajo Mojco Draksler, mater četverčkov, drugi ljudje? "Normalno. V bloku so nas že vajeni, če pa kam gremo, ni nihče pozoren name, ampak na otroke. Glejte, to so tisti četverčki, pravijo. In menije to všeč. Saj nismo v bistvu nič drugačni. Le da meni verjetno hitreje teče čas kot drugim. Tako, da sploh ne utegnem misliti na probleme, ki sc pojavljajo pri otrocih -vstajanje, zobki, hoja, lovljenje na kahlico... Se prehitro bodo z rasili." Rastejo pa, rastejo. Ob prvem rojstnem dnevu, ko so pripravili na Marnem gostijo, smo sijih z lahkoto predajali iz rok v roke. Zdaj sem raje sedela, ko semjih šla obiskat v njihovo prostorno otroško sobo. V petih minutali dobiš toliko vprašanj, da komaj odgovarjaš sproti. Kaj imaš pa tole? Kaj si pa pisala? Je babi skuhala dobro kavo? Mi daš svoja očala? Jih daš še meni? Pa meni? Štirikrat. In če sc jih eden zaželi še enkrat, se postopek ponovi štirikrat. Timotej je najbolj samozavesten, Kristijan nastopa bolj umirjeno. Kevin mora čakali, da pride na vrsto. Patricija je prava dama, zato situacijo malo ocenjuje, preden se vključi v dogajanje. Ob vsem tem direndaju Mojca Draksler sploh ni videti kot kakšna izčrpana mati. Lepa je, urejena, polna energije. Prepričana sem, da je tudi za bančnim okencem prijazna in potrpežljiva. Takšna je lahko le mati, ki soji otroci v veselje. Fanči Moljk Ali nas je strah preteklosti ali kaj vemo o njej V današnjem delu bomo skušali razdeliti fosilni material, najden v krovninskih laporjih med Novim Dolom in Zagorjem. Iz njega vidimo, kakšno je bilo rastlinje v Zasavju pred milijoni let. iglavci 1. podrazred Pinidae (= Conifcrae) ali iglavci jcrazdeljen na več družin. V Zasavju najdemo le predstavnike dveh družin. a) družina Taxodiaceae je predstavljena z nekaj vrstami. Taxodiuni ali močvirska cipresa je drevo, visoko do 50 metrov, ki daje veliko biomase, iz katere je nekoč nastal premog. Danes je ta družina v izumiranju. Drugi predstavnik te družine je sekvoja. Sekvoje ali mamutovci žive danes le v vlažnih predelih Kalifornije in Oregona. Mamutovec je najtežje in naj višje drevo na svetu. Sekvoje lahko živijo tudi do 4.000 let. Leta 1914 so našli sorodnika ameriških sekvoj v jugovzhodni Kitajski. Imenuje se jutranja velingtonija. Glyptostrobus europaeus je podoben današnji vrsti Glyptostrobus heterophyllus, ki raste v jugovzhodni Kitajski na vlažnih tleh ob rekah in jezerih. Visoke mamutovec v Sloveniji najdemo v parkih v Mariboru, Radečah, metasekvojo pa v Volčjem potoku. b) družina Araucariaceae je tukaj fosilno predstavljena z vrsto Doliostrobus hungaricus. Danes iz družine araukarij poznamo drevesce, ki jo imenujemo "sobna jelka". Magnolije 2. podrazred Magnoliidae ima več družin. Za nas je zanimiva družina lovorjev, ker so našli več primerkov različnih vrst. a) družinaLauraceae (lovorji) šteje okoli 1100 vrst, ki so znane po dišavnosti, okusu ali videzu. To so cimet, kamforovec, lovor in avokado. Člani te družine so aromatično grmovje ali drevje iz tropske jugovzhodne Azije. b) družina Magnoliaceae (magnolije) je v fosilni flori Zasavja manj prisotna. 3. podrazred Dileniidae ima 34 družin, katere so večinoma tropske in subtropske rastline. Sem spadajo družine čaja, kantžir-iona, vijolic, vrb, begonij, sapotila itd. Za nas je pomembna družina Sapotaceae z vrsto Bunielia minor, terTainaricaceae z družino Myricaceae.Tamariske imajo dišeč cvet. Iz Zasavjaje znanaMyrica longifolia. Prisotna je tudi družina Ericaceae z vrsto Andromeda protogaea. Te rastline dajejo mlečni sok, ki se imenuje lateks. Znan proizvod je žvečilni gumi. Palaeolobium radobojense Rože 4. podrazred Uosidae (Rosiflorae) ali rože imajo 56 družin. V družino rož spadajo vse vrste vrtnic, japonska češnja, breskva, sliva, jagoda, malina pa tudi mimoze, mirte, vodni oreh, divji kostanj,javor, drcn,citrusi (limona, pomaranča, mandarina), lan, vinska trta, bršljan itd. a) družina mirt (Myrtaceae) je v oligocenskih plasteh Žkisavja prisotna z vrsto Callistemophyllum nielaleucaeforme in Eucaliptus oceanica. Izmed 4000 vrst so znani klinčki, evkaliptus, guajava. Iz nekaterih vrst dobimo eterična olja. Večinoma so to tropska drevesa ali grmovje. Listi imajo navadno močan duh. b) družina Santalaceae (sandalovo drevo) je fosilno predstavljena le z vrsto Leptomeria distans. Rdeče sandalovo drevo je rastlina tropske Azije. Njegova semena so nekoč uporabljali za merjenje zlata. c) družina Celasteraceae ima predstavnika v laporjih Novega Dola v vrsti Celastrus persei. Bukev 5. podrazred Hamamelididae (Amentiflorae) vključuje družine platan, bukev, brez, bresta, murve, oreha in nekatere manj pomembne. Vsaka družina ima več vrst. a) družina bukev (Fagaceae) je v krovnem oligocenskem laporju vTrbovljah in Zagorju predstavljena z nekaj vrstami, v Novem Dolu samo z eno. Družina bukev je najpomembnejše listnato drevo naših gozdov. Razen bukve sem spadajo še domači kostanj in nekaj vrst hrasta. b) družina murve (Moraceae) ima 1000 vrst. Tu so vrste, ki jih potrebujemo kot hrano, za ekzotične tkanine, vrvi in gumo, ter narkotik (marihuana): indijsko kavčukovo drevo, smokva, kruhovo drevo, dudov svilec, hmelj, konoplja. Veliko vrst figovcev je v laporju Novega dola. Oleandri 6. podrazred Asteridae ima32 družin in mnogo vrst, npr.: kava, kininovec, oliva, krompir, paprika, tobak, rožmarin, levanda, meta, timijan itd. a) družina Apocynaceae (oleandri) so rastline z lepimi cvetovi. Nekatere vrste so zelo strupene. Družina oleandrov ima okoli 1300 vrst, ki so v glavnem tropsko grmovje. Nekateri oleandri so koristni za pridobitev zdravil. S področja Mediterana in srednje Azije je navadni oleander (Nerium oleander). Posi Ino je v N ovem Dolu shranjen Apocynophyllum plumeroides. Enio Jungwirth i * i li Mali oglasi v Zasavcu bodo se naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. n i i i j STANOVANJA IN PARCELE PRODAM zidano garažo v Trbovljah (pod ribnikom). Tel.: 41-299. ODDAMO v najem poslovni prostor cca. 70 m2 v središču Trbovelj. Tel.: 24-859 in 26-077. PROD AM v Čečah pašnik vel. 4.103 m2 in garažo s parcelo, garaža 21 m2, parcela 108 m2. Cena po dogovoru. Tel.: 44-458. V ČATEŽUprodamprikolicozmon-tažnim predprostorom. Tel.: 23-858. UGODNOPRODAM vetrobranska stekla Vugo, Zastava 101, 126 P, Lada kombi 850. tel.:63-101 od 8. do 16. ure. PRODAM Lado 1600 za rezervne dele. Tel.: 63-101 od 8. do 16. ure. PRODAM Mercedes 200 D, letnik 75, reg. do avgusta, bele barve, za brezplačni mali oglas Tekst:............................... i Moj naslov: GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE TIKA TRBOVLJE dao. Cesta Tončke Čeč 44/61420 Tibovlje; Telefon: (0601) 26 944 Telex: 35132 sto Uka Telefax: (0601) 24 105 GEP UKA Trbovlje objavlja prosto delovno mesto OFFSET TISKAR Pogoji, ki se zahtevajo, so: - V. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe, poklic grafični tehnik - smer tehnik tiska - ali offset tiskar; - 2 leti delovnih Izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. ------------ ------------------------------------- avtoradio, zvočnik. Moj naslov.: Jože Tori, Zg. Izlake 19. Izlake. PRODAM Z 101, skala 55, letnik 1988, bela 77.000 km, reg. 3/95 za 3.000 DEM. Tel.: 21-603 od 18. do 20. ure. PRODAM Austin maxi 1750L, letnik 1971, odlično ohranjen, registriran celo leto. Tel.: 62-512 ali 61-575. PRODAM 126 P, letnik 1980, registriran do oktobra, z avtoradiom. Cena 650 DEM. Tel.: 62-286. PRODAM Zastavo 128, letni 86, registriran do 14.3.1995, za2500 DEM. Tel.: 71-195. PRODAM VW 1200, letnik 1965. prevoženih 111.000 km, z novim motorjem 15.000, prvič registriran 1976, za 1600 DEM. Tel.: 26-368. PRODAM dobro ohranjeno siloreznico. Cena po dogovoru. Tel.: 77-121. UGODNO PRODAM dve leti staro usnjeno sedežno garnituro, tel.:23-522. UGODNO PRODAM dve risalni deski velikosti 100x150 cm. Tel.: 62-096. PRODAM čelado za motor, stara 1 leto, cena 9.000 SIT. tel.: 26-171. PRODAM smrekovo stensko oblogo. Cena 560 SIT/m2. tel.: 063/ 725-066. PRODAM 4 gume z plastišči 155 x 13, malorabljene. Cena350DEM. Tel.: 25-762. PRODAM rdečo - uvoženo maturantsko obleko št. 38, cena 20.000 SIT ( več obrokov), tel.: 25-591. UGODNO PRODAM kombiniran otroški voziček in stajico. Možen ogled od ponedeljka do četrtka od 17. do 18. ure. Moj naslov: Jerica Ferlič, Trg revolucije 4, Trbovlje. PRODAM kolo Pony. Ogled na domu. Moj naslov.: Ivan Zupančič, Trg revolucije 18, Trbovlje. UGODNO PRODAM športni voziček zložljiv v marcio - 6 pozicij. Moj naslov.: Dušanka Uhan, Trg F. Fakina 2a, Trbovlje. PRODAM karto za premog 3600 kg za 400 DEM. Tel.: 71-195. PRODAM otroško kolo MBX (5 do 8 let) in brako prikolico (rabljeno). Moj naslov: Zoran Mesojedec, Kešetovo 13/ a, Trbovlje. PRODAM moško kolo - 5 prestav (cena 6.000 SIT), plinski štedilnik Kekec, karto za premog, tel.: 22-922 int. 323, Branko Rozman. V REDNO delovno razmerje sprejmemo dekle za strežbo, lahko tudi pripravnico. Tel.: 061/883-169. ZAPOSLIM frizerko za ženske in moške. Tel.: 44-064. Frizerko s prakso zaposlim. Ženski, moški frizerski salon Vojka, Staretov trg 25, Šmartno pri Litiji, tel: 061/884-479 (doma), 061/ 218-052 (Lj.) Podjetje za založništvo, marketing In trgovino Cesta 20. julija 2/c 61410 ZAGORJE OB SAVI tel.: (0601) 64 250, 64 166; fax.: (0601) 64 494 mmmm Oglasi za OBRTI, PODJETJA in TRGOVINE 4.5 cm x 1.0 cm 12 DEM 4.5 cm x 1.5 cm x-x-x-x:x-x-x:x-x 4.5 cm x 2.0 cm 24 DEM :X: Xx j vX;X:X y ./ ■ . X- x x . x x x x x x x x x x : : x x-x-x-x-x xvx x x'x x-x-: i :-:-:-:-:-:-:-: :-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-: :-: 4.5 cm x 2.5 cm 30 DEM v. v.■. v. v.•.v.v.*.'.'.v.v.v. v. v. v.•.‘.v.v w. ■ 4.5 cm x 3.0 cm 36 DEM 4.5 cm x 3.5 cm 42 DEM 4.5 cm x 4.0 cm 48 DEM x:x;x:x:x;::x:x . : 4.5 cm x 4.5 cm 54 DEM V;.'. ./'•---•••-X-X-^ KZ* kmetijska zadruga Izlake, Z.O.O. poslovalnica fìGfil/l tel.: 0601/73 524 KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE, POSLOVALNICA S KMETIJSKO MEHANIZACIJO, GRADBENIM MATERIALOM, TEHNIČNO ROBO, SEMENI, KRMILI, GNOJIU ... VAM PONUJA PLAČILO NA ČEKE: nad 5.000 SIT na DVA ČEKA nad 10.000 SIT na TRI ČEKE nad 20.000 SIT na ŠTIRI ČEKE BREZ OBRESTI! KUPCEM NUDIMO POTROŠNIŠKA POSOJILA ZA BELO TEHNIKO, GRADBENI MATERIAL, ORODJE .... z ugodnostmi: - POLJUBEN POLOG - ŠTEVILO OBROKOV OD 3 DO 12 MESECEV - MINIMALNE OBRESTI Za večje nakupe nudimo tudi brezplačen prevoz (do 25 km). VABUENI! kmetijska zadruga Izlake, zx>.o. n j" » NI QUE d.o.o. Gabrsko 69, Trbovlje UlČENJE tel.: 0601/22 517 ►TUJIH »jezikov PROGRAMI: # » A: OTROŠKE JEZIKOVNE IGRALNICE > za predšolske otroke ► B: ZAČETNI, NADALJEVALNI, INTENZIVNI TEČAJI » za osnovnošolce » C: NEMŠČINA, ANGIEŠČINA ZA OSMOŠOLCE * priprava za srednješolski program * Gimnazija, ESŠ | D: INTENZIVNI VIKEND SEMINARJI » za srednje šolce in odrasle » Informacije po Id.: 0601/22 517 vsak dan od 12.-16. ure. Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje,... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri,... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX,... SOFTWARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! liWiiliiiiiHIS SSii VW - AUDI TRBOVLJE d.o.o. I I : : : I I (M) 3Er%T —^ 3EAT IBIZA UCU19 6M,5:4 DEM | I 3EAT IBIZA 1.9 00X23.531.10 DEM ............................................ I V prodaji novi SEAT - CORDOBA @ VW POLO OD 17.020 DEM DALJE :............. @ VW GOLF OD 25.576 DEM DAUE ® VW GOLF VARIANT OD 30.9S3 DEM DALJE @ ■ VW VENTO OD 31750 DEM DAUE ; t- VW PASSAI OD 37.621 OEM DALJE ■ @ VW TRANSPORTER COMBI, RAZUČNO OPREMLJEN ; : ^ I <2£> AUDI 80 00 38.725 DEM DAUE „ O AUDI 100 CO 45.551 DEM DAUE I - TaEDO 2.0 GT rdečo barva 8.000 km, A8S dima, . . alu platišča, alarm z dalj. zaklepanjem, radio RDS, el. steWa, el, ogledala in ogrevana, spojler zadaj. ZJp L/p ■Wfl 'j vi il ► DEL TELESA VRTINEC MEJNA ČRTA SLOVENSKA PESNICA ŠKERL VPAD, NASILEN VSTOP INDUSKO MESTO POD GONDWANC SOLMI2A-CLJSK1 ZLOG VERDU EVA OPERA UUBLJAN. IZLETNIŠKA TOČKA STANE SEVER ANQ.NOBE- LOVECZA MIR (LORD BOYD) EGIPČANSK BOG SONCA ZDRAV. RASTLINA MEDENI KA PREPROSTE OROŽJE VASE ZA-UUBUEN ČLOVEK NEKDANJI AMERIŠKI PREDSED- REAGAN RISBA JK LADIJSKI VOZNI RED HRVAŠKI NARODNI SUKNJIČ POTOMEC BELCA IN ČRNKE MESTO V SREDNJI FRANCU, BLIZU V1CHYJA KRILO RIMSKE KONJENICE GOVEDU PODOBNA ANTILOPA haLburg Bf&JEN SODELAVEC LUTKOV- NEGA iLEDAUSČA THOMAS NASHE DIRIGEN- TOVA PALICA ODKRITELJ BRAZILIJE KRAJNA KRKU □RUNICA VEČJEGA PODJETJA KRILATI LEV ANTON AŠKERC BOSANSKI PISATELJ SAMO- KOVLUA DAVORIN TRSTENJAK NAGRADNA KRIŽANKA IzžrehanH napriiHne križanke 10/94: Rešitev nagradne križanke pošljitedo 31.3.1994 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nnprader ki vas eakflio: 1. nagrada: Blago v vrednosti 3.500 SIT, As Zagorje 2. nagrada: Blagov vrednosti 2.500 SIT, As Zagorje 3. nagrada: Biagov vrednosti 1.500 SIT, As Zagorje 1. nagrada: Cilindrični vložek 66 CISA, TSG Zagorje, Janez Knez, Pot na Brod 5, Radeče 2. nagrada: Cilindrični vložek 66T1TAN, TSG Zagorje, Nataša Jelen, Novi dom 53, Trbovlje 3. nagrada: Varnostni ščitnik rosela, TSG Zagorje, Mari Klemen, Pod Javorjem 8, Dol pri Hrastniku Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija2c, Zagorje do 1.4.1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev napradne križanke 11/94: SOUL, PROGRES, KATJA, EIDET1K, KOREN, TKANINA, NODIER, KINEL, AKANTOS, JAMA, ANVAR, JURE, IČNJA, IA, KURAT, KIDAL, ZL, ŠTORIJA, ČAVANGA, KAŠA, TIR, INARI, OLIKA, ISERAN, ZEN, MIR, LASTNINA, AD, IG, BERTRAND, URNA, NAPAKA, ATAR, REIS, ERANOS, NATO, ATKA. C. zmage 37, ZAGORJE totefon: 61 468 ZASTAVA, FIAT, RENAULT, LADA, ŠKODA, WV. - amaterji MONROE za ikoraj vk vrite avtomobilom swtita NGK (Japonska) 0UM ČISTILCI, ZRAČNI ČSTlLCt, IZPUŠNI LONCI ki CEVI, GflT. ZA POPRAVILO UPUNJAČEV, ZAVORNE OBLOGE, OLJA, PREVLEKE ZA SEDEŽE, DODATNA OPROIA, 0R00JE. POPRAVILO: PVC 0060JAČEV, ARMATUR, HLADILNIKOV M ŽAROMETOV. POPUSTI ZA 0BRTNKE IN STALNE KUPCE. ZA NAR0ČEM MATERIAL KRATKI DOBAVM R0KL PRIVOŠČITE SVOJEMU AVTOMOBILU iA MLADE REŠEVALCE 20. marec TIHANEDEUA 27. marec 7 NEDEUA 3. april VELIKA NOČ 10 april BELA NEDEUA H9B t ;igap rfffiSkjMim ZEMLJA KOPNO IN MORJE KRLEŽEVA DRAMA GRŠKA BOGINJA ZNANOSTI SLOVENSKI PLAVALEC IGOR KISIK NRAVO- SLOVJE STRAST, POŽELENJE CHARLES NODIER AMERIŠKI SMUKAČ (TOM) NADA LAVRIČ ► TONA LETALIŠČE !► l BORIS STREL KITAJSKA UTEŽ-MERA PRŠICA KLOP MESTO V ZAHODNI NEMČUI FRAN DETELA MESTO NA OTOKU SKYE. Škotska GLOBOKA ZAJEDAŠ SEKIRO V LESU ZADEVA SPOR MESTO V IRAKU RAZSTAV- UANJE BESED (ANAGRAM TEMZA) SPODNJI DEL POSODE SLOVENSKA RISATE UICA. MIHEUČ SLOVENSKI PRIPO- VEDNIK (JOŽE) AVTOR: KARU DR EM EL SLOVESNKI PISATEU (VITAN) DUŠAN MORAVEC PEVKA PRODNIK AMERIŠKI ASTRONAVT (STUART ALLE N) PEVKA AVSENAK NEMŠKI KEMIK. NOBELO- VEC. (KURT) RIMSKI BOG LJUBEZNI KAVELJ, KLJUKA KALU VANADU JUŽNO- AMERIŠKA TOVORNA ŽIVAL K.D. Uganka 3 Rumena vesla peljejo živ čolniček po valeh, spredaj pa se v stopah vodni žužki meljejo. . K. D. K. D. K. D. vX<-XvX‘X->X-X->>X-X-X*X<-X-X-X*X-X->>X-X'>X->X-X->X<-X-X->X SOBOTA 26.3.1994 IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA. 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 14.00 KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM. 16.00 100 NA URO - MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM PONEDELJEK 28.3.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV, 20.15 100 NA URO-PONOVITEV, 21.15 SATELITSKI PROGRAM NEDELJA 27.3.1994 8.00 - 9.00 DOB RO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..„ 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKEPOSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO PONEDELJEK 28.3.1994 TOREK 29.3.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM SREDA 30.3.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM :::::x:::x:::::£::x:::i^ ČETRTEK 31.3.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 DANNY VAM PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM PETEK 1.4.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 NADALJEVANKA,21.15 SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE SOBOTA 26.3.1994 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45OB VESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00SNOOPY, 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO TOREK 29 3 1994 ■X-X-L.W r* “."V- 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORM A-TIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MA. 14.30 POROČILA, 14.450B VESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED V Naša bodočnost Rojstva od 16. do 20. marca v trboveljski porodnišnici: 16.3. Sonja Žibcrt, Zagoije, hči Nives; Danica Zorc, Hrastnik, sin Aljaž; 17.3. Vanja Hrovat, Litija, sin Domen; 183. Marjana Cirar, Zagoije, sin Marko; Mateja Golobič, Zagoije, hči Kaja; Dritc Salihaj, Hrastnik, sin Albert; 19.3. Slavica Podkrajšek, Šentjur pri Celju, sin Janko; 203. Metka Novak, Zagoije, hči Lucija. Iskreno čestitamo! NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO ČETRTEK 31.3.1994 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO PETEK 1.4.1994 6.00-8.00J UTRA NJI PROG RA M, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO NEDELJA 27.3.1994 9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA;CELOVEČERNI FILM. Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagoije (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.:21-110) Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 26. marca do 31. marca je dežurni veterinar Liza Pokorn dr. vet. med., 1. aprila je dežurni veterinar Marko Kastelic dr. vet. med.. Godovi ■-5— Biella, Tju/: '"-»sr 26. marec; Emil. Kekec: Evgenija, Larisa; 27. marec: Rupert; Peregrin; cvetna nedelja, svetovni dan gledališča: 28. marec; Bujan, Vojko: v.v. v. w. v. v.er ec. s-.-.v.‘.v. v. 2<>. marec: Ciril, Meiod: itertold; 30. marec: Itogo, Ljubo: An.udej; 3 1 v marec: Beno, Vid; w.\\v.ww.w a.\•.•. v. v. Modest, Gvido. OVEN Dobili ste ponudbo za novo delo, vi pa se, kar ni v vaši navadi, obotavljate. Sprejmite to kot novizziv in sprejmite delo. Izgubili ne boste ničesar. Št.: 25. BIK Velikokrat se preveč obotavljate, potem pa pričakujete, da se bo življenje obrnilo vam v prid. Nahajate se v idealnem obdobju za ustvarjanje, vi pa pustite, da gre mirno mimo vas. Št.: 19. DVOJČKA V vaše življenje je stopila oseba, ki bo odigrala pomembno vlogo v vašem nadaljnjem življenju. Ne izpustite jo, ker si boste s tem povzročili nepopravljivo škodo. Št.: 17. RAK Z vašo prirojeno vztrajnostjo boste dosegli veliko več. kot od sebe pričakujete. To vam bo dvignilo samozavest. Okolica se bo odzvala na vaše ravnanje pozitivno. Št.: 10 LEV Do svojega telesa se obnašate mačehovsko. Zaradi tega je vaše zdravstveno stanje precej slabo. Čas je, da tudi v tej smeri napravite nekaj zase. Vrnite se na stari tir. Št.: 23. DEVICA V tem tednu se bodo za vas odvijale življenjsko pomembne situacije. Premislite vsako svojo načrtovano dejanje. Vse se lahko izteče vam v prid. Dan za odločanje: četrtek, št.: 11. TEHTNICA Ta teden bo za vas poln dobre volje in smeha, ljudje bodo uživali v vaši družbi in jazveseljevali jih boste s svojim naravnim smislom za humor. Obeta se vam krajša avantura. Št.:6. ŠKORPIJON Skrbi, ki so vas pestile, se bodo razblinile kot milni mehurček. Spoznali boste, da iz marsikaterega problemčka naredite, po nepotrebnem seveda, velik problem. Št.: 27. STRELEC Dnevi, ki jih boste preživljali v dvoje, vam bodo dali nov polet. To se vam bo poznalo tudi na delovnem mestu, kjer bodo prav vsi opazili vaše uspešno opravljeno delo. Št.: 12. KOZOROG Nekomu ste se prav globoko vsedli v srce, vi pa tega nočete videti. Poglejte malo okrog sebe, preživljate lahko lepe in plodne trenutke v dvoje. Št.: 26. VODNAR Če ne boste pohiteli, se vam bo izrokizmuznila ljubezen vašega življenja. Že precej časa jo imate pred nosom. Vi pa, kot da ničesar ne vidite in slišite. Nejemljite ljudi preveč pod drobnogled. Št.: 30. RIBI Ne zaletavajte se z glavo v zid. Imejte do sebe malo več spoštovanja in tudi ljudje se bodo do vas odzivali bolj pozitivno, kar si že dolgo želite. Št.: 7. Saška Wjptì E 'A £7 Sposojeno iz BBS Neugnani petelin Kmet kupi petelina in ga da v kokošnjak k svojim kokošim. Ta petelin pa je bil malo čuden; naskakoval je vse po vrsti, vsako kokoš. Kmeta to ni motilo, češ, saj bo jutri omagal. Pa pride kmet naslednje jutro pogledat, ko se petelin spravi že na gosi in race. Kmet si spet misli svoje in ko stopi v kokošnjak tretje jutro, vidi petelina, kako leži na hrbtu. Kmet mu reče: "Sem ti rekel, da boš enkrat omagal." Petelin pa mu odvrne: "Spravi se stran, da mi ne spodiš jastreba!" Norca Gresta dva norca po železniških tračnicah... Prvi pravi: "U mater, kolk je teh šteng..." Drugi mu odvrne: "Ja, ampak imava srečo, gre že dvigalo za nama." Verouk Župnik predava pri verouku o vsemogočnosti boga. Janezek vpraša: "Gospod župnik, aje res, daje bog vsepovsod?" Župnik mu odvrne: "Ja, Janezek, bog je povsod." Janezek pa je bil še naprej radoveden: "Aje potem tudi v naši kleti?" Župnik mu odvrne: "Ja, tudi v vaši kleti je bog." Kasneje Janezek pripoveduje sosedu: "Vidiš, kako sem ga potegnil. Mi sploh kleti nimamo!” TV program Zjutraj žena očita možu: "Včeraj si spet prišel okajen domov!" Mož se brani: "Ne pretiravaj, spil sem samo dva kozarčka." "Nikar se ne izmotavaj! Bil si pijan kot čep, cel večer si hvalil film, ki je bil nocoj ravnokar na sporedu," ga kara žena. Možje začudeno vpraša: "Kaj pa je tu tako čudno? Govoriš, kot da bi bilo popolnoma nemogoče, da bi slovenska televizija kdaj predvajala tudi kakšen dober program.” Žena pa mu odvrne: "Sc strinjam, vendar si ti cel večer buljil v mikrovalovno pečico." Ljubljančanke Zakaj imajo Ljubljančanke male prsi in velike bradavice? Ker imajo Ljubljančani male roke in velike gobce. Uganka: Kaj se nahaja v vrečah? : : *a igraj: rf^Tfadai r sedel (Zasavski tednik št.13, 31.3. 1954) v. Da postane človek v visoki starosti spet otročji, dokazuje sledeči prizor, ki seje na Razpotju večkrat j ponovil: Valent je bil velik prijatelj otrok, zato seje tudi rad igraj z njimi, posebno s svojimi pravnuki - Roševj^fu adar so prišli na Razpotje kot gostje. Pivci so resno sedeli z Martinom okoli mize, otroci so pa uganjali i burke po hiši z Valentom, smejali se in ropotali, da gostje niso mogli več razumeti drug drugega. Martin je tedaj očeta Valenta opozoril, naj se z otroci zabava ^ na mirnejši način, da ne bodo delali takega hrušŠa Valent seje pa zaradi tega opomina čutil užaljene in osramočenega; jezno je vstal, udaril z nogo ob tla ejal svojemu 70-lctnemu sinu: "Kaj, ti poba, boš ene učil in mi ukazoval?" Razume se, daje ta prizor med gostilniškimi gosti zbudil precej veselja in krohota. Valent je bil suh, žilav in visok človek. Nosil je šolne, kratke hlače do kolen, pozimi volnene nogavice, poleti pa brez njih, platneno srajco in širok črn klobuk. Umrl je v sUirosti 102 leti. Irena I. Le iz starih Zaéavcev ŽIVA Bolečina nikdar ni tako trdna, daje čas ne bi .......... ■ ^ ^^ ......................... I I . I §> * i j ^ i 31 _o j ^ oouoopmnf^ :£ snqa}j aopnjQ Aoipoj :i snqajj nqjoopT snqajj ipoA uu nony esjuBÌlfj noiuAaupoug :£ ksjukSq fund dpqfQ : [ BsjucSfj 'VIAIVT ‘VNVAN ‘žlOPJV ‘Ž13G1V TžlHW ‘VSOOB ‘WG ‘JNVŽia V ‘ONG ‘VZ3W1 ‘VŽ133V ‘DKVNSD ‘NV1 ‘S9 ‘I ‘ vrraasN ‘i ‘ vnlsad ‘sow ‘vis tspiqui KM««?,mm :3A}IS3H 1 jeTRniCe«’ Narod letalcev I I Bilo bi lepo L..Če bi Slovenska nacionalna stranka zagorskega župana Matjaža Švagana - Čižeka odlikovala za njegove zasluge pri pridobivanju dvorane za njihov shod. Q BilO bi lepo 11...Če bi hrastniški turistični zagnanki Beiindi Ladihi - Vseturistični zasavski projekt turističnega razcveta uspeval tako, kot ji je menda Catch thè cash. F] Agitacija. Šefkrščanskih demokratov v Zagorju Andrej Dolšina - Jezušček si je grob skopal sam. Na agitacijski listič za občino Čemšenik je napisal toliko prijaznih stvari, zatem pa končal z 'Ne dovolimo, da nas zavede napačna ali nepopolna informacija!' Vaja iz letenja Miha Jazbinšek, majčkeno tudi Zasavc, donedavni minister za okojje in prostor, človek z letalskimi izkušnjami: " Iztegnemo obe roki in mahamo, gor, dol, gor, dol,..." ‘Danim Dobili smo vrsto pohvalnih klicev, ker smo sc tako temeljito poklonili 8. marcu. Mednje pa sta zašla tudi dva razkačena, ki trdita, da v Ljubljanski banki in Rudisu ni bilo tako bogato, kot smo zapisali, ampak tako revno, kot v večini drugih podjetij. Mi smo sevedanaše informatorje in informatorke trdo prijeli, jim povedali zgodbo o laži, ki ima kratke noge, in sploh ostro, a v zakonskih mejah, ukrepali. Jeznim iz Trga revolucije pa želimo, da če že letos ni bilo tako, naj bo vsaj drugo leto. Nikoli ni prepozno. RfftóKeiJi (eimis Nerazumljivo je bilo pričakovati, da v Planici ne bo poleta prek dvestotih metrov. Slovenci smo narod letalcev. In kadar ne letimo sami, znamo pri tem opazovati druge. In pomniti prave polete. Bogato tradicijo letenja imamo tudi v Zasavju. Če odmislimo tistih nekaj tisoč največkrat anonimnih letalcev, kisozdaj člani velike družine brezposelnih, nam jih še vedno ostane dovolj. Medzadnjimi je poletel predsednikzasavskih občin Leopold Grošelj. Odločitev je bila njegova, sprovocirali pa so ga Zagorjani, kjer je, mimogrede, tekla zibel tudi Grošlju. Zagorjani so sploh dobri letalci. Nedolgo tega je iz zagorske vlade samoiniciativno odletela Marinka Draksler. Še prej pa je letela kar cela vlada, na čelu z Janezom Lipcem, ki je startal v ekipi liberalnih demokratov, doskočil pa kot član ljudske stranke. Vtistem času je letel še en zagorski liberalni demokrat, župan Janez Režun, ki je doskočil še dlje kot njegov soimenjak, v veleposlaništvo v Bonnu. Še letalka tistih dni, Marija Leskovšekje letela kot direktorica Agencije za razvoj, najbolj vztrajno pa jo je v smučino rinil še tretji Janez, Janez Vidmar. Agencija je bila po njenem odletu trdno prizemljena.vvišave slave jo zdaj skuša dvigniti Tomo Garantini, ki pa je sploh poseben letalec. Nikjer ne odleti, pa vsepovsod pristaja. V Trbovljah bi vsi, da se leti, vendar nihče ne bi letel. Opozicija nagovarja predsednika vlade Franca Beravsa skoraj ves mandat, pa ji ne uspe. Tam je stvars pravili še bolj zakomplicirana, kot je planiških 191 metrov. To kaže tudi mesto skupščinskega sekretarja, s katerega je odletel v penzionerske čase Jani Holešek, na njem pa ni uspelo pristati nikomur, še v pravosodju domačem Malešu ne, ki je pred tem odskočil s pravobranilstva. Če pa že komu uspe dobro poleteti, kot je stečajni upraviteljici proračuna Staši Baloh - Plahutnik, jim pa spet ni prav. Sploh so poleti vTrbovljah nekako zatirana panoga. Iskrin direktor Miran Kramberger je vsaj dvakrat stal na vrhu zaletišča, trdno odločen, da poleti, pa je potem vselej snel smuči in se vrnil v bazo. Ko je odletel tamkajšnji prvi policaj Branko Trkmič, so poslanci razlagali, da to ni nikakršen polet, ker da ni bil zapisan na startni listi. V megli pa se je zgodila tudi vrsta letov v Ipozu; kar naenkrat ni bilo Jožeta Razbergerja, pa potem Željka Jukiča, pa zdaj Franca Kovača. Slednji ima letalske izkušnje že iz zagorske Varnosti, kjer se veliko leti, spomnimo se Romana Razpotnika, ki je direktoroval Varnost - Elektroniki. Med zanimivejšimi zagorskimi letalci je Jože Potočnik, ki je odletel v Zaščiti in po dolgem jadranju spet pristal tam. Letalskih zgodb, bolj ali manj zanimivih, je še na tone. Smo pač narod letalcev. In zato se bomo ob tej naši strasti verjetno še srečevali. Rgefil Ftevlf i J PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE STE POMISLILI, DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO? Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa; kasko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše; 10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu; popust za takojšnje plačilo; možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja; pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega; v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila; zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka; turistično zavarovanje za potóvanja v prostem času; Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu; dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav; enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja. Ig; zavarovalnica triglav d.d. Končno popolno in sodobno zavarovanje ! Celje - skladišče s D-Per 6/1994 5000001643,12 Trbovlje Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje UPOKOJENCI - to sporočilo je prav za vas Vsi, ki še vedno vsak konec meseca nestrpno čakate POŠTARJA, da vam PRINESE POKOJNINO, ODLOČITE SE IN PRENESITE POKOJNINO NA LB BANKO ZASAVJE D.D. TRBOVLJE. Dovolite nam, da vam naštejemo nekaj prednosti, ki jih imate kot upokojenci pri naši banki in o katerih mogoče niste seznanjeni. Prepričani smo, da vaša odločitev ne bo pretežka in da boste z veseljem vstopili v eno izmed osmih enot LB Banke Zasavje in pri prijaznih uslužbenkah uredili vse potrebno za prenos vaše pokojnine na banko. - plačilo VSEH položnic BREZ provizije (samo za upokojence) - obresti za vaša denarna sredstva že od prvega dne nakazila dalje - možnost pridobitve kredita in seveda s tem tudi možnost večjega nakupa - možnost vpisa in dviga vaše pokojnine na katerikoli enoti Ljubljanske banke v Sloveniji (če ste na dan izplačila pokojnine odsotni ali na dopustu) - varnost vašega denarja, kar v današnjih časih ni zanemarljivo Poleg naštetih ugodnosti pa čaka še POSEBNA NAGRADA VSE, ki bodo PRENESLI POKOJNINO NA BANKO V MARCU IN APRILU. - 3 - mesečna brezplačna naročnina na časopis Zasavc. Ljubljanska banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi - I _____^__ i NAROČILNICA Naročam časopis ZASAVC