POSTISTIKA pavSalirana
Posamezna številka: 60 vinarjev.
»TABOR* izhaja Tuafc Jun, razven nedelje »n praznikov, ob 18. uri z da.umom naslednjega dne ter slane celoletno 120 K, polletno 60 Iv, četrtletno 80 K, mesečno 10 K. Lnserati po dogovoru, Pri večkratn; objavi uopust.
-Narov. se pri upravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičevo ulica štev, 4,
v	-
1
JPosamezna številka 60 vinarjev.
”1
0
M
I
UREDNIŠTVU se uan^a . v'Mariboru, Jurčieovo ul. št. 4, 1. nadstropje. Tolelon intorurb. št. .276. UPRAVA se nahaja t Jurčičovi	,<•
ulici štev. 4, pritličje, levo. Tele«	£
.'on št, 24. SHS poštnocekovui **-	m
čun stey. 11.787,	J
Na naročila brez denarja «» »•	j'
\jaira»- — Rokovi so ae vračko,
Miiacau^ati iiimrhivMrMlvi
Leto: L
Maribor, sreda 29. septembra 1920.
Številka: 28.
mesna
2-aaMaumsšmaaam
Italijanska sodba o pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo j
Pogalania se prične pečetkom oktobra v Sviti. — Umikanje boijievižkih čet. — Rusko-poljska mirovna pogajanja.
Davčna politika.
Maribor, 28. septembra.
Kakor vlada brezglavje v večini naših političnih panog, tako vlada se-] veda tudi v državni in v tej še več,? kakor v kaki drugi. Krivda za to lezi v glavnem v naših neurejenih prilikah in upati smemo, da bodo pred-stoječe volitve napravile konec tudi temu žalostnemu stanju ter se bo ves naš davčni sistem preustrojil. S to preustrojitvijo pa bo gotovo izginilo tudi nekaj sedaj uveljavljenih davkov ter se bodo revidirala davčna razmerja.
Principijelno se mora davke regulirati strogo po potrebi državne uprave, odnosno državnega gospodarstva, nikoli pa se ne smejo davki odmerjati v državne špekulativne namene. Radi tega je neobhcdnb potrebno, da se upošteva pravica ljudskega zastopstva, da ono samo kontrolira in, odobruje davčne predloge. Država ima pred očmi samo svoje potrebe in interese, a narodno zastopstvo ima pred seboj interese naroda, ki davke daje. Temeljni pogoji davčne politike so v glavnem ti, da so davki zadostni 'da so vnaprej določeni, točni in sigurni; da so pravični, namreč, da se med davkoplačevalci ne dela razlike ter da jih plačujejo vsi državljani enako po svoji moči. Večje države
obratne kapitale, ogrožali proizvodnjo) in dohodke,
Popolnoma postranska stvar pa je, kako si država osigura način obda-čenja, vendar pa to ne sme biti pre-pu ceno samovolji obdačevalca ali ob-dačenca.
uvažujejo tudi eksistenčni minimum, ki je od davka izvzet. Dalje pa davki
ne smejo zadevati izvor dohodkov, ampak samo dohodek, ker bi v slučaju, da se nalagajo na osnovne, ali
Franjo Pirc.
Detomorilka m morilka.
<K razveljavljeni.smrtni obsodbi Eve Goričan),
S tem, da je Eva Goričan, priprosta Pohorjanka, tretji dan po porodu svojega otroka hote vrgla v Dravo, je nehote prišla v sloves znamenitosti. Na ime Eva Goričan se bodo sklicevali zagovorniki in zdravniški zvedenci bržkone vselej, kadar jim javna obtožba zopet predloži slično dvomljiv slučaj, ko gre za vprašanje, ali je na novorojenčku izvršen umor, detomor ali navaden umor. in bržkone bo*na račun Eve Goričan odslej kot detomorilka grešila tudi marsikatera — navadna morilka. V tem oziru je Eva Goričan preiskovalnim sodnikom, javnim obtožiteljem in predsednikom porotnih senatov naložila poostreno breme skrbnejših preiskav, natančnejših sestav obtožnic in vpoglobljivcjših zaslišavanj in resumejev (pravnih poukov), pa tudi vestnejših razmotrivanj porotniških krivdorekov. Tam, kier bo ves ta po Evi Goričan poostreni aparat v celoti funkcijoniral, se bodo grešnice vračunale pri svojem računu na sam detomor; nad njimi visi Evin Goričan prstni konOpec navadnega umora.
V	nasprotju s to morebitno senco pa je Eva Goričan vsem svojim naslednicam, ki bodo iz enakih ali sličnih
Ako danes premotrimo ves naš davčni sistem, spoznamo na prvi pogled, da se ne uvažuje niti en sam pogoj v širnem svetu znane in uvaže-vane davčne politike. Naša vlada določa davke brez ozira na davčno moč davkoplačevalcev in to brez vsakega sistema ali načina. Ti davki se uveljavljajo brez odobrenja ljudskih zastopnikov, samovoljno le od onih ki davke potrebujejo, brez kontrole in brez možnosti priziva obda-čencev, torej ljudi, ki pravzaprav tvorijo državo. Dalje pa ti davki ne rešpektirajo niti principa financijalne niti narodno-gospodarske politike, še manj pa načela možnosti in pravičnosti. Naša vlada zasleduje s svojimi davki samo en edin srrfoTer-poInjenje svojih blagajen. Tako počenjanje ni strokovno ter je koncem konca pro-tivno vsakemu zakonu pravice.
S početka je še nekako šlo, zadnje čase pa postaja davčni pritisk naravnost strašen. Teden za tednom se uvajajo novi davki na vse mogoče stvari, tako, da bomo v tem oziru kmalu prekosili celo zloglasom italijanski davčni sistem, s katerim so se Italijani poleg drugega še najbolj zamerili našim bratom v zasedenem ozemlju. Italijani imajo davek na luksus, na plakate, na vstopnice, na
okna, na vozove, kokoši, golobe, kolesa itd.
Skoro sve te davke pa bomo imeli kmalu tudi mi. Koliko odpora je izbu-dil davek na vstopnice, ki je naravnost ogrozil obstoj in razvoj naše umetnosti, kulture in prosvete, to je še vsakemu dobro v spominu. Kočljiv je predvsem dalje davek, na luksus, ki se tudi namerava uvesti. Pojem besede »luksus" je silno raztezljiv ter se časih niti ne more razločiti od potrebe. Naravno pa je, da kar je neobhodno potrebno, ne more biti luksus. Dalje se uvajajo vedno novi monopoli, Zadnje dni je prešel tudi sladkor v državno last, postal je monopol, istotako pa se misli monopolizirati v najkrajšem času tudi vžigalice.
Če hočemo dobiti pravo sliko o blagoslovu monopola, nam je treba samo malo pogledatitobačni monopol. Tobačne cene se meses za mesecem višajo, kvaliteta tobaka pa postaja mesec za mesecem slabejša. In vendar se najdejo med »sami celo ljudje klerikalnega kova, ki se zavzemajo celo za še nadaljna monopoliziranja. Tako se je svojčas naše klerikalsko časopisje zavzelo za monopoliziranje žita. Žito naj bi postalo državen monopol. Država naj bi ga pokupila od producentov ter ga dalje prodajala konzumentom, kar bi pa ostalo, to naj bi prodala inozemstvu. Če bi se dalo to Izvesti idealno, kakor je v teoriji zamišljeno, ne bi bilo napačno, toda ko bi država imela enkrat v svojih rokah žito, bi mu navijala cene kakor bi hotela. Producentom bi plačala slabo trgovci bi zaslužili le minimum, kon
sumentl pa bi plačali dvojno; trojno) ali pa še večjo ceno. Kdo bi Imel tu
korist? Edino birokratičen sistem u-
nagibov (vzrokov) zašle na enako ali slično pot hudodelstva zoper mlado življenje, s svojo neopravičeno smrtno obsodbo, podala dar neprecenljive tolažbe; odstranila jim je ne toliko krvnika samega, gotovo pa strah in trepet pred nj!m.;
V	obče za svojo osebo nisem prijatelj zagovornikov. Priznati pa moram,
enkrat razpravlja pred tukajšnjo poroto Preostaja mi še navesti tudi )ozadevne ne le za juriste in zdravnike zvedence, amoak tudi za javnost zelo zanimive razloge:
»Pravni pouk prvosednika porotne razprave se je glasil: Po § 134 k. z. zakrivi hudodelstvo umora, kdor zoper človeka z namenom ga usmrtiti tako
da je bil v tem slučaju zagovornik ravna, da je njegova ali drugega člo-
(dr. Haas) mož na svojem mestu. Kdor je bil navzoč pri tej razpravi dne 16 junija, in je videl in slišal, kako sa je sicer nadvse človekoljuben izkušeni pravnik predsednik senata upiral proti obtožbi detomora in kako se je krčevito opiral na mrtvo črko zastare’ega avstrijskega zakona, ta mora ne giede na narodnost zagovornika priznati, da je dr. Haas tudi za svoje slovenske kolege prebil led zastarelih pravnih nazorov o detomoru ozir. glede nazorov časa, v ka'terem se še lahko umor deteta kvalificira kot detomor. V koliko
veka smrt nastala. Da je obtoženka imela namen svojega nezakonskega otroka usmrtiti, to je^v uvodni preiskavi in dar.es priznala, g 139 k. z. določa kazen detomora in pravi: Mati, katera svojega otroka ob (pri) porodu usmrti se obsodi... Kazenski zakon ne do loča, v katerem času po porodu se kaznuje usmvčenje otroka kot detomor, vendar pa iz besedi »ob porodu« izhaja, da takoj ali kmalu po porodu, če pa poteče že več dni — 3 dni — na more biti govora o detomoru.
Ta pravni pouk pa je kriv v kolikor
prave žitnega monopola, ki bi poiHraJ1 milijone in milijone.
Izvoljeno narodno predstavništva
bo imelo tu hvaležno nalogo: da reJ
rije
vidira in postavi na čisto nove temelj« dokodke države in davke. Sedanja davčna politika pa bi nas, če bi traja« la dalje — naravnost ubila.
Zunanja in notranja politika.
Pogajanja z Italijo. Pogajanji med našo kraljevino in kraljevini Italijo o sporazumni rešitvi jadranj skega vprašanja se, kakor poročajo zadnje vesti, ne bodo pričela še ti mesec, ampak komaj v sredini okto-bra. Razne vesti, ki smo jih prejeli deloma iz Beograda, deloma pa od
«	'____i	 j—
drugod se sedaj dementirajo. Itali-
--
lansKC
]anaKo časopisje principijelno sicer n! proti pogajanjem, vendar pa zastopa še vedno eno staro laško imperija^ listično stališče, tako, da je maloj upanja, da bi taka pogajanja, tudi č«j se prično, privedla do kakega znat-, nega uspeha. Odobravati morama stališče naše vlade, ki hoče trdna vztrajati na svojih zahtevah. Sicer pa je menda v tem oziru v Beogradu mnenje nekoliko deljeno, kajti g. Pašič izjavlja, da se s stališčem g. Trum' biča ne strinja. Kakšne so diferenca nad obema, pa nam podrobno m znano.
je pri tem sodeloval tudi g. dr. Zorjan; se v njem naglaša, da ne more biti s svojim zvedeniškim mnenjem in jaz govora o detomorstvu, če je od poroda s svojimi poročili v takratnem »Marib. poteklo več kakor 3 dni
Delavcu«, to prepuščam javnosti v presojo.
»Tabor« je priobčil kratko obvestilo,
Rok v katerem je detomor mogoč, v zakonu ni omejen na kako gotovo število ur ali dni. Zakon se poslužuje
da je kr. stol sedmerice kot kasacijsko j izraza »ob porodu«. Za pravo razu-sodišče v Zr gvebu ničnostni pritožbi j meva^je tega izraza treba je imeti pred zoper smrt,io ” obsodbo E -e Goričan očmi, da zakonodmalec z vstanovo de-ugodil ter odločil, da se ta 6lučai šeliemora v smislu § 139 ne razločuje
posebno vrsto hudodelstva, ampak la posebno vrsto umora. Detomorstvo ja vrsta umora, katera se ima le blažje kaznovati z ozirom na posebno telesno in duševno trpeče porodno stanje detomorilke. Iz tega je opravičen zaključek, da zakonodajalec priviligira detomori!-stvo toliko časa, dokler se nahaja ro-dilka v nenormalnem po porodu pov zročenem stanju, To stanje pa ne traja v vsakem slučaju pnako dolgo, temveč je različno po kakovosti vsakega po-i sameznega slučaja. Pravni pouk, ki se je dal porotnikom, torej ni bil povsemj pravilen in je podan ničnostni razlog po § 344 št. 8 kpr.	*
Podan pa je tudi uveljavljeni nič' nostni razlog po § 344 št. 6 kpr.
Zagovornik je stavil na glavni razpravi* predlog, da se stavi porotnikom1 dodatno ali pa eventuelno vprašanje radi detomorstva, ker, da je razprava: dognala dejstva, na podlagi katerih tvori obtoženkin čin lahko hudodelstva detomora in v prvi vrsti z ozirom na imovinsko in duševno bedo obtoženkej Sodni dvor je ta predlog odbil z oziromj na to, da je obtoženka že drugi dan po porodu vstala in šele po poteku
3	dni otroka vrgla v vodo, kakor sarm Mrdi in sicer radi tega, ker je pomanj'
: kanje trpela in bi morai tudi otrok po-,
S	manikr-me trpeti, <-■>-*; nima dejanske k ’ tlsge zaro, d<s dejanje Stori),
* Stambuliski prepotuje države male antante? Iz Sofija se poroča : Pred častniki sofijske posadke je imel Stambuliski govor o notranjem in zunanjem položaju države ih o vladni politiki. Covoreč • o svojem skorajšnjem potovanju v London, je Stambuliski izj/ivil, da upa, da. bo dosegel ublaženje določb mirovne pogodbe, zlasti onih, ki se tičejo gospodarsko-leritorijalnih vprašanj; Ko se bo vračal iz Londona, bo potoval skozi glavna mesta male antante, Prago in Beograd ter Bukarešto, s katerimi se nahajajo Bolgari v zelo korektnih, in prijateljskih odnošajih. Nato ]e prečita! dvoje poročil bolgarskih zastopnikov v Bukarešti m v Beogradu, v katerih se govor! o oči vidnosti dejstev, da je prestolica Romunije irf Jugosla: vije prijateljsko razpoložena napram Bolgariji. Stambuliski pričakuje slično jporočilo tudi iz Aten. Na koncu je priporoča! Stambuliski častnikom, naj se ne vmešavajo v politiko in izjavil, da je potrebno, da so zunaj vsake stranke.
* Konferenca v Bruslju. Včerajšnjo sejo na konferenci v Bruslju označuje „Echo des Pariz" kotf javkajoči dan kapitalistov. Španska je tožila radi nje nega denarnega sistema in padajoče vrednosti srebra. Ppmagati se ji moro', da plača ves njen dolg inozemstvu. Švica je jadikovala, da mora kupovati surovine in na pol izdelane produkte, katere rabi- njena industrija, v državah z višjo valuto in da se ne cglasa nobeden odjemalec v srednji Evropi, ker je valuta uničena. Danska se je pritoževala, da oddaja Angliji svojo gospodarske produkte po trdnih cenah, medtem ko s> mora nabaviti angleški premog aulccij-skinv potom. Portirnx meni, da se nihče noče udeležiti mednarodnega posojila. :I..erkcešijske države, kot recimo Jugosla-*
l|	v	• • t	*
.vija, označujejo v svojih poročilih svoj položaj kot 'zelo obupevi, ppvdarjajo pa bogastvo dežel, samo da se zde krediti dobro fundirani. — Atnerikanski dele-gatje so bili večinoma v družbi avstrijskega državnega tajnika dr. Reicha. Včeraj ndnaaoma dospela ukrajinska delegacija ni. bi!;/ sprejeta od predsednika.
Volitve v	CehoslovaŠk*
dopisni urad: Prve občinske volitve so 2e morale, kakor znano, radi protesta Čeških strank opustiti. Pri današnjih novih volitvah so se razdelili mandati sledeče; Češki socijaini. demokrati 9, nemški so-
i—■iMimirr i imuiiiimiiiuan-um—n------
pod vplivom poroda, Ti razlogi pa so 'pravnopomofjji: v prvi vrsti razlogov navedenih ^ori radi krivega pravnega pouka; v dingi,vrsti pa imajo rešiti vprašanje: da,li je porndnica-olil oženka svoj čin izvršila pod vplivom peroda — porotniki, ii(' pa sodni dvor, ki ima edino le nalogo, da ugotovi, da li so se tekom po-lopka trdile o)rol'»osli, na podlagi katerih hi se moglo priti do zaključka, da so je umor deteta mogel izvršiti pod ▼plivom poroda. Takih trditev pa je mio ju'kaj' V tem postopku, n,'pr., da je obtoženka >iniela težak porod, ki je trajal
6	ur, da se je nahajala v velikem, siromaštvu in v negotovosti, če bo 'hotel Vozakonski oče skrbeti za dete, da ,je bila le na mi.ost sprejeta v kočo svojega fvaka in sestre, ki živila sama v revščini in .-ta kazalo, da Umuje vsa stvar-skrnjno neljuba, da jf.j sestra ni dala potrebnega perila in da ji je takoj dragi dan velela, (la na,} \sfune. ,
Bilo- je torej dovolj dejanske podlage, da bi imel sodni dvor staviti porotnikom ' smislu S 322 kpr dodatno vprašanje dotomor.	,
Vsled lega je bilo ničnostni pritožbi »goditi in stvar v sniNu g 5 cit. zakona vnili v vnovično razpravo in razsojo. S itcm odpade razmot; Ivanjo nabojnih nve-(Jjavljenih ničnostnih razprav po g 011 ti. 11 m 12 kpr."
cijalni demokrati 10, češki realisti 2, nemški krščanski socijalci 2; .Judje 1, nemški nacijonalni demokrati 9, združena češka meščanska stranka G, nemški nacijonalni socijalisti 1 mandat. Cehi imajo napram prejšnjim volitvam 5 mandatov več.
* Veliko madžarsko zaroto se je posrečilo odkriti našim oblastim v Subotici. V zaroto, katera je naperjena proti naši državi, je zapletenih mnogo uglednih Madžarov, med njimi grof Secheny ter znani tovarnar šampanjca Littke. Dognalo se je, da je madžarska vlada podpirala to zaroto ter poslala za organizacijo * prevrata v naši državi
4	milijone kron; Proti temu rovarenju v Pešti bo naša vlada storila energične korake.
* Kmečki upor v južni Italiji se širi nadalje. S puškami oboroženi kmetje so zasedli Gravino, razdejali' poštne in brzojavne naprave ter zaprli vse trgovine in javne.urade. Orožnike, kateri so prihiteli na lice mesta, so kmetje razorožili in se polastili njihove vojašnice. Uporniki so prepovedali vsa-ko razsvetljavo;
Dnevna kronika.
— Ponesrečenje italijanske delegacije pri razmejitveni komisiji: ,K-r smo bili naprošctii, da o tej nesreči ne poročamo, je’ naše poročilo pripravljeno za včerajšnjo številko izostalo. Med tem pa so. voot o nesreči prinesli že ljubljanski listi i« tako tudi mi nismo več vezani, nasprotno' čutimo dolžnost, da povemo naši javnosti v očigled raznim alarmantnim govoricam. V sohoto se je peljala italijanska delegacija v avtomobilu mimo Marenberga, avto je vodil italijanski komisar, major (Jakna sam. - Ko se je hotel ognifi neki ženici je'zavozi! n* roli'in avto- se ji*' zvrnit v jarek. Pri lem je bil. poročnik lahko, major sam 'pa težko-pr J.k^rfovon. Zadobil je nevarno ram na prsih (er leži sedaj v njegovem stanov- nju . pri dr. Miilierju. Hoteli so ga prepeljati v giaško bolnico, ker ps up zdravniki boje, da ne hi vzdižal. ostane Se nadalje tu. Nemci so seveda i/. lega napravili l^ko.j afero. Raznesli so govorice, da .so Slovenci'zagrešili nesrečo* To budalost so baje prinesli tudi že avstrijski listi. d očim. naših ljudje pri nesreči splolv niso bili poV'.
■.— NefilšVa propaganda. X£ r.j torek) zjutraj, so našli redarji stražnice na -Ho to v/k c m trgu. več belih lepakov z zelenim robom ter napisom: ,Marš‘ven s Kranjci!" Isti lepaki so se našli tudi po drugih ulicah ter pisemskih nabiralnikih. Policija, jih je odstranila. Iz Koroške došli vlaki so bili polepljeni z enakimi lepaki z napisom:	„Hočeš v
Macedonijo-ajmukati ?“ Ot^ našo severno meje pa poročajo istočasno o ^nakih lepakih z vsebino: „SchluB mit der Ge-waltherrschaft in der Zone A! Ilinaus mit. den Krainern!! “ Vsi ti nešteti znaki kažejo, da so pričeli Nemci s sistematičnim in dobro organiziranim rovarjanjeno, proti kateremu ho treba končno vendarle enkrat odločno nastopiti.
— Vojaška realka, h vojaških krog^V se nam k naši tozadevni notici v nedeljski številki poroča, da je zgradba vojaške realke edino erarično poslopje v Mariboru, ker so vse druge vojašnice deloma občinska, deloma pa bančna !asl. Vsled tega je skoro izključeno, da bi vojno ministrstvo to poslopje prepustilo t civilne namene. Učne zbirke pa prevzame beograjska vojaška akademija, ki je bila med vojno opustošena in ne beograjska univerza. Kaj se bo zgodilo s poslopjem še ni določeno, izključeno pa ni, da bi se ne porabilo za podoficirsko šolo, ali pa da se celo osnuje v rijem druga naša vojaška akademija, ker Damo beograjska ne bo več zadostovala. Zadmi letnik realke ima sedaj okrog 90 gojencev, ki so razdeljeni v tri oddelke.
— Legatov zavod je dal Verstovšek bez vsakega vzroka zapreti. Nečedna gonja kloiikalca Finka In njegovega ljubljenca renčala'Kovača je imela ta slaven
uspeh, da se je nasilnim potom zaprl učni zavod, v katerem še je vzgojevala mnogo tet cela vrsta slovenskih deklet, ki so zaposlena danes po najrazličnejših uradih v Mariboru in pO celem Štajerskem. Naučila so se tekom <> mesecev strojepisja in Stenografije ter se- izpopolnila, z Ijud-skošolskih predmetih tako. cla so si lahko služila sama . svoj kruh. Izhajala so ta dekleta iz listih revnih slojev, ki nimajo dohodkov dovolj, da bi poslali svoje hčerke v i?—4 letne trgovske šole ali na na učiteljišče. Verstovšek se je v tem slučaju skril za izgovor, da hoče zapreti ..privatne'1 šolo. Prav dobro pripominja k temu ,,Jutro", ko pravi, da bi rnoral bili Verstovšek dosleden in zapreti tudi vse samostanske zavode. Toda to mu seveda niti na misel ne prihaja, on zapira rajši javno žensko u-čitelišče, ženske paralelke na Očiteliščm razpušča napredno odbore, kakor zadnič pri ,.Vesni/1 i. t. d.
— Vodstvo Dijaškega doma nam z ozirom na zadnjo notico poroča, da nadzira oskrbnica posle in upravlja kuhinjo po 1 navodilih vodstva. Za svoje delo .je prejemala do maja, 150 Iv, sedaj ‘250 K, plače. Odbor bi rad namestil Slovensko, ki bi bila enako sposobna in zanesljiva, a je dosedaj ni mogel najti. Uredništvo je bilo mnenja, da gre za kako vodilno Osebo in ne zgolj za kuharico, ko se je mestni sosvet tako obširno havil s to stvarjo. Čudimo se, da klerikalni sosvet noče pometali v lastni hiši: mestni stavbni urad in mestna u-božna kuhinja sla še vedno popolnoma pod nemškim vodstvom.
— Naše okrajno glavarstvo nam sporoča: V. notici „Razmere v mestni klavnici" v štev. 27, Vašega cenjenega /lista trdite, da je ravnatelj Kem plačal ves dragi okras v Narodnem domu za komers ob priliki regentovega obiska. Blagovolite vzeti na znanje, da ni imel Kern z okrasitvijo Narodnega doma nobenega opravka, da je okrasitev naročilo okrajno glavarstvo in je to .delo izvršila tvrdka Zelenka v Mariboru.
— Kdo jc sokrivec nemškSh napadov ? Človeku, ki sliši ali sam doživi te zaporedoma napade nemške dru-Iiali na Slovence, se zdi, kakor da ’ so se vrnili v Maribor zopet prejšnji avstrijski časi. Nemci, pravzaprav fiem-čurji, čeprav'bi morali bi biti veseli, da ž‘ njimi na naši zemlji ne ravnamo kakor to delajo Lahi z našimi .ljudmi na ozemlju ki niti njihovo ni, nastopajo proti nam, kakor bi bili mi „zugewan-derte Bagage", ne pa kot gospodarji na svoji zemlji. .Vzgledi vlečejo. V Studencih se je pričelo, v Kamnici se je nadaljevalo, za Kamnica pridejo še drugi okoliški kraji. In mi bomo to trpeli"? Seveda! Mi smo zadovoljni, da se.razkričano po listilu, da pozabavljamo po oštarijah in kavarnah in da romamo prihodnjo nedeljo zopet na kozarec Pekrčana v Limbuš. To je vse naše obrambnodelo. Obrambnodelo? Smešno! Se mar odločen gospodar brani, če mu nehvaležne^, ki jedo njegov kruh, rogovilijo po hiši? Ne, on iih vrže enostavno ven na cesto. Le če jim da občutiti, da je. on gospodar v hiši,'če čutijo tudi njegovo moč in č& zaslužijo tudi njegovo pest, bodo prišli ponižni nazaj prositi streha jela in. dela. Mi pa smo podobni gospodarju, mevži, ki se pusti od gostov mikastiti in vreči ven iz lastne hiše.. On vidi pred seboj samo krivec, ne vidi pa samega sebe kot sokrivca, pravzaprav glavnega krivca. In taki gospodarji mevže smo mi, če se na svojih tleh pustimo pretepati in nočemo'uvideti, da smo si tega krivi sami. Skozi poldrugo tisočletje nam je vsem prešlo preveč v kri in meso,, da se radi pretepamo med seboj, da pa, se mirno kot živinče pustimo naklestiti od drugih. Upali smo, da nas bo prerodila samostojnost in zavest, da smo po tolikih bridkih stoletjih vendarle'postali gospoj darji nad tistimi, ki sq nas kot sužnje pretepali. Pa kakor vidimo še nismo dozoreli do zavesti odločnega samostojnega gospodarja. Mal, a značilen vzgled smo doživeli v Narodnem domu ravno to nedeljo nekaj ur pred krvavim napadom v Kamnici, pri ustanovitvi krajevne skupine organizacije zasebnih uradnikov. Tu sede bivši častniki, sedi cvet naše inteligence, pa vsi mirno odo-
bravajo predlog Ljubljančana, ki je to pot morda prvič videl Maribor, pa priporoča, naj mi tu v' Mariboru kolegi-jalno branimo tudi narodnostne napade na nemške tovariše. Kakor da bi mi, pohlevne slovenske ovčice kdaj napadali — .nemške kozle (oprostite ta proti primer) iti kakor da mi nimamo v vsaki stroki na tisoče svojih brezposelnih ljudi na cesti namesto v službi tam, kjer je polno takih kot so se isto popoldne v Kamnici pokazali kot cestni pretepači mirnih slovenskih gostov. A kakšno odobravanje v vrstah teh Jugoslovenov, ko .je isti govornik vrgel mod nje „Slager“, češ, mi nismo — policaji. In vendar smo morali hiti par ur pozneje sami sVo.ji policaji v Kamnici, qc se nismo hoteli pustiti pobiti kot živina, ker cel naš Maribor ni zmogel niti enega policaja (orožnika), da bi ga poslal Slovencem na pomoč. Tako se je še tisto popoldne izpolnilo, na kar jo dopoldne zamah opozarjal član našega uredništva na tem zborovanju. Zaiibog, da so razmere v Mariboru Še danes take, da moramo Jugosloveni kot 'svoji gospodarji igrati tudi vlogo policajev in sicer takih policajev, ki so primorani vzeli tudi železno metlo v roke in v kratkem pomesti vse ven, kar noče priznavati nas
kot njihove gospodarje----------------sicer
pometejo oni nas ven, Jtakor so nam v Studencih in Kamnici jiraktieno zagrozili,
— Napadalci Jz Kamnice. Tukajšnja policija nam javlja, da se ji je posrečilo dobiti imena one družbe, ki je v nedeljo napadla Slovence v Kamnici. Ti so:' Franc Volker, knjigovodja pri stavbenem podjetju Nassiiribeni ter njegova žena, krojaški mojster I.iseuz iz Splavarske ulice, bratje Maks, Josip in Mihael Volker, Anton Špindler in njegova žena, Franck Alojz, stavbni polir pri tvrdki Kiffmann,. Franc Felser in Avgust Loschnig, delavec pri isti tvrdki. Vsi priznavajo, da so Slovence res napadli, da pa so poleg nemških peli tudi slovenske pesmi. Napadeni se naprošajo, da se zglase pri policijskem komisari-jatu, da se ugotovi dejansko stanje ter da se proti napadalcem uvede Sodno postopanje.	»'
—Uradniško vprašanje.. V kabinetu finančnega ministra je odbor ministrov razpravljal o uradniškem vprašanju. Po sklepu ministrov bodo doklade uradnikov urejene nastopno: -Za uradnike s plačo' do 2999 dinarjev bo znašala doklada, 29 dinarjev na dan; .od 3000 do 4999 dinarjev na dan 25 dinarjev, od 50U0 do 7499 dinarjev po 30 dinarjpv na dan in od 7500 in več dinarjev po 35 dinarjev na dan. Vprašanje doklad za neukazno uradnike in uslužbencc še ni končnoveljavno rešeno. Poleg tega povišanja se bo za vsakega državnega ukaznega in neukaznega uradnika povišala doklada tako, da bo dobival vsak, član družine po 4 dinarje na dan. ,Razen žene in otrok bodo dobivali doklade tudi stari oče ali stara mati, oče, mati in sestre, ako so siromašni in živijo skupno v istem kraju in jih dotični uradnik sam vzdržuje. Nova je rešitev ministrskega odbora, po kateri bodo dobivali sodniki posebne doklade. Vse te določbe pa veljajo samo za uradnike Srbije in Crnegore. Za uradnike v drugih pokrajinah še ni storjen sklep, zdi se pa, da bo razdelitev naslednja: Na plače do 3399 K bodo dobivali uradniki po 60 K doklade na dan, od 3400 do 6399 K po 72 K, od 6400 do '9999 K po 85 K in od 10.000 K naprej pa po 100 K na dan. Člani družin bodo dobivali na dan po 12 «K. V vsej kraljevini se bodo izenačili vsi učitelji glede povišanja plač z drugimi uradniki.
— Imenovanja. Višjim policijskim komisarjem je bil imenovan Gustav Puša policijski komisar in vodja oddelka državne policije pri civilnem komisarjatu v Prekmurju. Ministrski koncipist pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani dr. Anion Kodre je prešel definitivno v stalež poverjeništva za notranje zadeve ter se je obenem imenoval za okrajnega komisarja na dosedanjem službenem mestu. Andrej Žmavc, inšpektor pri glavnem poverjeniku za agrarno reformo v Ljubljani, je ^najvišjim ukazom z dne 30. avgusta 1.1. imenovan za kmetijskega ravnatelja v VII. ‘-činovnem razredu državnih uradnikov ter prevzar«** rods*’*
{državne vinarske in sadjarska šole v jJfariboru. V službo pri kmetijsko-kemij-(skein zavodu v Ljubljani je sprejet za Pogodbenega uradnika dr. Adolf Ambrož, docent na tehnični visoki šoli v Pragi.
— Dr. Vilko Pfeifer, agrarni po-i^erjenik za Maribor, prevzame za časa
Plebiscita vodstvo agrarnega urac/a v Velikovcu.
■— Volilni senat pri celjskem okrož-; jnem sodišču tvorijo: predsednik dvorni svetnik dr. Josip Kotnik, člana dežel, sodnega svetnika dr. Dovgan in dr. 'Ziher, namestnika dež. sod. svetnika dr. Levičenik in dr. Flerin.
— Podpolkovnik g. Nnnmovič je prevzel namesto poikovnika Kvaternika Jukovsko okružno komando v Celju.
' — Iz življenja. Zadnji teden se je krnilo iz ruskega ujetništva v.'č transportov Jugofelovenov. Vrnili so se veči-
t n ujetniki iz taborišč v daljni Aziji, ® so bili že po tri leta brez vesti iz domovine. Svojci so jih smatrali za ^rtve, izkazalo se je tudi. da se jih je jroilo že več sodno za mrtve proglašenih. Tako se je vrnil tudj že davno mrtvega proglašeni posestnik Kraner 0fl Sv. Jurija v Slovenskih goricah in fiašel doma med tem že dve leti ^ Rusom Poročeno ženo in dva otroka, .porojena T tem drugem zakonu. Srečanje teh zakoncev je bilo seveda skrajno mučno,
■ kor je mlada ženo na prvega, moža že Pozsbila. s svojim drugim možem Rusom, Pa se baje prav dobro razume. Kaj je sedaj ? — Mož je bil namreč do pologe tudi lastnik posestva z ženo in se tern pravicam, seve, nikakor noče odreči, ‘eUa na ne svejemu novemu možu. Kaj s tem domačim ognjiščem. Po za-*°0a se mora takšno posestvo prodati javni dražbi, če se solastnika ne j^oreta v dobrem sporazumeti. — Porogajo nam, o večili takih družinskih tragedijah^ v okolici. Zli duh svetovne v°jne še torej naprej razkraja naše Vlirne domove.
— Razpisani službi. Na državni Hovski akademiji v Ljubljani se razsuje Ravnateljska služba s prejemki VII. činovnega razreda. Obširnejši razpis .-lej y Uradnem listu št. 109..— Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika za Zdravstveno okrožje Slovenska Bistrica Slej Uradni list št. 110.
— Izobraževalno društvo privatnih *ia slavljencev v Mariboru naznanja, da se ustanovni občni zbor ne vrši v sredo, temveč zanesljivo v četrtek dne *0. t. m. ob 19. uri v dvorani gostilne Stara pivarna, Jurčičeva ulica. Vsi trgovski in privatni nastavljen« naj se zboro-vanja udeleže.
— Prijateljem otrok in šole! Novo Sjjjsko leto se je pričelo ter zahteva od shfišev šoloobveznih otrok precejšnje žrtve za obleko, obutev, šolske potrebščine rastejo neprestano in mnogi stariši ne vedo več, kako bi ‘krili te velike izdatke. Zato pa se obrača tem potom mestni šolski svet na jdvnost, da pripomorejo 1 prijatelji otrok in šole s prostovoljnimi denarnimi prispevki v nakup šolskih potrebščin za šolske otroke Ubožnejših slojev. Blagohotni prispevki naj se blagovolijo oddati pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, soba št. 16,
’*• nadstropje. Obenem se bo tudi zna-. ni m dobrotnikom in ljubiteljem otrok
Poslala pismena prošnja za omenjene prispevke ter jih naproša mestni šolski svet, da tudi sedaj pokažejo svoje zanimanje in svojo požrtvovalnost za našo deco.
sebno izkazali ter nabrali že več vago- [ tovini, srebrna ura z verižico ter vo-nov daril. Maribor ne srne zaostati za jaška steklenica.
Kašman je pri tem roparskem napadu zadobil več težkih telesnih po-
Ljubljano!	-
— Vlom. V lekarno Viktor Savost na Kralja Petra trgu so v noči od 26. na 27. t. m. vdrli neznani tatovi ter mu odnesli iz blagajne 2000 K ter nekaj drugih predmetov.
— Stekline osumljena psica rdeč-kastorjave barve, lisičje velikosti z belim gobcem se klati po Mariboru in okolici ter je obgrizla že več oseb. Pri zasledovanju so streljali za njo, pa je niso zadeli. Pobegnila je proti Lajters-bergu.
— Čebelarska podružnica zgornje Dravsko polje priredi dne 3. oktobra v vseh prostorih gostilne g. Bandura, po domače „Spengl“ v Orehovi vasi veliko ljudsko veselico z jako mnogobrojnim vsporedom; vsled česar se vsa sosedna društva prosijo, da se ozirajo na ome njeno prireditev.
škodb, udriie lobanjske kosti, pretre-senje možganov, poškodba na ušesa itd. Poškodbe na glavi so bile smrtno nevarne.	•	'
Potočnik prizna, da je izvršil roparski napad. Ni v?č s!tržil pri Fluherju, a hodil je še spat na njegov skedenj
Kuš
pri
ušmana je poznal, ker je isti večkrat , i Fluherju prenočil. Tisti čas ga je videl, ko je tam često popravljal. Mislil ie, da ima Kašman več denarja pri sebi. Se predno je odšel na svoje ležišče, se je oborožil z gnojnim krevliem. I<o se je prepričal, da je vinjeni Kašman zaspal, ga -je s tem orodjem udaril po ljudsko veselico z jako mnogbbrojnim I £lav’i. Ne^ave-tnernu Kašmanu je potem vsporedom; vsled česar se vsa sosedna r’a_vzel vse kar je imel pri sebi (denar,
181
-j- Slovensko narodno gledališče.
Danes (v sredo) se ponovi iz reper-toirja »Kralj na Betajnovi" ob znižanih cenah. „Kralj na Betajnovi" je lansko leto šel samo dvakrat preko našega odra, zato upamo, da bo slov. občinstvo z veseljem pozdravilo ponovitev te Cankarjeve drame, posebno še z ozirom na nizke cene, ki jih je stavila uprava za to uprizoritev. \ Jutri v četrtek bo prva repriza „Brata Martina® in sicer za abonement A.
-j- Glasbena Matica v Mariboru. Pevske vaje ženskega zbora se vrše redno vsak pondeljek in četrtek ob 20. uri zvečer v društvenih prostorih pri Gfitzu. Istočasno se sprejemajo nove pevke. Odbor.
H- Koncerti Zlatka Balokoviča. V našem listu že objavljeni koncerti največjega jugoslovanskega virtuoza na goslih Zlatka Balokoviča se bodo vršili v Ljubljani dne 4. oktobra (velika dvorana „Union“), v Celju dne 5. oktobra (velika dvorana Union), ter v Mariboru dne 6. oktobra (velika dvorana Gotz). Naš umetnik odhaja takoj po koncertih v Sloveniji na inozemsko turnejo, naj-Drvo v London, .kjar se (vrši njegov koncert že 20. oktobra. 'Predprodaja vstopnic od 29. septembra naorej v Ljubi javi pri Anončni ekspediciji‘Alojzij Matelič (Kongresni trg 3), v Celju v knjigarni Goričar & Leskovšek, ter v Mariboru v trgovini muzikalij Jos. Hofer (Šolska ulica).	„
dokumente itd.) Po dejanju se je odstranil v Slov. Bistrico kjer je Simonu Holcu prodal uro z Verižico,, papirje in knjižico je vrgel'proč, denar pa je zapravil.
Prvotno je Kašman priznal tudi namen umora. Zdaj omejuje to priznanje le na namen telesne poškodbe. Denarja pravi obtoženec, da je bilo samo 40 K, a Kašman trdi, da je imel pri sebi 700 K ter da je k večjem od tega 100 K zapravil, torej bi bilo v listnici 600 K.
Oropani Kašman je prišel osebno kot priča k razpravi. ‘ Revež še zdaj strašno trpi na nosledicah tega zverinskega nanada. Je obvezan, v ustih ima protezo, ker je zdrobljena z zobovjem vred tudi lobanjska kost. Mož je za vedno pohabljen.
Porotniki so soglasno notrdili glavno vprašanje na rop. Franc Potočnik je bil obsojen na 12 let težke ječe.
našo državo in Italijo glede razdelitv* trgovinskega brodovja Avstro-ogrske. Z<J se, da bo Italij. reševala to vprašanje i zvezi z jadranskim vprašanjem.
LDU Rim, 27. septembra. „Tribuna' javlja, da ima italijanska vlada odkrito* srčno voljo, rešiti jadransko vprašanja
Ukrajinsko vojno poročilo.
DKU Dunaj, 27. septembra. General Bolivsnov je prisilil bolševike, da so s« umaknili med Bugom in Dnjestrom proti zahodu. Mesto Proskurov je bile zavzeto.	®
Rusko-poljska pogajanja.
DKU. M o s k v a, 27. sept. ,.PravdaA svari v enem svojem članku poljsko vlado, v katerem ponuja ruska vlada s pošteno željo miru, nove mirovne pogoje da bi domnevala mogoče, da izvira ta pomedba radi znaka slabosti. Nadalje svari Poljsko, naj se ne pusti speljati od angleških in francoskih zakulisnih1 mož v novo zimsko vojno. Rusko delavstvo bi že odgovorilo na poljsko ofenzivo in prihodnja mirovna pogajanja bf se diktirala zapadno Varšave.
Sloven. narodno r?'6ia?išč9.
Repet toire bodočih dni:
V torek 23.: „Samski ilvor“. Ah. R—j.
V sredo 29. : „T\ra]j nn Betajnovi11., jz-v< ;l],
V četrtek 30.: „Brat Martin". Ah, A—2.
Sodišča.
Trgovci, obrtniki in industrije«!
Koroški plebiscit se bliža. Nemci delajo na vse kriplje ter zbirajo raznovrstno blago, s kojim obdarijo cono A, da jo Pridobijo za svoje namene. To ne mo-remo mirno gledati, treba je, da tudi 'ni uvedemo potrebno protiakcijo. Slov. ‘tgovsko in obrtno društvo v Mariboru Je sedaj prevzelo to dobrovoljino delo, ter pobira -pri domačih tvrdkah razna darila. Sprejme se vsaka malenkost v ^sakovrstnem blagu. Darila se oddajo v Kovinah J. N. Šoštarič in V. Weixl. Trgovci, obrtnfki in industrijci! Izkažite kajti ta krasni del zemlje, ki nam po nudil še mnogo kupčij, ne smemo Zgubiti. Ljubljanski Irggvci^so se dq-.
Poro tsn:
Ropar v spanju.
Dne G. julija je nopivnl Anton Kfiš-man, stavbenih v Novi Vasi pri Mariboru v gostilni Rudolfa Fluherja v, Gor. Bistrici. Ze vinjen, ga je okoli 11. uje ponoči spremil sam gostilničar do ležišča na skednju poleg gostilne. Ko sta dospela do skednja, je Fluher zaslišal nek sumljiv . šum na podstrešju.
Okrožno sodišče*
Marihor, 22. septembra.
Prekmurci:
Jurij Vidovič, Janez Lesjak. Ljudomila Zagoravski, Sebastjan Teškač, Jožef Vidovič, Marija Ciglar, Stefan Teskač, Veronika _ Zagoranski, iz Vel. Vranice in Brezovice, so ohtoženi raznih tatvin in razbijanja šip in sicer: Jurij Vidovič je vtradel 4 ipernike koruze pri Juriju Žu-ranu, kokoši in junčka pri Juriju Fosna-riCu, eno svinjo pri Jakobu Ciglarju; poleg: jega je grozil Barbari Žutovec, da jo ubije, če ga ovadi. Ostali obtoženci so tatvin sodeložni večinoma s tem, da so vkradene reči zavživali. Od vseh 8 obtožencev so prišli k razpravi samo trije.
Obsojeni so bili: Jurij Vidovič osem mesecev težkte ječe, Janez Lesjak, deležen shranj^nja vkradene moke, 1 mesec težke ječe; Ljudmila Zagoranski, ker je kradla koruzo, t mesec težke ječe; Jožef Vidovič. ker ie jedel vkradenega junčka, 6 tednov težke ječe: Marija Ciglar, ker je junČka kuhala, 14 dni; Jakob Ciglar, radi tatvine junčka in kuretninel, 2 me-r-eca težke ječe; ostali so oproščeni.
Boljševiške nevarnosti v Ceho-sl o vaški ni.
LDU Pariz, 27. septembra! V raz* govoru s sotrudnikom „Matina‘ j« čehoslovaški minister za zunanje poslft dr. Beneš, naglašal, da v njegovi domo> vini boljševizem nima upa na uspeh, Vse stranke so dobro organizirane iir disciplinirane. Boljševiška stvar bi na« letela povsod na odločen odpor ir kmetje bi tekoj ustavili vsako dobave živil.
Pred uradniško stavko v Splitu.
LDU Split, 27. septembra. Danei dopoldne so zborovali tukajšnji občinski uradniki in zahtevali povišanje plačJ Ako do 16. oktobra ne bodo ugodil^ njihovim zahtevam, bodo pričeli stav« kati.
Najnovejša poročite.
ItalUanska sodba o pogajanjih;
LDU Split, 27. septembra. Iz Šibenika javljajo, da je izjavil dr. Pini na povratku iz Rima svojim pristašem, da so ga na. merodajnem mestu uverili, da bodo imela bodoča pogajanja isti zna-
Boljševlki porazili buharskega emirja*
DKU L o n d o n, 27. septembra. »DaOjr Mail“ poroča iz Allansbada, da so bolj« ševiki porazili Čete buharskega emiij* ter se polastili glavnega mesta.
Izgon Kameneva iz Londona.
DKU Moskva, 27. septembra. (Brez* žično.) Ljudski komisar Cičerin je naročil sovjetskemu zastopniku v Londona Krasynu, naj obvesti Lorda Curzona, d# vidi ruska vlada v izgonu Kameneva poskus Anglije, onemogočiti prijateljski sporazum med obema državama. Cičerin ugotavlja po naštetju cele vrste doka-' zov dobrohotnosti s strani Rusije, da je angleška vlada kriva, da se poga> janja doslej niso vršila.
#	■'	  '	  J	^	~	loti z. lici
SPM0,rl,e," KoSmana, če5, da ',e čaj kakor ona, ki so se vršila vPalanzi. b.bdk4k tujec na sSm<, F P«	h„sl,	imc!a	'	zadnjo	besedo
s svetilko na podstrešje in si vae ogle-daU toda našel ni nič sumljivega. Kašman se ie vlegel v seno ter . kmalu zadremal. Toda še predno je trdno zaspal, je že dobil močen udarec po glavi. Ko se je predramil, je videl' nad seboj hlapca Fluherjevega, to je Franceta^ Potočnika, ki je vihtel nad njim gnojni kramp. Kušman se je sicer
Millo in D'Annunzio.
Jadransko vprašanje.
LDU Beograd, 27. sept. V poučenih krogih javljajo: Tekom tega tedna bodo končana predhodna pogajanja z Italijo.
„	,	r.	    _	j%.	olw	Obenem	se	meni,	da	se	bodo	pričela di-
skušal braniti, toda ko je dobil drugi, rektna podajanja začetkom prihodnjega
fr.oln tir\*rt*r r\r\	_	t?-	»	«...
Atentat na angleškega generala ni Irskem.
DKU London, 27. septembra. (Brezžično.) Na v Corku komandirfuiega engleškega generala Stricklanda j* bil izvršen atentat, šofer je bil lahko ranjen, j kl jub temu pa je streljal na napadale*
[ od katerih je enega ranil.
tretji udarec po glavi, padel jo v popolno omedlevico ter prišel k zavesti še le drugo Jutro okoli 10, ure. Kašman je tqdi opazil, da ga je Potočnik tudi oropal in sicer mu je zmanjkala knjižica z raznimi papirji in dokumenti, usnjata deparnica. naimani 600 K vco-
meseca. Kakor sedaj stoje stvari, se bodo pogajanja nnjbfže vršila v Švici. „Poli-lika“ piže pod naslovom „Pregovori z Italijo", da je pomišJiv"o, Ma Italija še*
Proti davku na obrt.
LDU Beograd, 27. septembra. V Beogradu je bilo dobro obiskano zbo* rovanje obrtnikov, na katerem so navzoči kar najodločneje protestirali protf uvedenju davka na obrt in proti uki* njenju carine in natura.
Kolonizacija dobrovoljcev.
LDU Beograd, 27. sept. Ministrstvi za agrarno reformo je koloniziralo ▼:
dosedaj ni javila vrhovnemu svetu nn-j Vojvodini"^ 106()lo^ovolj^rT M^el rodov snorazum, ki je bil sklenieu mod douiji pa GOO,
Stran 4'
;,T ABOR"
^rlboir, 29. septembra 1920.
Gospodarstvo in trgovina.
| V Slovenskih goricah so večinoma povsod začeli s trgatvijo, ki ja .sicer še prezgodna, vendar pa ljudje Jiite. ker se jim baja grozdje, ki je močno pokvarjeno, kar spreti suši. Vino bo dob;o. vendar pa ga bo skrajno malo. Tako je n. pr. nek vinogradnik, ki je imel lani 18 polovnjakov, letos natočil samo 3 polevnjake. Radi-teqa s* dvigajo že tudi cene lanskemu .vinu. Cena letošnjega vina se še ni nič u-slalila, ker ga začasno noče skoro nihče prodat?. Vreme pa'zelo ugodno tnliva na razvoj zdravega grozdja in ljudje že dolgo ne pomnijo tako lepe jeseni.
Žganje opojnih pijač za domačo porabo je ministrstvo fir.anc dovolilo brez obveze plačanja trošarine. ■Ta naredba velja Počenši od 20. sept. t.1. Vse upravne oblasti in občinski u-;radi so dobili nalog,da razglase to navedbo.
I V belgijskih premogokopih je produkcija v isti višini, kot pred vojno. Meseča septembra se je izkopalo (911.490 ton premoga, od katerega je dobila Nemčija 150.000 ton.
| Upravi tabačnega monopola je ostalo od lanske tobačne žetve nad 700.000 kg tobaka, katerega se je sedaj odposlalo za izdelavo v niške Jvornice. Ker ta kontigent še ne zadostuje za orabo v naši državi do prihodnjega
k
eta. je uprava odredila kredit šestih milijonov dinarjev, s katerim se nabavi /z Bolgarske in Grčije seme izborna kvalitete, katero bi se porabilo kot primes.
»
j Tekstilna tvornica Josip Kunc & Co na Dunaju se po dovoljenju ministrsza trgovine in industrije preseli 9 Ljubljano. Ta tvornica obstoja že nad 80 let ter se bo namestila v stari
tovarni klobukov na Pcransk^m nasipu. Izdelovala bode ženske robce, šale, vojaške oviiače in raznovrstno tkanino. Dilcfc se sprejme na stano-
•	  |	*	r\r\	mnio	in	hr.nnn	Vnražaii ?n
Zanosleno bode v tvornici nad 100 tkalcev.
| Mineralne izvirke v Jugoslaviji
prične zagrebški N arodna banka skuono z RoyaI Oil Comnagnie eksrloatirati.
Ta dva zavoda imata koncesib za izkoriščanje 350' naibon^leiših vrelcev.
Roval Oil Compagnie bode sodelovala z gbvnico 10 m^ijonov kron.
! Letošnja produkcija zlata js mnopj slabša od drugih let. Medtem ko se je proizvajalo lansko leto nad pol miliiona funtov, ie bila letošnja produkcija samo 5000 funtov zlata.
Ta pičli rezultat je povzročilo slabo vreme.
| Finančna konferenca v Bruslju.
Francija odpošlje sledeče zastopnike na mednarodno finančno konferenco v Bruslju: Poslanika Fleuriaun, finančnega inšpektorja Avenela in inšpek-torija Cherstor.a. Namestnik predsednika bo Cellir.
| Finančni položaj Nemčije, v j? četrtkovi seji je izjavil finančni minister dr. IVirth, da znaša pri izrednem etatu primanjkljaj 377 milijard. V to število se ni vooštevalo deficit pri železnicah in pošti. Primanjkljaj pri pošti in železnici znaša 18 milijard, skupno 557 milijard. Nemčija dolguje s fundiranim dolgom (91 milijard)
2427 milijard.
1 Danska je izdala stroge odredbe, da onemogoči ogromne in brezvestne špekulacije s tujezemskim! valu-fami, kar je zelo škodovalo tečaju danske krone. Možno ju tudi, da za nekaj časa sploh zabrani notiranje tujih valut.
fjjgjg rzna^lHr?. |
vanje in hrano. Vprašati jo v upravnišivu.	550
2 postelji in 2 nočni omarici. Frančič, Kyčevina št. 191, pritličje.	551
Kosrs^SaStsa spa’m sefoa
“s politiranim pohištvom ter ti:- =e razne predmete se po ja' nizki ceni proda. Kr-č.. Dadlova ulica št. 12.
552 8—1
SSfs se sSe^nouars^e^z 2—3
sobami, kuhinjo in mogoče ž vrtom v mesta ali okolici lahko pol ure oddaljeno. Ponudbe na upravništvo pod »Stanovanje«.
'•?aWcwsno mcseČBO sc»
teo išče stalno nameščen gospod za takoj ali pa vsaj s 15. septembrom, če mogoče bolj v sredini mesta. Ponudbe pod »Soba« na upravo tega lista.
Glavni urednik: R a d i v o j Rehar,-Odgovorni urednik: Fran Voglar.
Preda s®
večja množina novih moških in damskih klobukov. Kje pove
Zastopstvo jsigosL mm
347 Karlbar. Slovenska ul. 15. 2-2.
Zaloga spataifc sch po nair;iži& censh
Ernest Zelenka, MliiiBralti I
Šolska ulica št. 5 36i 20-15 ®
D© 3 P S>
Dražba lova
Lovska pravica v krajevni občini Selnica na Muii se da * otom dražbo z.-i ootslo zakupno dobo t. j. dT 30. junija 1921 v znku*).
Ta drsžba se vrši v sredo, dne 20. oktobra 1920 ob 10. uri predpoldne pri okrajnem glavarstvu v Msnooru, v sobi š‘. 14.
Okrasno glauev ^g Maribor, 17. sosfembra 1920'
Okraji; glavar: Dr. Lajnšic s. r. 543
—cyo-—
Odvetniška pisarna
t?
J
»TU
Bcy
se je presejila na Aleksandrovo cesto št. 12 (cb vogalu Sodne ulice).
b------------ L—
t
V
Zavod za straienje in zaklepanje v Mariboru
prevzame
zelo močne, od 60 do 650 lit. vssko vpsSo straSe^Sa v BraasSai, na holo* se do iako nizki ceni proda. - _	,	-	*	»,
Vprašati je pri 538 2—2 aVOržfc,	SlSCŽI Spr©roSga«3<S faSfcČftfS*
MeroizkuSnem urada iWh WMOV: “	?iSr"‘:	!i,l>
r.j.'xixk t.	4«	•	U8S«Ci o,»
Nove
.
^itislie sede
frančiškanska ulica 11.
©V
‘irfSOVK-:	'.I1	WP	«rt,~rw~ f.-TfMMavrv-aMiiTOjJCTBgttcr-MTO«"1;vsrr,nx•.
(Sasfinica tiskam KraSSk §ss H
priporoča
Izdaja- Tiskovna zadrug« JViaribos.
m
%
%
S'
vsakovrstne tiskovine, vizitnice, ^rame, lepake, letake, vabila itd. itd.
i	•
Kžjub jako zvišanim ccnani pri delavskih, mezdah, se cene za izdelke niso razmeroma tako zvišale.
/tska tiskarna