Je samoupravljanje potreba ali breme?
Nepotrcbna dilema za vsakega kulikor toliko obveščenega Jugoslovana, vendar v vsakdanjem življenju velikokrat nihamu v njej.
Zakaj?
Sestanki se vrstijo eden za drugim, na njih se premnogo-krat srečujemo isti Ijudje, ki se skorajda nimamo več kaj dogovoriii in tako sestanki ostanejo samo... sestanki. S pravilniki, statuti in sklepi smo pripravili institucionali-ziran sistem, da bi bili res idealno detnokratična druž-ba, da bi prišel do veljave glas vsakega občana, vendar praksa potrjuje, da njegovega glasu večkrat ni, ker prepro-sto ne pride na sestanek.
Zato se sestanek ponovi ali pa se sprejemajo sklepi v imenu..., torumsko se odlo-ča, kar se ponavadi izrodi v neuspešno akcijo, ki ponovno povzroči nove sestanke... za-čarani krog je tu.
Za ^estanek je potreben čas: Cas pa je danes postal \ se dragocenejši in odpir.i dilemo razmerja med časom /ase in /a skupne probleme. Pri tem vedno bolj po/abljamo, da samo skupaj lahko uspešno resujcmo težave, sami jih samo poglabljamo. Npr. te-/ave s preskrbo. Vsak zase čakumo \ vrslah /a i/delek, ki ga priiTuinjkuje, porabimo nre in ure /a iskunje po Hgo-vinah, tudi če/ mejo lahko naba\ljamo, isčemo z\e/e in /\e/ice prck vrste, segamo pod pulic in kdor >e /nujde. kdor iina de;iar(\ečdcnafja). kddi m \/amc loliko'-.isa /asc
l,i Im> nncl (ilo\ol| ali celo picNci'¦). drugi bo ostal-brc/.
l.ouika brc/olvi.nic ^a-nioohranih c. euoi/.u.i. louika
trenutnega osebnega zado-voljstva! Saj ni mogoče, da bodo tisti, ki niso mogli ali ho-teli tako ravnati, ostali ravno-dušni. Kakobososedprijatelj sosedu, če se eden v toplem domu sprchaja \ sami srajci, drugi pa \ plašču? Izničijo se osnovni oloveški odnosi, tako potrcbni Ijudem. Kavico tahko piješ sam, s prijatelji samo. če jih imaš.
Vsak zase torej samo ustvarjamo stanje, ki si ga pravzaprav ne želimo. Če ne-česa primanjkuje, če je nekaj naš skupni problem, to lahko rešimo samo skupaj, s pošte-nim dogovorom. solidar-nostjo in skupnim delom.
To pa je samouprvljanje. Sistem nam omogoča, da prav vsak problem rešinio, sicer v okviru danih možnosti, ven* dar v elementarno zaclo-voljstvo vseh. V krajevni skupnosti imamo od skupšči-nc, potrošniskega sveta do uličnega odbora možnost re-ševati problem preskrbljeno-sti. samo... povcdali je treba svojc mnenje, pomagati pri oblikovanju skupncga stališ-ča, dogovoriti sc /a akcijo in scvcda akcijo urcsničiti.
1'orej: prili je treba na se-vlanek. Doslej še ni^mo i/u-mili ilrugacnc piMkiične reši-ivl kumtiniciranj.i in \|.ora-/uinevaiija med l|iidmi. /r-t\o\ali icpotrcbnonckajčusu /.i seMunek
\s:ik rcalcn iliu/boni dcla-\cc pa o| .i/.i incil krajani ncko *-it»pnjt> p.ioivnusti. ne-
nja družbenemu delu, saj se zgodi, da je potrebno skupš-čino KS sklicati dvakrat, KK SZDL tudi trikrat, da je sklepčna. na sestanek odbora SZDL pride včasih samo predsednik — skljcatelj.
Res ni sile, ki bi presegla začarani krog pasivnosti, če-prav vemo, da le odločanje in dogovarjanje v najširših te-meljih lahko pripelje iz težav?
Starejši znanec mi je ned-vomno pripovedoval, kako so v partizanih ob pomanjkanju hrane komunisti zadnji stopili v vrsto k loncu. Večkrat so ostali lačni, odrekli so se najo-snovnejšemu. Breme po-manjkanja so prevzeli nase. Zato pa so jim borci zaupali, bili so ideal in gonilna sila boja.
V naši KS je prek dvestočlanov ZK, vendar jih je na odščevalno akcijo prišlo samo pet. Tudi na nesklepčni konferenci KK SZDL so manjkali člani ZK.
Še je med Ijudmi v veljavi ugled komunista, saj sicer ne bi rekli: Glej ga, član ZK, pa.ni iak in tak! vendar se la ugled vedno bolj idealizira, saj v praksi clani ZK prevečkrai obrnemo hrbet skupnemti v prid osebnemu, kar Ijudje vidijo.
Ne bi rad primerjal partizan-skega kotla z današnjim gospo-darskim položajem, vendar tudi današnji čas terja odrekanje. odrekanje osebnega časa v prid skupnemu. Večja akiivnost za stabilizacijo zahteva nujno več "•estankov, čepra\ manj diskusij-^kih in večdelovnih.pa vendar... ¦-ostankov. Ce si komunisti ne iniiiio v/eli časa zanje, če ne iH>mo izhojevali rezultutov in s lem povmili smisel dogovarjanju, iDiem hodo seslanki še naprej ¦>.nno sestanki.
li> pa je t>Teme. Odreči se v \tvji meri, kot bi sicer bilo nor-inalno. osebnemu v prid skupne-inu. več od drugih. je breme sa-moupravljanja. ki ga komunisti morafTU) prevzeti nase.
Vled drugim tudi /ato, da bodo sestanki konstmktivnejši in jih bo potrebno manj. verjetno kar precej manj.
ZVONE ŠIRUKEI J NO\O POLJE