---- 5 ---- Mnogovrstne novice. * O beračih in beračunstvu v doljni Avstriji je prišla nedavno od šolskega svetovalca Beckerja knjižica na svetlo, ki iz 40 krajev te dežele popisuje bera-čunstvo takole: 1) na vsak dan se more 12 beračev šteti, ki pridejo v eno hišo, 2) da večidel beraško mavho nosijo okoli možki in sicer taki, ki bi še lahko delali, 3) da je vsak dan več beračev. Pisatelj te knjižice šteje krajcarje, ki jih — brez Dunaja — v doljni Avstriji pobero berači leto in dan, na 1 milijon in 780.000 gold. — Prav bi bilo, da bi se v vsaki deželi seštel denar, ki se razdeli med berače, med kterimi je veliko število le potepuhov, ki niso miloščine vredni. * Namesti sedanjih cekinov (zlatov) se bodo po načrtu nove postave kovali cekini po 8 gold. in cekini po 4 gold. — Kovali se bodo že, — da bi le tudi kedaj spodrinili papirnate bankovce! * Žel eznicam našega cesarstva je zaukazano, da vsak vozovlak (Zug), ki se pelje na istem tiru za drugim, mora najmanj 1000 sežnjev zadej biti; dozdaj je bilo pripuščeno, da je vozovlak za vozovla-kom bil le 500 sežnjev. Po tem novem ukazu mora tedaj vsak vozovlak najmanj 10 minut na postajo (šta-cijo) priti, predno se drug pripelje za njim; če pa za vozom z ljudmi ali blagom pride brzovlak (Eilzug), morajo uni najmanj 15 minut pred tem na postajo priti. ----- 6 ------ • Cerkvenemu zboru v Rimu nasproti je osnovala liberalna drhal iz mnozih kotov sveti tako imenovano skupščino „svobodnomislečih" (Frajdenkarjev). Zbrali so se v Neapelu na Laškem. Neki Ricciardi je bil predsednik; namesti sv. Trojice je oklical svobodo, resnico, pamet za trojico. Neumrjočo dušo so djali na stran, češ, da se ta ne d& uganiti. Od več „iiberalcev" so zboru došle zaupnice, in tudi od Gari-baldi-a pismo, ktero med drugim namesti naše molitve o veri priporoča molitev, ki se tako-le začenja: „Jaz verujem v vero božjo brez duhovnov" itd. Cel6 Mehika je bila namestovana; tajnik zbora ga je pozdravil s klicem: „živela Mehika, ki je svojega cesarja umorila!" Ta zdravica je osupnila nektere, vendar je prva seja se brez zadrege končala. V drugi seji pa je zbor z vsklikom sprejel klic: „naj pogine cesar Napoleon!" To pa je bilo pričujočemu policijskemu komisarju vendar preveč — in zapodil je vso drhal.