GLAS N Ljubljana, 10. februarja i»6i OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VIII., ŠTEV. 11 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 30. seja okrajnega ljudskega odbora, dne 7. februarja 1961 , 81. ' Na podlagi 16. ra so: 1. Tajnik Temeljni upravni organi: 1 2. Tajništvo.za notranje zadeve S. Oddelek za narodno obrambo 4. Oddelek za občo upravo 5. Oddelek za finance i 6. Oddelek za gospodarstvo 7. Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve 8. Oddelek za družbene službe f Posebni upravni organi: 9. Zavod za planiranje 10. Zavod za statistiko 11. Zavod za prosvetno-pedagoško službo Drugi organi; 12. Okrajni javni pravobranilec 13. Sodnik za prekrftke in Senat za prekrške. 2. člen Notranja organizacija upravnih »rganov okrajnega ljudskega odbora Ljubljana je naslednja: I. Pri tajniku ni nobene organl-*acijske enote. II. V Tajništvu za notranje zadeve določi notranjo organizacijo državni sekretar za notranje zadeve X soglasju z okrajnim ljudskim odborom. III. V Oddelku za narodno obrambo ni notranjih organizacijskih enot. IV. V Oddelku za občo upravo so: 1. Referat za ONT službo in administrativna inšpekcija 2. Referat za skupščinske zadeve in prošnje in pritožbe 9. Samostojni referat za personalne zadeve 4. Glavna pisarna 5. Strojepisni biro 6. Ekonomat in tehnične službe. V. V Oddelku za finance so: 1. Odsek za proračun in sklade 2. Odsek za premoženjsko-pravne zadeve 3. Odsek za računovodstvo 4. Računovodstvo gozdnega sklada 5. Uprava za dohodke 6. Referat za geodetsko In katastrsko službo. Vi. V Oddelku za gospodarstvo so: V Referat za industrijo 2. Referat za obrt in promet 3. Referat za tržišče 4 Referat za turizem in gostinstvo 8. Referat za gradbeništvo 6. Samostojni svetnik za kmetijstvo 7. Kmetijski inšpektor 8. Veterinarski inšpektor 9. Tržni inšpektor" 10. Referat za delo ' '■ 11. Inšpektorat ža gozdarstvo 12. Pravna služba 13. Referat za zeleni pas. VII. V Oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve so: 1. Pravni odsek 2. Samostojni referent za komunalne zadeve 3. Samostojni svetnik za urbanizem 4. Samostojni referent za geodetsko službo 5. Gradbeni inšpektorji 6. Elektro-energetski inšpektor. VIII. V Oddelku za družbene službe so: 1. Samostojni referent za zdravstvo 2. Samostojni referent za šolstvo 3. Samostojni referent za socialno varstvo 4. Referat za telesno vzgojo 5. Referat za statistiko 6. Sanitarna inšpekcija 7. Uprava za vprašanja invalidov in borcev. IX. V Zavodu za planiranje so: 1. Odsek za plan proizvodnje 2. Odsek za formiranje in delitev narodnega dohodka ter za analize. X. V Zavodu za statistiko so: 1. Odsek za gospodarsko statistiko 2. Odsek za družbeno statistiko 3. Referat za publikacije, dokumentacijo in razmnoževanje 4. Samostojni referat za statistično analizo. XI. V Zavodu za prosvetno-pedagoško službo ni notranjih organizacijskih enot. XII. Pri Okrajnem javnem pravobranilcu ni notranjih organizacijskih enot. XIII Pri Sodniku in Senatu za prekrške ni notranjih organizacijskih enot. 3. člen Ta odlok velja od 1 aprila 1961. St.: 01-7/1-61. Ljubljana, dne 7. februarja 1961. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: Franc Popit, l. r. 22. Na podlagi 16. člena Zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Ur list LRS Št. 22-119/59) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora In na seji zbora proizvajalcev dne 7 februarja 1981 sprejel ODI OK o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana 1. člen Okrajnega ljudskega odbora Ljub- Za temeljne ln posebne upravne Ijana se določijo naslednja delovna organe, navedene v odloku o notra- mesta in najnižji naziv oziroma stro-njt organizaciji upravnih organov kovnost. Najnižji naziv oziroma Delovno mesto strokovnost-izobrazba I. TAJNIK pravna fakulteta — svetnik 3 tajnice (pri predsedniku in podpredsednikih, pri predsedniku Mestnega sveta in tajniku OLO) pisarniški referent II. TAJNIŠTVO ZA NOTRANJE ZADEVE Sistemizacija delovnih mest Tajništva za notranje zadeve je določena s posebno odločbo. III. ODDELEK ZA NARODNO OBRAMBO 1 načelnik višji referent I. vrste 5 referentov 4 referenti I. vrste 1 referent II. vrste 1 pisarniški uslužbenec administrator IV. ODDELEK ZA OBČO UPRAVO 1 načelnik višji referent I. vrste Referat za OMT službo in admin. inšpekcija: 2 referenta referent I. vrste Referat za skupščinske zadeve tn prošnje in pritožbe; 1 referent - referent 1. vrste 2 debatna stenografa (1 vodja stroj, biroja) debatni stenograf 1 pisarniška uslužbenka pisarniški referent Samostojni referat za personalne zadeve: 1 vodja referata 1 referent 1 Glavna pisarna; 1 vodja pisarne 7 pisarniških uslužbencev Strojepisni biro; 6 strojepisk Ekonomat: 1 ekonom 1 lnvcntarlst skladiščnik V. ODDELEK ZA FINANCE 1 načelnik 2 pisarniška uslužbenca Odsek za proračun in sklade: 1 šef odseka 1 referent za okrajni in mestni proračun 1 referent za proračun občin 1 referent za investicije in sklade referent I. vrste pristav pristav 4 pisarniški, referenti 3 pomožni pisarniški referenti 2 strojepiski l/a 4 stojepiske I/b, Il/b pristav pisarniški referent višji referent pisarniški referent referent I. vrste referent II. vrste referent IJ. vrste referent II. vrste Odsek za premoženjskopravne zadeve: 1 Sef referent I. vrste 2 pravna referenta referent I. vrste 1 pisarniški uslužbenec pisarniški referent Referat za geodetsko in katastriko službo: 1 samostojni referent Odsek za računovodstvo: 1 šef 1 blagajnik 1 referent za proračun 1 referent za investicije in sklade 1 referent za osebne Izdatke višji referent (geodetski inženir) referent II. vrste referent III. vrste referent II. vrste referent III. vrste referent III. vrste Računovodstvo gozdnega sklada: 1 šef računski referent 1 knjigovodja računovodja 1 knjigovodja-saldakootist računovodja 1 kontrolor odločb o odmeri prispevka računovodja 1 blagajnik računovodja GLASNI* Uprava za dohodke: referent I. vrste referent II. vrste referent II. vrste referent II. vrste referent II. vrste 1 davkar VI. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO 1 načelnik višji referent I. vrste 2 pisarniška uslužbenca Referat za industrijo: pisarniški referent 1 referent Referat za obrt in promet: referent I. vrste 1 referent Referat za tržišče: referent I. vrste 1 referent referent I. vrste Referat za turizem in gostinstvo: 1 referent Referat za gradbeništvo: referent I. vrste 1 referent 1 samostojni svetnik za kme- referent I. vrste tijstvo svetnik 1 kmetijski inšpektor višji referent 1 veterinarski inšpektor višji referent 1 tržni inšpektor Referat za delo: 1 vodja referata in referent za referent I. vrste delovna razmerja — pravnik 1 referent za analizo osebnih referent I. vrste dohodkov 1 referent za strokovno izobra- referent II. vrste ževanje referent II. vrste 1 inšpektor dela Inšpektorat za gozdarstvo: referent I. vrste 1 šef inšpektorata 1 inšpektor za obnovo in nego višji referent I. vrste gozdov 1 inšpektor za varstvo gozdov referent I. vrste in lovstvo 3 Inšpektorji za izkoriščanje referent I. vrste gozdov in gradnje referent I. vrste 1 pisarniški uslužbenec Pravna služba: administrator 3 pravni referenti Referat za zeleni pas: referent I. vrste 1 referent — inženir referent I. vrste 8 gozdarskih tehnikov (logarjev) pristav VII. ODDELEK ZA URBANIZEM, GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE 1 načelnik višji referent I. vrste 1 pisarniška uslužbenka Pravni odsek: pisarniški referent 1 šef — pravnik referent I. vrste 3 pravni referenti referent I. vrste 2 upravna referenta referent II. vrste referent I. vrste 1 strojepisec strojepisec 1 pisarniški uslužbenec I samostojni referent za komu- pisarniški referent nalne zadeve višji referent I. vrste 1 Sef 1 referent za proračunske dohodke in sklade 3 referenti za reSevanje davčnih pritožb prebivalcev 1 referent za takse 2 davčna kontrolorja Samostojni svetnik ' za urbanizem: 1 referent — urbanist referent I. vrste Samostojni referat za geodetsko službo: 1 komunalno-geodetski inženir Gradbeni inšpektorji: 1 vodja inšpekcije 2 inšpektorja Elektro-energetski inšpektorji: 1 inšpektor referent I. vrste referent I. vrste referent I. vrste referent I. vrste VIII, ODDELEK ZA DRUŽBENE SLUŽBE: 1 načelnik 1 samostojni referent za zdravstvo 1 samostojni referent 1 pravni referent 1 samostojni referent za cialno varstvo Referat za telesno vzgojo: 1 referent Referat za statistiko: 1 referent 3 pisarniški uslužbenci Sanitarna inšpekcija: 1 šef 2 sanitarna inšpektorja 1 pisarniški uslužbenec viž ji referent I. vrste referent I. vrste referent I. vrste referent I. vrste referent I. vrste referent II. vrste referent II. vrste pisarniški referent zdravnik 2 zdravnika pisarniški referent in borcev: višji referent I. vrste za šolstvo so- Uprava za vprašanja Invalidov 1 šef Odsek za invalidska svojstva in dodatke: 1 šef odseka in referent za priznavanje invalidskih svojstev referent I. vrste 1 referent za pregled odločb referent I. vrste 3 referenti za priznavanje invalidskih svojstev referent II. vrste Odsek za splošno varstvo invalidov in borcev: 1 šef 1 referent za posebne pokojnine in priznavalnine 1 referent za zdravstveno varstvo, ortopedsko in klimatsko zdravljenje 1 referent za rehabilitacijo invalidov in borcev Odsek za izplačilno službo: 1 šef in kontrolor izplačilne službe 1 računovodja 1 referent za likvidacijo računov 1 referent za izplačilo dodatkov 1 referent za izplačilo invalidnin 1 referent za izter. škode 2 knjigovodja Pisarna: 1 vodja pisarne 2 pisarniški uslužbenki 1 arhivar 1 stojepiska referent I. vrste referent I. vrste referent II. vrste referent II. vrste referent II. vrste računovodja računovodja računovodja računovodja računovodja računovodja pisarniški referent pisarniški referent pisarniški referent strojepisec IX. ZAVOD ZA PLANIRANJE 1 direktor 1 pisarniški uslužbenec Odsek za plan proizvodnje: 1 šef 4 referenti za industrijo 2 referenta za turizem in gostinstvo ter promet 8 referenti za kmetijstvo in gozdarstvo 1 referent za gradbeništvo 8 referenti za trgovino 2 referenta za obrt in komunalo 1 referent za družbene službe Odsek za formiranje in delitev 1 šef odseka in referent za ekonomske analize 2 referenta za izdelavo gospodarskih bilanc 1 referent za planiranje Investicij višji referent I. vrste pisarniški referent referent I. vrste 2 referenta I. vrste 2 referenta II. vrste 1 referent I. vrste 1 referent II. vrste 1 referent I. vrste 2 referenta II. vrste referent II. vrste 1 referent I. vrste 1 referent II. vrste 1 referent II. vrste 1 referent I. vrste 1 referent II. vrste referent II. vrste narodnega dohodka ter za analize: referent I. vrste 1 referent I. vrste 1 referent III. vrste referent I. vrste X. ZAVOD ZA STATISTIKO 1 direktor statistik — ekonomist 1 pisarniški uslužbenec pisarniški referent Odsek za gospodarsko statistiko: 1 šef 2 referenta za statistiko višji statistik Industrije 2 referenta za statistiko statistik kmetijstva in gozdarstva 1 referent za statistiko gradbe- statistik ništva in prometa 2 referenta za statistiko statistik trgovine 1 referent za statistiko gostin- statistik stva in turizma 1 referent za statistiko narod- statistik nogospodarskih bilanc 1 referent za statistiko cen in višji statistik življenjskega standarda 1 referent za statistiko obrti in višji statistik komunale Odsek za družbeno statistiko: statistik 1 šef 2 referenta za statistiko dela višji statistik In delovnih odnosov 2 referenta za demografsko statistik statistiko 1 referent za statistiko pro- statistik svete in kulture 1 referent za statistiko javne uprave in politično ter sodno statistik statistiko statistik 1 referent za adresar Statistik Referat za publikacije, dokumentacijo In razmnoSevanjet 1 vodja referata administrator 1 referent za publikacije in razmnoževanje statistik 2 strojepiski strojepisec I/a in I/b 1 pisarniški uslužbenec pisarniški referent Samostojni referat za statistično analizo: 1 samostojni referent za statistično analizo višji statistik XI. ZAVOD ZA PROSVETNO PEDAGOŠKO SLUŽBO 1 direktor profesor 4 prosvetno-pedagoškl svetovalci profesor 1 pisarniški uslužbenec pisarniški referent XII. TEHNIČNE SLUŽBE (V Oddelku za občbo upravo) 6 kurirjev 7 vratarjev 3 telefonisti 1 hišnik 13 snažilk 3 polkvalificirani delavci pomožni uslužbenec pomožni uslužbenec pomožni uslužbenec pomožni uslužbenec nekvalificirane delavke polkvalificirani delavci 2. člen Ta odlok velja od 1. aprila 1961. St.: 01-7/2-1961. Ljubljana, dne 7. februarja 1961. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: Franc Popit, 1. r. 23. Na podlagi 16. člena Zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 22-119.59) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 7. februarja 1961 sprejel ODLOK o sistemizaciji delovnih mest Pri Okrajnem javnem pravobranilcu 1. člen Pri Okrajnem javnem pravobranilcu se določijo naslednja delovna toesta in najnižji naziv oziroma Strokovnost. Delovno mesto: 1 pravobranilec 2 referenta * pisar, uslužbenec ^ strojepiski Najnižji naziv oz. strokovnost -izobrazba referent I. vrste referent I. vrste pisar, referent strojepisec I/b 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku °kraja Ljubljana. St.: 01-7/3-61. Ljubljana, dne 7. februarja 1961. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: Franc Popit, 1. r. 24. Na podlagi 16. člena Zakona o Organizaciji uprave ljudskih odbo-(Ur. list LRS št. 22-119/59) je krajni ljudski odbor Ljubljana na jj°jl okrajnega zbora in na seji zbo-o Proizvajalcev dne 7. februarja 1961 'Prejel ODLOK o sistemizaciji delovnih mest Sodnikov in senata za prekrške- 1. člen ,, ža sodnike in senat za prekrške ll'* Okrajnem ljudskem odboru Ljubka se določijo naslednja delovna i/Pstu in najnižji naziv oziroma strogost. delovno mesto * Predsednik 3 8<>nata ^nikl za 3 Prekrške Pisarniški j Uslužbenci strojepiski Najnižji naziv oz. strokovnost -izobrazba višji ref. I. vrste referent I. vrste pisarniški referenti strojepisec I/b 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St.: 01-7/4-61. Ljubljana, dne 7. februarja 1961. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: Franc Popit, 1. r. 25. Na podlagi 2. odstavka 158. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53 57) in določb odloka o okvirih za določanje položajnih plač tajnikov ljudskih odborov (Ur. list I.RS št. 23/59 in 16/60) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 7. februarja 1961 sprejel ODLOK o spremembah odloka o določitvi položajnih plač uslužbencev upravnih organov in zavodov okrajnega ljudskega odbora Ljubljana 1. člen Točke č), d), e) in f) 4. člena odloka o določitvi položajnih plač uslužbencev upravnih organov in zavodov okrajnega ljudskega odbora Ljubljana št. 04/2-1-58/1-60 z dne 7. oktobra 1960 se spremenijo in glasijo: »č) stenodaktilografi, daktilografi-korespondenti, vodje večjih pisarn, strojepisci I.a — 2000 do 8000 din; d) pisarniški uslužbenci na delovnih mestih, za katera je predpisana sredstva strokovna izobrazba — 2000 do 7000 din; c) izvršilni uslužbenci na delovnih mestih, za katera je predpisana nižja strokovna izobrazba, vodje manjših pisarn, strojepisci I.b — 1500 do 5000 din; f) pisarniški uslužbenci na delovnih mestih, za katera je predpisana nižja strokovna izobrazba, strojepisci II. in III. razreda — 1000 do 4000 din.« 2. člen 5. člen odloka se spremeni in glasi: »pripravniki I. vrste 6000 din, pripravniki II. vrste 5000 din, pripravniki III. vrste 4000 din, pripravniki IV. vrste 2000 din.« 3. člen Ta odlok velja takoj in se uporablja od 1. novembra 1960. St.: 04/2-1-58/2-60. Ljubljana, dne 7. februarja 1961. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora: Franc Popit, 1. r. 26. Na podlagi 12. člena uredbe o nazivih in plačah uslužbencev organov za notranje zadeve (Ur. list FLRJ št. 7/58) izdajam ODLOČBO o spremembi odločbe o okvirih za določanje položajnih plač uslužbencev Tajništva za notranje zadeve Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana I. Položajne skupine 8, 9, 10, 11 in 13 v odločbi o okvirih za določanje položajnih plač uslužbencev v Tajništvu za notranje zadeve Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana št. 183/98 z dne 3. 10. 1960 se spremenijo In se zdaj glasijo: 8. Uslužbenci ljudske milice na delovnih mestih, za katera so potrebna specialna znanja, vodja sektorja v ljudski milici, godbeniki, vodja večje pisarne, stenodaktilograf-korespondent, strojepisec I.a razreda, ostali izvršilni uslužbenci in drugi uslužbenci na podobnih položajih — 2000 do 8000; 9. miličniki, uslužbenci straže v zaporo, vodja manjše pisarne, pisarniški službene! na delovnih mestih, za katera je predpisana srednja strokovna izobrazba, strojepisec I.b razreda, telefonist, radist in teleprinte-rist — 2000 do 7000; 10. izvršilni in pisarniški uslužbenci na delovnih mestih, za katera je predpisana nižja strokovna izobrazba — 1500 do 5000; 11. strojepisci II. In III. razreda — 1000 do 4000; 13. pripravniki: za naziv I. vrste do 6000, za naziv II. vrste do 5000; za naziv III. vrste do-4000, za naziv miličnik in paznik do 3000, za naziv IV. vrste do 2000. II. Ta odločba velja takoj, čim da k njej soglasje Okrajni ljudski odbor Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1961. Državni sekretar: Vladimir Kadunec, 1. r. K tej odločbi je dal soglasje Okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji dne 7. februarja 1961. St.: 1-16/1-61.' Ljubljana, dne 7. februarja 1961. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora: Franc Popit, 1. r. 27. Na podlagi 10. člena Uredbe o nazivih in plačah poklicnih gasilcev (Ur. list FLRJ št. 45/58) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okra -nega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 7. februarja 1961 sprejo! ODLOK o spremembah odloka o določitvi položajnih plač in posebnega dodatka za službo čianom poklicne gasilske brigade okraja Ljubljana 1. člen 2. člen odloka o določitvi položajnih plač in posebnega dodatka za službo članom poklicne gasilske brigade okraja Ljubljana (Glasnik št. 93/59) se spremeni in glasi: »Članom poklicne gasilske brigade, ki so zaposleni na niže navedenin delovnih mestih, pripada tale položajna plača: 1. komandant brigade — od 7500 do 15.000 din; 2. namestnik komandanta brigade od 6200 do 14.000 din, 3. inštruktorji, tehnični vodje delavnic, šef strojnega parka — od 5500 do 12.000 din, 4. komandirji čet, komandirji vodov — od 3700 do 10.000 din, 5. desetarji, vodje delavnih skupin, gasilci-šoferji, gasilci-ovtomeha-nični — od 3100 do 7000 din, 6. gasilci — od 3100 do 6000 din, 7. gasilski inšpektor-pripravnik — do 4300 din, 8. gasilski tehnik-pripravnik — do 3200 din, 9. gasilci-pripravnikt do 1800 din.« 2. člen Ta odlok velja takoj in se uporablja od 1. novembra 1960. St.: 1-15/1-61. Ljubljana, dne 7. februarja 1961. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora: Franc Popit, 1. r. UVODNA BESEDA K POROČILU SVETA ZA GRADBENIŠTVO IM INDUSTRIJO GRADBENEGA MATERIALA Predsednik sveta za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala Ostoj Tuma je podal naslednje poročilo: Gradbena operativa je do danes vložila ogromne napore v izgradnjo številnih objektov kapitalne izgradnje in družbenega standarda. Kljub temu pa je gradbeništvo v odnosu do drugih gospodarskih panog zaostalo, ker niso bila zadostno urejena razmerja med nosilci investicijske izgradnje — investitorji, projektanti, izvajalci gradbenih del, industrije gradbenega materiala in ostalimi gospodarskimi organizacijami, ki proizvajajo elemente in materiale za gradbeništvo. Operativa še ne odigrava vloge, ki ji pripada, ker ji ni dana zadostna možnost aktivnega' vpliva na zasnovo, konstrukcijo m izvedbo, objekta, ki ga gradi. Gradbena operativa je v glavnem le uslužni Izvrševalec del. Nesorazmerje med potrošnjo in proizvodnjo nekaterih gradbenih materialov ter nezadostna opremljenost gradbeništva so bistveno vplivali na današnje stanje. Vendar razvoj ni šel mimo gradbeništva in danes že lahko ugotovimo, da so dozoreli pogoji, da gradbeništvo zavzame bolj aktivno vlogo in postane tudi samostojen proizvajalec gradbenih objektov, enako kot industrija za svoje izdelke. Predvsem velja to za stanovanje, saj imamo že gradbena podjetja, ki so sposobna sama ali v kooperaciji izdelati objekt, od načrta do zaključnih del. Mislim, da dozoreva čas, ko bomo lahko govorili o stanovanju kot o potrošnem blagu, tako kot to velja za pralni stroj, televizor in avtomobil. V poročilih, ki ste jih prejeli, so podatki in analize o razvoju gradbeništva in industrije gradbenega materiala, zato bom na kratko nanizal le povzetke s sklepi in predlogi. POVZETKI S SKLEPI IN PREDLOGI - I. Gradbeništvo 1. Plan gradbeništva je že vrsto let nazaj stalno manjši kot pa je realizacija predhodnega leta Vzrok temu je tendenčno nizka ocena realizacije s strani vodstva podjetij, ki se trmasto borijo za nizek plan in nikakor ne pristanejo na realne predloge. Svet za gradbeništvo in industri- GLASNI* STKAN 52 Jo gradbenega materiala poziva zato vse organe delavskega samouprav’ ljanja v gradbeništvu, da posvetijo temu osnovnemu vprašanju vso pozornost. 2. Osnovna hiba dosedanjega razvoja je tradicionalni način gradnje, ki tlači produktivnost'in gospodarnost ter zavira hitro dograjevanje objektov. Glavna1 smer bodočega razvoja mora biti prehod od ekstenzivnega na intenzivno izvajanje del, ki bo pogoj za učinkovit prodor industrializacije v gradbeništvo. — Proizvodni proces gradnje mora pričeti v industrijskem obratu, kamor je treba prenesti iz gradbišč vso proizvodnjo gradbenih elementov, hkrati bo to tudi 'pomagalo ublažiti sedanji sezonski značaj gradbeništva. — Industrija gradbenega materiala mora s tem namenom prevzeti iniciativo in v tesnem sodelovanju s projektanti ih gradbenimi podjetji uvesti serijsko proizvodnjo nOvih izdelkov in moderniziranih klasičnih materialov, sposobnih za hitro montažo. — Temeljni pogoj za tak razvoj je ustrezna projektantska dejavnost, ki bo morala bolj smelo, vendar z zavestjo polne odgovornosti, uporabljati najnovejše domače in tuje izkušnje ter izsledke. — Delo na gradbiščih bo moralo pridobiti na točnosti in natančnosti, tako glede izvedbe, kakor mer in časa. Gradbinci bodo marali računati z milimetrom ih minuto, ne pa kakor do nedavna s colo in »pratito-. 3. V začetku leta 1960 so izšli zvezni predpisi o modularni koordinaciji, ki omejujejo presvobodno Izbiro izmer pri projektiranju stanovanj. Projektanti se pa očitno ne zavedajo daljnosežnosti tega ukrepa in ga kljub zakoniti veljavi največkrat prezrejo in s tem ovirajo tipizacijo in masovno izdelavo standardnih elementov. S tem direktno vplivajo na karakter zaključnih del in jih zadržujejo na ravni klasičnega obrtništva. .— Revizijske komisije morajo zato nujno in brezpogojno zavrniti vse načrte, ki ne upoštevajo uzakonjenih modularnih mer in predpisanih tipiziranih elementov. — Glede na prepočasno prodiranje tipizacije v gradbeništvu mora komisija pri Svetu nadaljevati z delom, ker je potrebna še nadaljnjo študijska obdelava tega problema v koordinaciji z vsemi forumi. Zato je predvideti v okrajnem proračunu za leto 1961 potrebna finančna sredstva. 4. V minulem obdobju je povzročala resne zastoje pri izvajanju gradenj nepopolna dokumentacija, od urbanistične preko programske ln projektne do finančne. Investitorji niso skrbeli za dobre1 programske osnove, niti niso zadostilo sodelovali s projektanti in izvajalci del. — Potrebno je, da gradbena podjetja t ne sklepajo pogodb in ne pričnejo z deli, dokler ni predložena vsa potrjena tehnična dokumentacija, do detajlnth-načrtov in dokler niso realno zagotovljena investicijska sredstva. — Gradbena inšpekcija mora energično preganjati vsak najmanjši odstop od te zahteve. 5. Petletni perspektivni plan Izgradnjo stanovanj Je, bil izpolnjen v štirih letih a 96,5 % .(4-letno 125 %) Po programu bi moralo biti zgrajenih 600 stanovanj več. Zamude izvirajo predvsem iz premalo koordinirane In preširoke fronte gradenj, ki ni bila časovno vsklnjena z razpoložljivimi kapacitetami in finančnimi možnostmi, tako da smo gradili večje zgradbe do treh let. V veliki meri so k temu pripomogli nekateri nestrpni )n nedisciplinirani investitorji in tudi projektanti, ki so se zanašali na svojo veljavo ali jo celo izkoriščali in se tako vrivali med redne graditelje. — Občine in stanovanjski skladi bodo morali pripraviti dolgoročne plane stanovanjske izgradnje, s podrobno izdelanimi urbanističnimi in zazidalnimi načrti, ki bodo vezani na časovne iri finančne podatke, tako da bodo vsi interesenti seznanjeni z dejanskimi možnostmi. — Na osnovi tako izdelanega in objavljenega orientacijskega načrta se bodo zlahka vsi interesenti vključili v plan, izbrali lokacijo, izdelali investicijske programe ali se odločili za tipske projekte po svojih zmožnostih in željah in se udeležili razpisanih natečajev. — Gradbena operativa in proizvajalci gradiva bodo lahko skladno s planom pripravili in uredili svoje kapacitete, kar je važno zlasti za dinamiko pri zaključnih delih. — Ta način bo seveda projektante ekonomsko stisnil med želje in zahteve ria eni strani ter možnosti na drugi strani, tako da bodo vsi primorani načrtovati realno in bodo nekateri pač morali, hošeč-nočeš, opustiti svoje težnje po pretirani originalnosti, ki na splošno ni poceni. V danem okviru modularne koordinacije, tipiziranih gradbenih elementov in modernega industrializiranega gradbeništva bodo vsi našli bogate možnosti za razvoj svojih individualnih ustvarjalnih sposobnosti. Zavedati se moramo, da je stanovanje potrošna dobrina in ne umetnina. Vse, kar je zahtevano, nedisciplinirano, nezanesljivo, površno, intole-rantno in drago mora in tudi bo samodejno odpadlo. — Kljub široki fronti stanovanjske gradnje grozi, pa prav zaradi njenega zaviralnega Vpliva na posamezno zgradbo, nevarnost, da v letu 1962 ne bo dovolj vseljivih stanovanj, zato je potrebno takoj pričeti z gradnjo nekaj enostavnejših objektov, ki bodo zanesljivo dokončani še pred koncem leta 1962. 6. Nesporno je, da vplivajo dobri In popolni načrti na hitro in gospodarno izvedbo del, poleg tega pa posredno uvajajo novo tehnologijo V gradbeništvo. Za take projekte pa ni zadostnih kapacitet. — Predvsem je potrebno dopolniti predpise o reviziji projektov in zahtevati kompleksne načrte, tako za groba gradbena dela, kakor tudi za zaključna dela z vsemi potrebnimi armaturami in montažnimi načrti. — Zmogljivost projektantskih organizacij je premajhna, med drugim tudi zaradi' pomanjkanja ustreznih prostorov. To vprašanje je potrebno reševati ne samo z družbenimi sredstvi, ampak tudi z močno udeležbo projektantskih organizacij samih, saj je znano, da so precej više akumulativna kakor ostalo gradbeništvo. 7. Statistika ugotavlja, da dovršimo le 17 % stanovanj v prvi polovici leta, 83 % pa proti koncu leta. Vzroki so nereden dotok materiala, ki čestokrat ne ustreza, nedovoljno časovno Vsklajena gradnja, inštalaterska in zaključna dela, ki slonijo na starih izročilih. — Dobava osnovnega materiala je praktično rešena in je le še vprašanje časa, da nastopi večja ponudba od povpraševanja, leta 1961 pa bo še kritič.en cement, — Primanjkovalo bo še betonskega železa, vseh vrst Instalacijskega materiala, zlasti kotlov in radiatorjev in materiala za zaključna dela. Nesorazmerje se ne bo popravilo, ker domača kovinska Industrija na tem področju ne predvideva niti povprečnega dviga proizvodnie! V tej smeri Svet ne more ukrepati. — Tržna hi gradbena inšpekcija naj energično ukrepata, kjer se pojavi slab material. — Glede dinamike velja , rečeno pod 5. Ce bo delo razdeljeno enakomerno na vse kvartale, bo obrtniška dejavnost samodejno doživela preobrazbo in delitev na dve specializirani veji. Servisno za popravila in proizvodno obrtništvo za dela pri Izgradnji, ki bo moralo biti specialno mehanizirano in orientirano na industrijsko proizvodnjo standardiziranih zaključnih del. — Uvesti moramo dograjevanje od spodaj navzgor, pozimi v zaprtih ln kurjenih, sicer še surovih zgradbah, kar bo omogočilo hitrejše izkoriščanje zgradb. — Za povečanje kapacitet gradbenega obrtništva morajo gradbena podjetja razvijati obrtni? obrate skladno s kapacitetami osnovne dejavnosti, občinski LO pa morajo večati obstoječe in ustanavljati nove specializirane obrate. 8. Posebno kritično bo pomanjkanje betonskega železa. — Svet priporoča skrajno štednjo ln poziva projektante, da v tem pogledu iščejo najracionalnejše rešitve. — Uvoz naj bo usmerjen fe na visokovredno specialno betonsko Jeklo. — Dokler ni pri nas ustreznih tehničnih predpisov, naj projektanti in revizijske komisije uporabljajo predpise iz države, od koder bo jeklo uvoženo. 9. Storilnost ne narašča zadostno. Število zaposlenih je naraščalo skoraj vzporedno kot obseg gradbenih In zaključnih del. — Gradbeništvo se mora hitreje oprijeti industrijskih načinov dela, ki v večji meri omogoča zaposlovanje priučenega kadra. — Napredujoča mehanizacija bo zahtevala Višji tehnični nivo kadra, zato je potrebno Izkoristiti vse možnosti za priučevanje delavcev na delovnem mestu. — Gradbena podjetja morajo tudi v bodoče skrbeti za zadostna in dostojna stanovanja gradbincev, ker si bodo le tako zagotovila dobro in stalno delovno silo. 10. Gradbeno Inšpekcijska služba je prešibka in ne izpolnjuje svoje osnovne naloge. — ObLO morajo e pravilno stimulacijo pritegniti potrebno število strokovno sposobnega tehničnega osebja v inšpekcijsko službo. — Inšpektijsko službo na občinah in okraju je osamosvojiti, tako da ne bo podvržena nobenemu vplivu. — Sef inšpekcije na občini in okraju naj vsaj enkrat letno neposredno poroča na seji obeh zborov. II. Industrija gradbenega materiala 1. Ljubljanski Je edini okraj, ki je s svojimi in občinskimi skladi omogočil široko rekonstrukcijo skoraj vseh obratov industrije gradbenega materiala. Skupna udeležba doseže skoraj 40 %. Vložena sredstva zagotavljajo visok efekt rekonstrukcije, tako ua se proizvodnja poveča za 90 % in bo že v drogi polovici leta 1961 dovolj osnovnega gradiva. 2. Prvotna investicijska vsota se poveča zaardi podražitve za 14,5 %, to je od 2038,4 milijona din za 233,3 milijona din na 2271,7 milijona din. — Vzrok za to so bili nepopolni programi, kar jc imelo za posledico Izgubo na zveznih kreditih, pri povprečni 40 % udeležbi SIS pomeni to okroglo 80 milijonov din manj (ker nekaj nanesejo tudi višje cene). — Poglavje zase je kooperacijska pogodba tovarne Ivo Lola Ribar z inozemsko firmo LTNGL. Ivo Lola Ribar si je ustvarila s to pogodbo monopolni položaj, ki ga sedaj nekorektno izkorišča, poleg tega pa zateguje roke in dobavlja nekvalitet- no opremo. Investitorji so spričo Izključnih pravic Ivo Lola Ribar brez moči. 3. Finansiranje rekonstrukcije je v glavnem zagotovljeno, manjkajoča sredstva za podražitve so negotova le Še pri novogradnji apnenic v Dobrepolju ln opekami INDOP. V obeh primerih bo verjetno potrebno nekoliko povišati udeležbo iz stanovanjskih skladov, ker obe podjetji nimata lastnih sredstev. 4. Glavna smer rekonstrukcije Jel dvig kvalitete, povečanje kapacitet, znižanje delovne sile in prehod na sodobne gradbene elemente. — Kapacitete bodo narasle za 90 %, izraženo v vrednosti. — Storilnost na posameznika se dvigne za 61 %, od 1,122.000 din na 1,817.000 din letno. — Število zaposlenih se poveča le za 18 %. 5. Investicijski programi so bili Izdelani, Sc preden so stopile v veljavo modularne mere. — Glede na predpisano modularno koordinacijo mer v gradbeništvu bo morala vsa Industrija, ki proizvaja za gradnjo stanovanj elemente, prilagoditi svoje Izdelke modulu 10. Izjemoma obdrži svoje stare nemodularne mere le polni zidak. Glede na vedno večji vpliv montaže bodo na kvaliteto izdelkov postavljene vedno strožje zahteve. 6. Cene gradbenemu materialu so porasle v letu 1960 povprečnd za 20%. Na povišanje cen so vplivati, predvsem: — porast cen reprodukcijskemu materialu, — povišanje plač, nove investicije, — spremembe planskih instrumentov, — konjunktura na tržišču, ki pa mora zaradi močnega povečanja kapacitet odpasti. 7. Rekonstrukcija opekarn bo z izjemo vrhniških opekam in rudniške opekarne v Trbovljah gotova v drugi polovici leta 1961. — Sodobna oprema bo v obnovljenih opekarnah omogočila proizvodnjo večjih keramičnih elementov, sposobnih za montažno uporabo Prvo sodelovanje z gradbeno opero- • tivo že lahko zabeležimo. To sodelovanje bo potrebno razširiti, če hočemo pospešiti nove prijeme za industrializacijo gradbeništva. ' — Spričo velike nove tovarne zidnih elementov pri TE Trbovlje bo obseg proizvodnje rudniške opekarne kočljivo vprašanje, ki ga mora rešiti uprava, preden začne z večjimi deti. Glede na oddaljenost do kolodvora bo imela opekarna le lokalni značaj! — Proizvodnja strešnikov stalno nazaduje zarodi komercialnih razlogov. Po končani rekonstrukciji bodo podane vse možnosti za kvalitetno proizvodnjo, zato morajo opekarne ponovno uvesti izdelavo strešne opeke. .. — Število zaposlenih, reducirano na enoto proizvoda, je zelo različno, zato Je potrebno analizirati v opekarnah vsa delovna mesta, zlasti Še glede na nerazumljivo naraščanje nekvalificirane delovne sile v strukturi zaposlenih. ~ 11 8. Pri rekonstrukciji apnenic so nastopile največje podražitve in pri Dobrepolju, skoraj za 100%-Vzrok je predvsem v programski zasnovi, ki je bila po sklepu Zvezn® gradbene zbornice spremenjena, de-,]pma pa v terenskih prilikah in seveda zaradi podražitve materialov. — V Dobrepolju proizvajajo najboljše živo apno v okraju, zato bo potrebno investicije dokončati, Pa čeprav z dodatno udeležbo stano* vanjsVeoa sklada. — 7 razširitvijo proizvodnje z.a hidrirano apno jc omogočena pr0' izvodnja zidnih elementov lz EF pepela, poleg tega pa še odpadejo apnene jame na gradbiščih, kar pomeni pocenitev in napredek v gradbeništvu. — Z mehanizacijo kamnoloma bo v Kresnicah rešen problem delovne sile in povečana bo kapaciteta za proizvodnjo živega apna, kar bi bilo Potrebno razširiti še vsaj na kamnolom v Zagorju. 9. Nova centralna gramoznica, ki nastaja v Tomačevem, pomeni za ljubljanska gradbena podjetja velik napredek, ker dobijo vsa gradbišča nevtralno bazo. Nov separimn agregat prinese znatne prihranke na cp* men tu in tudi lažje konstrukcije V zgradbah. — Primanjkovalo bo še najdrobnejše frakcije do 3 mm, zato bo potrebno sistematično preiskati bližnjo okolico Ljubljane, da se ugotovijo ležišča uporabnega dolomita in nato Uredi obrat, ki bo najbolj ekonomično pokrival potrebe ljubljanskega gradbeništva. Iniciativo za to je že Pokazalo podjetje Rudnik bari ta v Škofljici, ki pa mora zgrabiti problem bolj vsestransko, tudi s prometne strani. 10. Dobili smo nov obrat lahkih gradbenih plošč, tipa stramit, ki se *e uveljavlja v gradbeništvu. Podjetje »Izolirka« ima še obširen program za druge nove proizvode, potrebne pj-pdv$em pri zaključnih delih v stanovanjski izgradnji, kar bo Potrebno podpreti glede na pomanjkanje prav teh materialov. 11. I-esna Industrija bo v kratkem dala na trg zadostno Število v>"at, oken in stavbenega pohištva, ''Ondar bo potrebno še znatno izboljšati kvaliteto izdelkov. Zaenkrat se Pojavljajo velike težave pri vgrajevanju, zaradi disharmonije med proizvajalci in montažerji in zaradi obojestranske netočnosti. Te začetne bolezni pa se smejo zavreti razvoja v Padvse pozitivni smeri. 12. Cementa bo v letu 1961 še primanjkovalo. S končano I. fazo obnove trboveljske cementarne bo sta-PJe normalizirano, vendar bo čim-Peej potrebno začeti z II. fazo, da ne Pride proti koncu novega petletnega *do.bja do ponovnega pomanjkanja Cementa. — V novejšem času prodira v Obredje transport cementa v rinf užitim stanju, kar bo potrebno čvrsto Podpreti, ker pomeni to občuten pri-PiUnek na materialu in deloval sili, *PJ predstavlja embalaža cementa ’ Pkrog 10 % prodajne cene. , 13. O serijski proizvodnji In mon-M.I obrtniških Izdelkov je bilo ve-,ko govora v poglavju o gradbeniku, Omeniti je le, da vsa montažna Mletja razširjajo in rekonstruirajo |Vnje obrate z osnovnim ciljem ht-Mšega izvrševanja zaključnih del. j Iz vsega navedenega jasno izhaja, A Še vedno ni prave povezave in kodnega dela med različnimi ko-Prrantl pri gradnji — investitorji, jjmjektanti, gradbeno operativo, in« k tri jo gradbenega materiala, raz-'mt zavodi in tudi kreditnimi sklati Zato toplo pozdravljamo lnic'n-^O, ki je Izšla za ustanovitev orga-A ki bi vse te sodelavce povezal, J Čeprav samo za pogodbeno tehtno poslovanje pri stanovanjski iz- (Ob zaključku postavljam pred h4 zbora predvsem problem nndalj-finansiranja. Zn obnovo in piritov proizvodnje smo določili ll^bin sredstva iz stanovanjskih vkjdov, kar nam že za drugo poleno leta 1961 zagotavlja zadostne L čine osnovnega gradiva in neka- p mizarskih izdelkov, hkrati nam ^šmtrjujc, da je bilo zavzeto stali- Prnviina Odpira pa se vpraša- nje nadaljnjega finansiranja večje proizvodnje materialov ža zaključna dela In zn industrializacijo gradbenega obrtništva. Zaenkrat ni možnosti novih investicij s pomočjo Stanovanjskih skladov! Za zbor proizvajalcev pa naslednja dva problema: Iz analiz izhaja, da vprašanje odgovornosti sploh ni rešeno^ nihče he odgovarja ža napake, od projektanta in izvajalca gradbenih del do proizvajalca materiala. Smatram, da je ena od osnovnih nalog zbora, da o tem zavzame odločno stališče in ga prenese preko občinskih zborov proizvajalcev na organe delavskega samoupravljanja, ki v tem pogledu ne smejo več ostati brezbrižni. Glede zamenjave človeka s strojem smo dospeli do preokretnice, ko se ekonomska in socialna merila že nagibajo na stran mehanizacije, čeprav še ne povsod. Prišel je čas, da zavržemo še zadnje pomisleke in se odločno zavzamemo za novo dinamično smer, ki mora, združena z nagrajevanjem po učinkju, eksplozivno dvigniti storilnost tudi v gradbeništvu! SKLEPI K POROČILU 0 KMETIJSTVU SPREJETI NA 30. SEJI OKRAJNEGA LJUDSKEGA 0DR0RA V zvezi s poročilom Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo o kmetijstvu ter na podlagi razprave na seji okrajnega ljudskega odbora o poročilu in predlogih, ki so jih dali odborniki okrajnega ljudskega odbora predlagamo naslednje sklepe: 1. Ker se kmetijska zemljišča zaradi izkoriščanja za nekmetijske namene stalno zmanjšujejo, priporočamo občinam, da zaradi zavarovanja navedenih zemljišč dosledno izvršujejo predpise, dane z zakonom o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, z zakonom o izkoriščanju gline, peska, proda in kamenja in z odredbo o delih, s katerimi se omogoči kultiviranje zemljišča, poškodovanega z rudarskimi deli. 2. Občinski ljudski odbori naj tudi v bodoče izdajajo odloke o minimalnih agrotehničnih in agromelioracijskih ukrepih za vse površine, za katere je komisija strokovnjakov mnenja, da lahko dajo visoke donose. ■ Osnova je zvezni zakon o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč. 3. V okoliših, primernih za sadjarsko proizvodnjo, naj občinski ljudski odbori na podlagi okrajnega odloka o rajonizaciji kmetijske proizvodnje izdelajo ožjo rajonizacijo sadjarske proizvodnje in izdajo tozadevni odlok. 4. V rajonu pinegavske živine naj občinski ljudski odbori zaradi hitrejšega napredka živinorejske proizvodnje na podlagi republiškega zakona o ukrepih za napredek živinorejske proizvodnje predpišejo za območje celotne občine ali za posamezne predele občine bolj donosne pasme živine. 6. Prav tako naj občinski ljudski odbori na podlagi istega zakona predpišejo rejo bele pasme prašičev zaradi boljše kvalitete mesa in zaradi možnosti Izvoza. 6. Zaradi napredka v kmetijski proizvodnji je treba še hitreje razvijati in utrditi proizvodno sodelovanje med KZ, družbenimi posestvi in zasebnimi proizvajalci v poljedelski kot Živinorejski proizvodnji. Zato nai občine skupaj z upravniki KZ, družbenih posestev in kmetijskimi strokovnjaki proučijo prilike in potrebe po krmi ter nn podlagi tega zadolžijo KZ, da pohitijo s sklepanjem kooperacijskih pogodb precU vsem za krmne rastline. Tako si bodo KZ In posestva zagotovila do-voljne količine krme za naraščajoči stnlež živine Prav tako je treba plan kooperacije proizvodnje v celoti izvršiti tudi v vseh ostalih kmetijskih panogah. 7. Glede Izvajanja odredbe o prepovedi klanja telet noj občine zaostrijo kontrolo rojstva telet, privezovanja in prometa z njimi. Zato morajo osemenjevalci in blkoreje) voditi točno evidenco o osemenitvi oz. o pripustitvi krav. 8. Ker se je v letu 1960 v nekaterih občinah pojavila svinjska kuga večkrat in na več mestih, naj te ob- čine sprejmejo odlok o obveznem cepljenju prašičev proti svinjski kugi. Tak odlok je potreben predvsem v občinah, ki imajo klavnice, kamor prihajajo prašiči tudi iz drugih republik. 9. Občinam se priporoča, da pri obravnavi 5-letnega perspektivnega plana razvoja kmetijstva in družbenega plana za leto 1961 razpravljajo tudi o gospodarjenju in problematiki na "družbenih posestvih. Tako bodo odborniki seznanjeni s to problematiko in bodo laže reševali vprašanja dajanja garancij za investicijsko izgradnjo družbenih posestev. 10. S prevzemanjem novih kmetijskih površin se na družbenih posestvih povečuje tudi investicijska izgradnja. Zaradi cenejše graditve gospodarskih objektov, boljšega izkoriščanja delovne sile in prevoznih storitev, kakor tudi lažjega prelivanja sredstev in plasiranja proizvodov naj se po zgledu KGP Kočevje sorodne gospodarske panoge in predelovalna industrija kakor tudi ustrezne površine gozdov vključijo v eno gospodarsko enoto. S tem bo družbenim posestvom zagotovljen hitrejši razvoj in možnost ustvarjanje sredstev za lastno udeležbo pri najemanju kreditov, za odplačevanje anuitet in drugih družbenih obveznosti. Poleg toga bodo delavci v taki močni gospodarski enoti videli perspektivo in se bo zmanjšala tudi fluktuacija delovne sile. Ker za združevanje v predlaganem smislu ni mogoče dati enotnih navodil, se priporoča, da vsaka kmetijska organizacija in občinski zbor proizvajalcev proučita, kakšna organizacijska oblika naj bo za posamezno posestvo, kaj naj se združuje In kakšna naj bo notranja organizacija povečanega obrata. 11. Ker je kadrovsko vprašanje na družbenih posestvih osnovnega pon>ena, se predlaga, da družbertfi posestva organizirajo kadrovsko socialno službo, ki bo vodila računa o ljudeh (pod, kakšnimi pogoji živijo Itd.). Obenem se naroča družbenim posestvom, da v smislu zakonitih predpisov dajo večji poudarek rta družbeno upravljanje pri odločanju o nadaljnji izgradnji posestev tako v celoti kakor tudi posameznih obratov. 12. Vsem občinam priporočamo, da dajo iz svojih stanovanjskih skladov sredstva prvenstveno za Izgradnjo družbenega standarda rta družbenih posestvih. Tiste občine, Id v letu 1960 svojih obveznosti niso Izpolnile, naj to store vsaj v začetku leta 1961. 13. Za racionalno izkoriščanje odpadkov iz gospodinjstev, industrije In čiščenja komunalnih naprav na območju mesta Ljubljane naj se izdela projekt za zgraditev kompo-stame. 14. Za nadaljnjo krepitev komunalnega sistema naj se prenesejo na občine še naslednje zadeve: a) Nadzorstvo nad prometom In kvaliteto vina, kar zakon o pristojnosti okrajnih in občinskih ljudskih odborov že itak predpisuje, da spada to v pristojnost občin, vendar je delo do sedaj vršila zaradi pomanjkanja kadra okrajna kmetijska inšpekcija. Zato priporočamo, da nastavita dve ali več občin skupnega vinarskega inšpektorja Tako bo ta kontrola postala tudi učinkovitejša kot je sedaj. b) Po raznih skladiščih, silosih, mlinih itd. so vskladiščeni kmetijski pridelki in izdelki. Da se to blago ne okuži z nevarnimi boleznimi in škodljivci je treba skladišča pregledati večkrat med letom, zlasti pa pred sezono vskladiščevanja pridelkov. Po potrebi se morajo skladišča tudi razkužiti. Kontrolo nad skladišči naj v bodoče opravljajo občinski kmetijski referenti. c) Po obstoječih predpisih je mogoče pooblastiti občinske veterinarske inšpektorje za izdajanje potrdil o poreklu in zdravju živali, živalskih proizvodov in surovin, ki se uvažajo ali izvažajo, za kontrolo pitališč in karanten, za uvoženo živino itd. Prav tako je potrebno poostriti stalni nadzor nad rojstvi telet in promet z njimi. Zato predlagamo občinam, da nastavijo veterinarje, ki bodo zaposleni samo z inšpekcijsko službo. d) Zaradi hitrega razvoja družbenega sektorja in obširnih nalog v kmetijstvu bi morale vse občine imeti kmetijskega strokovnjaka, v večjih občinah pa celo dva. Zato priporočamo občinam, da glede na obsežnost postavljenih nalog zagotovijo nujno potreben strokovni kader, ki bo lahko zadovoljivo reševal vse postavljene naloge. OBVESTILA POROČILO o izidu nadomestnih volitev v občinski zbor občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič v 2. volilni enoti Občinska volilna komisija v občini Ljubljana-Vič podaja v smislu 92. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov poročilo o Izidu nadomestnih volitev za odbornika v občinski zbor občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič. ki so bile 29. januarja 1961. V volitvl enoti št 2, v kateri se voli 1 odbornik, je bil en kandidat, in sicer: FELE (Janez) STANE, Črnuče št. 18/a, ki je dobil 645 glasov. Vseh volivcev v tej votivni enoti je 689. Oddanih glasov je bilo 567. Neveljavnih glasovnic Je bilo 22. J5a odbornika je bil izvoljen kandidat: FELE (Janez) STANE, Črnuče št. 18/a. Ljubljana, dne 29. januarja 1961. Predsednik občinske volilne komisije: Jože Podboj, 1. r. VSKItIN \ 91. Odlok o notranji organizaciji upravnih Organov okrajnega Ljudskega odbora. 29. Odlok o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih okrajnega ljudskega odbora. 93. Odlok o sistemizaciji delovnih mest pri okrajnom Javnem pfnvobtftnllcu. 24. Odlok o sistemizaciji delovnik mest sodnikov in sonata la prckrSke. 95. Odlok o spremembah odloka o določitvi položajnih pinti uslužbencev upravnih organov in zavodov okrajnega ljudskega odbora. ,, M. Odločbo o spremembi odločbe o okvirih za določanje položajnih plati uslužbencev TnjnUtva zn notranje zadeve. 97. Odlok o spremembah odloka o določitvi položajnih plač in posebnega dodatka za službo članom poklicne gasilske brigade. Uvodna besedo k poročilu Svcla ra gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala. Sklepi k poročilu o kmetijstvu, sprejeti na 30. seji OI.O. Poročilo o izidu nadomestnih volitev v občinski zbor Obl.O Ljubljana-Vič. Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1959. Zaključni račun OPEKARNE, Radomlje Podjetje Je v letu 1059 zaposlovalo povprečno 55 delavcev ln uslužbencev. Celotni dohodek je znašal 51,249.000 din ter se Je nasproti letu 1958, ko Je znašal .39,121.000 dinarjev, povečal za 131 %, čisti dohodek po se Je povečal od 25,044.000 din v letu 1958 na 35,134.000 din ali 140 št). AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA Zpp Naziv postavke Znesek v 000 din Za p $t Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 31.488 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih 42.610 1. Denarna sredstva osnov- sredstev 12.959 nlh sredstev 17.792 B. Viri sredstev skupne B. Sredstva skupne porabe porabe 3. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev — 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne - skupne porabe 387 porabe 87 C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 6.083 C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 1. Skupna obratna sredstva 9.958 sredstev 48 D Rezervni sklad D. Izločena sredstva In drugi skladi 8. Denarna sredstva rezerv- ? Rezervni sklad ln drug! 462 • nega sklada tn drugih 122 skladi 6 Viri nerazporejenih f. Denarna sredstva neraz- sredstev 466 porejenih sredstev E. Viri sredstev V obračunu In druga pasiva B. Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 1. Kupci In druge terjatve 9 Druga aktiva 4.715 3.059 10 Dobavitelji ln druge obveznosti 11 Druga pasiva 2.347 2.159 S k u p a J i 67.521 Skupaj: 67.521 Računovodja Predsednik UO Direktor' Lužar Marijan Strtak Alojzij Sraj Janče Zaključni račun podjetja »JUVINIL«, Ljubljana, Gubčeva 23 Zaključni račun SPLOŠNEGA KLEPARSKEGA VODOVODNO-INSTALACIJSKEGA PODJETJA,- Ljubljana, Poljanska 20 Podjetje je v letu 1959 preseglo plan realizacije za 32,81 %. Delavski svet In upravni odbor sta redno zasedala ter sproti reševala vse probleme, ki so nastajali med poslovnim letom. Poslovanje podjetja Je bilo rentabilno. Obveznosti do družbene skupnosti kakor tudi nasproti dobaviteljem so bile poravnane pravočasno. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA Z°iP Naziv postavke Znesek v 000 din Za P št Naziv postavke Znesek v ooo din A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 2.360 l Sklad osnovnih sredstev 2.823 1. Denarna sredstva osnov- 2. Drugi viri osnovnih sredstev nih sredstev 463 B. Viri sredstev »kupne B. Sredstva skupne porabe porabe 8 Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev 17 3. Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne skupne porabe — porabe 17 C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 3.023 C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 1. Skupna obratna sredstva 431 sredstev — D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi e Denarna sredstva rezerv f. Rezervni sklad In drugi nega sklada ln drugih 210 skladi 8 Viri nerazporejenih 216 1. Denarna sredstva neraz sredstev 630 porejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva E Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 573 1. Kupci ln druge terjatve 9 Drugo aktiva 2.584 2.387 10 Dobavitelji ln druge obveznosti 744 11 Druga nnslva 426 S k u p a ) i 8.452 Skupaj 8.452 Računovodja Ptedsednlk UO: Direktor. Završnik Marjan Zore Anton Keršič Mirko Zaključni račun SPLOŠNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA, Hrastnik AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA Znp št Naziv postavke Znesek v 000 din Zap St Naziv postavke Znesek v 000 dd n A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva Denarna sredstva nlh sredstev B Sredstva skupne porabe 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 5. Skupna obratna sredstva 7.008 171 4.208 l. Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 4 Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 8 Drugi viri obratnih sredstev D Rezervni sklad 283 8.896 1.600 D. Izločena sredstva 6 Denarna sredstva rezerv nega sklada tn drugih skladov t Denarna sredstva neraz porejenih sredstev B. sredstva v obračunu In druga aktiva 8 Kupci In druge terjatve 0 Druge aktiva Skupaj: in drugi skladi 1 Rezervni sklad In drugi skladi 8 Vlil nerazporejenih sredstev 1.800 1.306 E. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 0 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10 Dobavitelji ln druge obveznosti 11 Druga pasiva Skupaj- 907 4.000 658 249 14.493 St 2ap~ g, Naziv postavke v ooo din Naziv postavke v ooo din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 1.593 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih 5.201 2 Denarna sredstva osnov 3.668 nlh sredstev B Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe 4i Drugi viri sredstev 93 3 Sredstva skupne porabe 4 Denorna sredstva skupne skupne porabe — porabe 93 C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 2.C17 C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 8. Skupna obratna sredstva 3.944 sredstev 40.918 D Rezervni sklad D Izločena sredstva lil drugi skladi B Denarno sredstva rezerv l Rezervni sklad In drugi 2.493 1.490 nega sklada ln drugih skladov 1. Denarna sredstva neraz 1.691 skladi 8 Viri nerazporejenih sredstev porejenih sredstev 22 E Viri sredstev » obračunu ln druga pasiva B Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva zo obratna sredstva 4.700 8 Kupci In druge tenatve 6.509 to Dobavitelji In druge 13.921 9 Drut?a aktiva 54.209 obveznosti il Drnca misIvH s k u p n j i 71.729 S k u p a i 71.729 Računovodja Rade Alfonz Predsednik UO D rektor: Stumfel Maks Računovodja Lomšek Edo Predsednik UO Pevec Zdenc Direktor. Sršen Franc Zaključni račun pleskarstva in solioslikarstva »SLOGA«, Ljubljana, Ziherlova ul. 7 AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA Zap Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postovke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev i Osnovna sredstva 348 L Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih 348 2 Denarna sredstva osnov 38 nih sredstev 38 B Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe l Drugi viri sredstev - 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne skupne porabe - porabe C Viri obratnih sredstev C. Obratna sredstva 3 Sklad obratnih sredstev 6 Drugi viri obratnih 120 5 Skupna obratna sredstva 1.299 sredstev 649 D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 6 Denarna sredstva rezerv i Rezervni sklad in drugi nega sklada ln drugih skladi 21 skladov 13 8 Viri nerazporejenih l Denarna sredstva neraz srcfdstev 482 porefcnlh sredstev E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva E Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 6 Kupci ln druge terjatve 9 Druga aktiva 727 10 Dobavitelji In druge obveznosti 767 H Drnca pasiva S k U P A } 1 2.425 s k u p a i • 2 425 Zaključni račun gostinskega podjetja »SLAVIJA«, Ljubljana aktiva BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIV> Naziv oosiavke A Osnovna sredstva 1 Osnovna sredstva 1 Denarna sredstva osnov nlh sredstev B Sredstva skupne porabe 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne porabe C Obratna sredstva 5 Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva • Denarna sredstva rezerv nega sklada In drugih skladov I Denarna itedstva neraz pore lenih sredstev B Sredstva v obračunu -In druga aktiva 6 Kupol In druge tenatvr 0 Druga aktiva s k u p a i Znesek ' nnn din Zap čr Nh/'v postavk*- Znesek v 000 dlf^ 6.256 A Vlrt osnovnih sredstev l Sklad osnovnih sredstev 9.092 2.806 i Drugi viri osnovnih sredstev 1.733 O Viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 520 28 4 Drugi viri sredstev skupne porabe 18 16 C Viri obratnih sredstev 1 Sklad obratnih sredstev 1.430 10.451 6 Drugi viri obratnih sredstev 899 l) Rezervni sklad ln drugi skladi i Rezervni sklad ln drugi skladi 465 453 s Vlil nerazporejenih sredstev 507 rt viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 8 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 414 298 io Dobavitelji in druge obveznosti 0.534 il Drnca on.slva 22 - 21.319 Skupni 21.319 Računovodja Arsenljcvlč Valentina Piedsednlk UO: Ovčak Andrej Di« klor Jakopič Anton Ktičunot onja Tori Cvetka Pierjfrdnik UO; Bizjak Franci u reklo: Vertačnik Marija Z Zaključni račun podjetja za Izdelovanje umetnega kamna In betonskih Izdelkov »CEMENTAR«, Ljubljana, Vodovodna 3 a AKTIVA BILANCA na dan Sl de.emhra 1959 PASIVA Z,ntp Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev t 1. Osnovna sredstva 24.170 1. Sklad osnovnih sredstev *. Drugi viri osnovnih 17.438 1. Denarna sredstva osnov- 2.811 sredstev 9.765 nlh sredstev B. Viri sredstev »kupne B. Sredstva skupna porabe porabe 1. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev 988 t. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne skupne porabe — porabe 818 C. Viri obratnih sredstev 8. Sklad obratnih sredstev 8.067 C. Obratna sredstva 8. Drugi viri obratnih I. Skupna obratna sredstva 5.828 sredstev D. Rezervni sklad D. Izločena sredstva In drugi skladi ( Denarna sredstva rezerv- 1 Rezervni sklad In drugi 813 477 nega sklada ln drugih skladov t. Denarna sredstva neraz- B66 skladi 8 Viri nerazporejenih sredstev porejenih sredstev 55 E. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva B. Sredstva v obračunu 8 Kratkoročni krediti 1 647 ln druga aktiva za obratna sredstva 6. Kupci ln druge terjatve 8 Drugo aktiva 14.135 284 10 Dobavitelji In druge obveznosti tl Druga oastvn 6-440 5.056 Skupajt 48.459 9 k u pa 11 48.459 Računovodja. Predsednik UO Direktor: Prek Ivanka Batagelj Emil Kristan Franc Zaključni račun restavracije »BELOKRAJINA - POD LIPO«, Ljubljana Borštnikov trg 3 AKTIVA BILANCA na dan Sl deremhra "9 vi PASIVA Za D Znesek Za p S) Naziv postavke v 000 din Ntiživ postavke v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 1. Denarna sredstva osnov 2.017 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi vlrt osnovnih sredstev 2 183 385 nlh sredstev 651 B Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe S Sklad skupne porabe 2 t Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne - 4 Drugi vlrt sredstev skupne porabe - porabe * C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 359 C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 6. Skupna obratna sredstva 2.635 sredstev — O Rezervni sklad o izločena sredstva In drugi skladi 6 Denarna sredstva rezerv 1 Rezervni sklad In drugi nega sklada ln drugih 109 skladi 8 Viri nerazporejenih 109 1. Denarna sredstva neraz sredstev 1.008 porelenth sredstev 700 E. Viri sredstev e obračunu ln druga pasiva E Sredstva v obračunu 0 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 1 637 8 Kupci ln druge terjatve 9 Drnca aktiva 377 3 10 Dobavitelji ln druge obveznosti 600 II Drugo pasiva Sknpajt 6.303 Skopal: 6.303 Računovodja Predsednik UO; Direktor: Poženel Zora Savič Marija Rosenvrlrth Karl Zaključni račun gostinskega podjetja »JELKA«, Hrastnik aktiva BILANCA na >959 PASIVA ;u Naziv VKt ZlllMiK v 000 dir .au M Nn/ OiiStAVKt oournn A Osnovno srrdsivs Osnovna sredstva Denarna sredstva osnovnih sredstev B Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe Denarna sredstva skupne Dorabo C Obratna sredstva Skupna obratna sredstva D izločena sredstva Denarno sredstva rezerv J*Ka sklada In drugih Skladov "Bnarna sredstva neraz “Orelenlh sredstev Sredstva v obračunu In druga aktiva £uPcl ln druge terjatve U|Vro aktiva 5.007 1.328 107 16 087 488 101 4.(81 A Viri osnovnih sredstev l Sklad osnovnih sredstev I Drugi vlrt osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe J Sklad skupne porabe 4 Drugi vlrt sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 8 Drugi viri obratnih sredstev D Rezervni sklad In drugi skladi i Rezervni sklad ln drugi skladi ' Viri nerazporejenih sredstev E Viri sredstev 9 obračunu In druga pasiva I Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10 Dobavitelji ln druge obveznosti tl Druga Daniva s k n p a J t 28 970 s k u p a 11 4.582 2.203 4.687 1.402 3177 8 078 3.684 376 28.970 Zaključni račun trgov, podjetja z živili »ROŽNIK«, Ljubljana, Titova 18 aktiva Kil INI A na dan 31 deremhra .959 PASIVA Z« p .. znesek čap j, Naziv postavke v 000 dlt Naziv postavke v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 9.357 1 Sklad osnovnih sredstev 7 842 1 Denarna sredstva osnovnih sredstev t Drugi viri osnovnih sredstev 4.370 3703 B Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 208 8 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne - 4. Drugi viri sredstev skupne porabe - porabe 208 C. Vlrt obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 1.365 C Obratno sredstva 6 Drugi viri obratnih 8 Skupna obratna sredstva 39.339 sredstev — O Izločena sredstva O Rezervni sklad In drugi sklatil 6. Denarno sredstva rezerv I Rezervni sklad 4 drugi nega sklada ln drugih skladi 2.048 skladov 1.933 8 Viri nerazporejenih t Denarna sredstva neraz sredstev 1.727 porelenth sredstev 1.282 E. Vlrt sredstev E Sredstva v obračunu v obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 20.608 8. Kupol ln druge terjatve 8 Druga aktiva ‘IB 10 Dobavitelji In druge obveznosti 22.116 11 Druga, pasiva 31 s k o p a J t 60 823 Skopali 60 323 Računovodja. Predsednik UO; Direktor: Računovodja; Predsednik UO; Direktor: Mlakar Lilijan- Bensa Savo PočlvaSek Jože Vera Lavrač Anton GlobelnlF Janez Dolničar Zaključni račun OBRTNE DELAVNICE, slaščičarstvo, medičarstvo In svečarstvo, Ljubljana, Titova 175 Indeks Izvršitve plana znaSa 12» %. Realizacija 1659:1958 Je 108%. Finančni uspeh realizacije bi bil Se večji, če se ne bi zvlSale cene načl glavni surovini sladkorju v letu 1959, kajti kalkulacije za naSe Izdelke nismo zvlSall Istočasno. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 195» PASIVA Znesek Zap Znesek Ut Naziv postavke v 000 dl n Naziv postavke v. MU din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva t Denarna sredstva osnov 2.411 ! Sklad osnovnih sredstev 1 Drugi viri osnovnih sredstev 4.285 nlh sredstev 1.874 404 B Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe porabe $ Sklad skupne porabe 200 S. Sredstva skupne porabe 4. Denama sredstva skupne ~ skupne porabe 231 porabe C. Viri obratnih sredstev S Sklad obratnih sredstev 764 C. Obratna sredstva ». Drugi viri obratnih 6. Skupna obiatna sredstva 518 sredstev 255 D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi sklatil 6 Denarna sredstva rezerv i. Rezervni sklad In drugi nega sklada tn drugih skladi 26 skladov 4 Viri nerazporejenih 1 Denarna sredstva neraz sredstev 200 porelenlh sredstev F. Viri sredstev « obračunu In druga pasiva B. sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti tn druga aktiva za obratna sredstva 6. Kupci In druge tertatve 6.050 10. Dobavitelji In druee 0 Druga aktiv« 1.033 obveznosti 1.176 il Druga da sl vs 4.346 •* k u p a i 11.887 s k u p a i 11.887 Računovodja Koltaj Klara Predsednik UO Petanjko Slavko Direktor Grcgorlnčlč Franc Zaključni račun podjčtja -SLOVENIJA PROJEKT«. Ljubljana aKTl v A BILANCA na dan 31. decembra 195» PASIVA Zap M . Namv onstavkr ! /uv>ek čaj' . v •"* dir 4» v.- v tw d m A Osnovna sredstva l Osnovne iredstve l Denarna sredstva lenov nlh sredstev e. sredstva skupne porabe l Sredstva skupne porabe L Denarna sredstva skupine OOrebe C. Obratna sredstva L Skupna obratna sredstvi O iztočene sredstva « Denarna sredstva rezerv nega sklada tn drugih skladov • Denama sredstva aerai Dorelenlh sredstev S. sredstva s obračune tu druga aktive g Kupci tn drugi te na tv* • Dmtfs aktiv* < a o p * i 8.017 5.885 «1 337 896 448 995 11244 9.388 A Viri osnovntb sredstev l. Sklad osnovnih sredsle. l Drugi viri osnovnih sredstev 6 Viri sredstes tkupo* porab« g Sklad skupne porab* I Drugi viri sredstev skupne porabe C, Viri obratnih sredstev I Sklad obramlh sredstev t Drugi vtrt obratnih sredstev » Rezervni »klad In drugi skladi ’ Rezervni sklad m drugi skladi • Viri nerazporetenlb sredstev S vin sredstes < obračunu In druga pasiva « Kratkoročni krediti ta obratna sredstva ta Dobavitelji In druge obveznosti • i Hniff* onslvp iKupfl 11 163 17 708 I 024 8 148 »247 l 085 1238 3 761 20 853 «3 127 Računovodju Ing. Lojze Majre Ptedaedntk UO Ing. Dane Smrekar D rektor arh Vekoslav Jakopič Zaključni račun podjetja -TRIBUNA«, Ljubljana, Karlovška t AKTIVA ' BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA Zap Zap gt Na/iv postavk? v ono ril n N«mv oostavke i v ooo din A Osnovna sredstva A Vlrt osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 20.043 l. Sklad osnovnih sredstev 1 Drugi vtri osnovnih 20.271 1 Denarna sredstva osnov sredstev nlh sredstev 158 B Viri sredstev »kupne B. Sredstva skupne porabe 1 Sklad skupne porabe 5.M0 1 Sredstva skupne porabe 4 Denama sredstva »kupne 5.284 1. Drugi viri sredstev skupne porabe - porabe 320 C Viri obratnih sredstev 0. Obratna sredstva 5 Sklad obratnih sredstev g Drugi viri obratnih 0.520 I Skupna obratna sredstva 16.401 sredstev 4.486 D Rezervni sklad D Izločena sredstva tn drugi skladi 6 Denarna sredstva rezerv 1. Rezervni sklad In drugi nega sklada In drugih skladi 1.569 skladov 1.460 1 i l Denarna sredstva neraz sredstev 3.452 Dorelenlh sredstev 359 E Viri sredstev v obračunu In druga paslvs 8 Sredstva v obračunu 0 Kratkoročni kredit! In druga aktiva za obral na sredstva — 6 Kupci In druge terjatve 5.278 to Dobavitelji In druge 9 Druga aktiva 2.167 obveznosti 477 il Drug* onsiv* 6.155 s k u p a J i 51.170 i k u p a ) 51.470 Računovodja Franc Kolman Predsednik UO Adolf Grcgorčl/ Direktor Vinko Simonič Zaključni račun SPLOŠNEGA MIZARSTVA, Vrhnika presežen za 27.45 Celotni dohodek le bil dosežen s 63.728 283 din Načrt Jo bil PovpreCno Je bilo zaposlenih 70 oseb. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1950 PASIVA 'op tl Naziv Duslavke v 900 dir e, Naziv postavke v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 11 414 l Sklad osnovnih sredstev 1.14* 1 Penama sredstva osnovnih sredstev 163 t Drugi viri osnovnih sredstev 7.186 B Viri sredstev skupne B sredstva skupns porabe, 3 Sklad skupne porabe | 3. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva »kupne - 1 Drugi viri sredstev skupne porabe porabe 12 C Viri obratnih sredstev C. Obratna sredstva 3 Sklad obratnih sredstev 6 Drugi viri obratnih 6 378 g Skupna obratna sredstva 18 866 sredstev 6 761 D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 1 Denarna sredstva rezerv- f Rezervni sklad In drugi nega sklada In drugih skladi 111* skladov 1.297 s Viri nerazporejenih 1 Denarna sredstva neraz sredstev w porelenlh sredstev E Viri sredstev B. sredstva * obračune v obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva ta obratna sredstva 6000 1. Kupci tn druge terjatve 5 218 io Dobavitelji In druge 5.090 9 Dni ga Aktiva 79 obveznosti u Drnca nosiva 093 t k u p a ) 37.040 Skupaji 37.040 Računovodja Mara Kranjc Predsednik UO Anton Dobrovoljc Direktor Ignacij Groan AKTIVA Zaključni račun gostinskega podjetja *-PRI LOVCU«, Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad 1 BILANCA na dan 11. decembra 1959 PASIVA Za p 51 Naziv postavke A Osnovna sredstva l Osnovna sredstva I Denarna sredstva osnov n Ib sredstev B Sredstva skupne porabe S Sredstva skupne porabe 1 Denarna sredstva skupne porabe C Obratna sredstva I Skupita obratna sredstva D Izločena sredstva g. Denarna sredstva rezerv nega sklada In drugih skladov I. Denama sredstva neraz porejenih sredstev * Sredstva t obračunu In druga aktiva • Kupci in druge terjatve 9 Druga aktiva Skupeji Znesek v 000 din ’ AP Naziv- postavke 1.458 A Viri osnovnih sredstev l Sklad osnovnih sredstev 2.102 1 Drugi vtrt osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne • 1 Sklad skupne porab« | Drugi viri sredstev skupne porabe 260 C Viri obratnih sredstev 1.219 } Sklad obral nlh sredstev • Drugi vin obratnih sredstev 233 D Rezervni sklad In drugi skladi 1 RezcrVnl sklad In drugi skladi 1 Viri nerazporeienlb sredstev B Vlrt sredstev 61 ? obračunu In druga paslvs 8 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10 Dobavitelji In druge obveznosti 6.333 il Drnca naši v a ttfltupfl t i Znesek ! v ooo din 1.408 1.637 046 6.93.1 Računovodja Je5e Danica Predsednik UO Bunc Rafael Dlrektoi Krlach Jurij V >{ V< 'in 'V( ;ot Zaključni račun podjetja »NOBLESSE«, moško In Ljubljana, Cankarjeva 12 BILANCA ni 4-n 31. decembru 1959 žensko krojaštvo, pasiv< »h Ri- Z Ar Znesek 4, Nu/iv oi »stavke v 900 dih S| N«/' >*siNtAVkC- v 000 dh1 A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 1.133 1 Sklad osnovnih sredstev 1 Drugi viri osnovnih 1 L.931 L Denarna sredstva osnov- sredstev 175 nlh sredstev B. sredstva skupne porabe 123 B Viri sredstev skupne - porabe 3 Sklad skupne porabe l Drugi viri sredstev I. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne “ skupne porabe porabe C Viri obratnih sredstev 1 Sklad obralnlh sredstev 383 C. Obratna sredstva 6 Drugi vlil obratnih g Skupna obiatna sredstvo 919 sredstev 25 O Rezervni sklad o izločena sredstva In drugi skladi 1 Denarna sredstvs rezerv- f Rezervni sklad in drugi nega sklada In drugih skladov 1 Denarna sredstva neraz 42 skladi 1 Viri nCre/poreicnih sredfifov $1 l porejenih sredstev 1 E Viri sredstev 1 v obračunu in dinga pasiva E sredstva v obračunu - » Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 758 8. Kupci In druge teriatve 11 Druga oa.cIv* 86 748 10 Dobavitelji in druge obveznosti 11 Dni en naši v a zi 120 « k u n i* i * 3 052 S u n p a i to v« ;l0( j k *0\ V o Računovodju Rosni Ivana Predsednik UO RačIC Drago Direktor Bcflc Vlako — Zont*r 6 '•d s V- er % s d »./ft