Poštnina pavšalirana.
88	V Ljubljani, dne 28. julija 1920.	Letnik II.
Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Uredba o imovini neprijateljskih podanikov. — Razglasi raznih uradov in oblastev.
284.
V imenu Njegovega Veličanstva
JPCS'fcS’SB. 1-5 po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
ÄlelcsE&n ct
prestolonaslednik
na predlog Našega ministra za pravosodje in po zaslišanju Našega ministrskega sveta smo odredili in odrejamo
Uredbo o imovini neprijateljskih podanikov*
Ölen 1.
Imovine, pravice in interesi podanikov neprijateljskih držav se priglašajo, popisujejo, stavljaj o pod sekvester in likvidirajo po določilih te uredbe.
Mirovne pogodbe določajo, katere osebe se smatrajo za podanike neprijateljskih držav in katerih imovina se sme likvidirati.
Prvi oddelek.
Prijava.
Ölen 2.
Prijaviti in popisati je treba imovine, pravice in interese vsake vrste, ki pripadajo podanikom neprijateljskih držav, zlasti pa imovine, pravice in interese, ki spadajo v katerokoli nastopnih vrst:
1.	) vse premičnine ali nepremičnine, dele skupne imovine v premičninah ali nepremičninah, najsi bodo v posesti iz kakršnegakoli pravnega naslova;
2.	) vse terjatve v denarju, v vrednotah ali v kakršnihkoli drugih predmetih;
3.	) vse pravice in interese pri kakršnihkoli trgovinah, podjetjih ali eksploatacijah;
4.	) vse dogovore ali pogodbe gospodarskega značaja, pri katerih so na kakršnikoli podstavi prizadeti podaniki neprijateljskih držav;
5.	) družbe, društva ali podružnice vsake vrste, ki pripadajo neprijateljskim podanikom ali ki poslujejo, v naši državi pod upravo naših zavezniških ali nevtralnih podanikov, pa so v bistvu lastnina neprijateljskih podanikov;
semkaj, spadajo vsi fondi, vse šole, in vsi zavodi kakršnekoli vrste, bodisi da so pravne osebe ali da niso;
6.	) delnice, ustanovni deleži, obligacije ali pravice in interesi kakršnekoli vrste, ki pripadajo podanikom neprijateljskih držav v kakršnihkoli družbah, društvih, podružnicah ali drugih združbah.
Ölen 3.
To prijavljanje se tiče vseh onih imovin, pravic in interespv podanikov neprijateljskih držav, bar jih je bilo v Srbiji in Örni gori dne 1. julija 1914., v drugih deželah kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev pa dne 1. novembra 1918., vse Pp novem koledarju, kakor tudi onih imovin, pra-
in interesov, kar jih je bilo pozneje, po gore-
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca''4 št. 149, izdanih one 10. julija 1920.
njih rokih, prijavljenih, doklejr niso stopile v veljavo mirovne pogodbe.
ölen 4.
Za nična se razglašajo vsa pravna opravila kakršnekoli vrste, izvršena po rokih v prejšnjem členu, ako se z njimi imovine, pravice in interesi podanikov neprijateljskih držav izpreminjajo na škodo fondu likvidirane neprijateljske imovine.
ölen 5.
Prijavo morajo, ker je to v splošnem interesu, podati: posestniki, imetniki, zakupniki, administratorji, direktorji, upravitelji, šefi, vsi člani upravnega in nadzorstvenega odbora delniških družb, oskrbniki ali nadzorniki premičnin ali nepremičnin, interesenti, drugovi, likvidatorji kakor tudi vse druge osebe, ki imajo v posesti te imovine pravice in interese podanikov neprijateljskih držav ali ki morajo tem podanikom kaj dajati iz kakršnegakoli pravnega naslova.
ölen 6.
Prijave sprejema ministrstvo za pravosodje ali pa jih sprejemajo druga oblastva, ki jih določi to ministrstvo.
Člen 7.
Prijava se mora podati v roku 30 dni po razglasitvi te uredbe.
Ta rok sme ministrstvo na zahtevo interesentovo podaljšati največ še za 30 dni. Prošnja mora biti obrazložena in, vložena, preden mine rok prvih 30 dni.
Člen 8.
Prijava se ne podaja za imovine, ki so jih posestniki že prijavili aii izročili, niti za terjatve, ki so jih dolžniki že poravnali po členih 11. in 22. zakona o postopanju z imovino neprijateljskih držav, preden se je razglasila ta uredba.
Člen 9.
Tajnost podatkov, navedenih v dolžnikovi prijavi, se mora varovati in vsako njih neopravičeno objavljanje ali razširjanje se kaznuje na tožbo ministrstva za pravosodje po členu 19. zakona o postopanju z imovino podanikov neprijateljskih držav z dne 17. avgusta 1915.
Ölen 10.
Dokler se ne izvrši likvidacija imovine neprijateljskih podanikov po tej uredbi, se prepoveduje izročanje ali vračanje imovin, poravnavanje ali odplačevanje onih dolgov, terjatev, pravic in interesov neprijateljskih držav, ki jih navaja člen 2. te uredbe.
Vsako protivno postopanje se kaznuje na tožbo ministrstva za pravosodje po členu 21. zakona o postopanju z imovino neprijateljskih podani-
kov-	'	i	;	^
Ölen 11.
Vsaka opustitev prijavo v določenem roku, vsaka neresnična, nepopolna ali netočna prijava, podana z namenom, da se prikrije resnica na škodo fondu likvidirane neprijateljske imovine, se kaznuje z denarno globo od 500 do 100.000 dinarjev na korist invalidskemu fondu.
Člen 12.
Vsako drugo delo ali nedelo, s katerim bi se v dobičkarskem namenu ali na škodo fondu likvi-
dirane neprijateljske imovine motila ali ovirala izvršitev te uredbe, se kaznuje z denarno globo od 300 do 50.000 dinarjev na korist invalidskemu fondu.
Člen it
Tožbe zaradi krivd po členih 11. in 12. te uredbe sme vlagati vsakdo pri ministrstvu za pravosodje.
Člen 14.
Krivde iz členov 11. in 12. te uredbe preiskujejo tako uradoma kakor po gorenjih tožbah brez pristojbine organi in oblastva, ki jih določi minister za pravosodje.
Člen 15.
Vsakomur, ki po členu 5. te uredbe ni zavezan podati prijavo in ki po preteku roka iz člena 7. te uredbe naznani, da ima kdo imovine, pravice in interese podanikov neprijateljskih držav, gre, če se ta imovina postavi pod državni sekvester, pravica do nagrade, ki mu jo določi minister za pravosodje do 20 % vnovčene vrednosti likvidirane imovine.
Drugi oddelek.
Državni sekvester.
Člen 16.
Imovine, pravice in interesi, ki se morajo prijaviti in popisati, se postavljajo pod državni
sekvester.
člen 17.
Državnega komisarja, ki oskrbuje ali upravlja to imovino, določi minister za pravosodje.
-Kjer dopuščajo razmere, da se brez nevarnosti za imovino in racionalno upravo imovina lahko da dolžniku samemu v upravljanje, minister za pravdo tudi res postopa tako, toda pridrži si stalno kontrolo; kjer pa se imovina dolžnikom ne more odstopiti v upravljanje, sme minister za pravosodje dotično imovino dati v zakup, a nad zakupnikom si zopet pridrži stalno kontrolo.
Pri delniških družbah se namesto komisarja imenuje uprava iz najmanj treh članov.
Po bistvu imovine sme £>iti dolžnik sam ob zakoniti odgovornosti imenovan za oskrbnika.
Člen 18.
Lastnina neprijateljskih podanikov so ter spadajo kot taka pod državni sekvester in popis: imovine, pravice in interesi kakršnekoli vrste, ki se ugotove na našem ozemlju v posesti podanikov neprijatelj škili držav ali v njih pravni razpolagi, ter se morajo prijaviti in popisati po tej uredbi.
Člen 19.
Samo oni naši državljani ali podaniki zavezniških ali nevtralnih držav, ki so interesiram, smejo zahtevati, da se sekvester odpravi v roku 30 dni, ki teče izza dne izvršenega popisa. Zahteva mora biti obrazložena in podprta s potrebnimi dokazi. Zahteve ali dokazi, ki se vlagajo pozneje, se odklanjajo. Ta zahteva se priobči v izjavo osebi, ki jo minister za pravosodje določi izmed svojih uradnikov, da ščiti državne interese, in šele potem odloči dokončno komisija, za likvidacijo neprijateljske imovine.
Kolikor je v mirovnih pogodbah glede tega določeno drugače, se uporabljajo določila mirovnih pogodb.
Ölen 20.
Državnim komisarjem in članom uprave je glavna dolžnost, da ohranjajo in vzdržujejo sekve-strirane imovine, pravice in interese. Zato ukrepajo in izvršujejo, kar je treba, sestavljajo podroben popis, ocenitev ih pregled aktiv in pasiv ter vsak mesec o svojem poslovanju - poročaj o ministrstvu.
Po odobritvi ministra za pravosodje smejo takoj prodati posamezne lahko pokvarne stvari in one, za katerih vzdrževanje se mora izdajati mnogo več, nego so vredne ali nego prinašajo koristi.
V	blagajno uprave fondov ali tja, kamor določi minister za pravosodje, vlagajo ves denar, ki ga dobivajo od sekvestrirane imovine.
Ölen 21.
Nobena oddaja v zakup, ne odsvojitev sekve-striranih imovin, pravic in interesov niti sploh kakršenkoli- čin ali posel, ki preseza območje državnega komisarja in uprave, se ne sme izvršiti brez ministrove odobritve.
Ölen 22.
Državni komisarji ali določene uprave smejo po ministrovi odobritvi podaljšati poslovanje ali eksploatacijo sekvestrirane imovine.
V	tem primeru smejo vzeti v službo osebe, katerih sodelovanje je potrebno.
Ölen 23.
Poslovanje državnih komisarjev in uprav nadzira minister po svojih organih.
Ölen 24.
Komisarji, uprave in oskrbniki morajo skrbeti za sekvestrirane imovino kakor dobri gospodarji v vseh poslih, drugače so kazensko in materialno odgovorni za škodo, ki so jo storili po svoji krivdi, malomarnosti ali slabi upravi.
Tretji oddelek.
Likvidacija.
Člen 25.
Likvidacijo imovin, pravic in interesov vsake vrste, postavljenih pod državni sekvester, odreja minister za pravosodje po zaslišanju posvetovalnega odbora skladno z mirovnimi pogodbami.
Ölen 26.
V	odredbi minister razloži pogoje, ob katerih naj se izvrši likvidacija.
Ako predstavlja ocenitev imovin, pravic ali interesov, aktiva v kosmatem znesku nad 50.000 -dinarjev, se pogoji določijo šele poi zaslišanju posvetovalnega odbora, ki takrat poleg splošnih pogojev nasvetuje tudi posebne pogoje, ako so potrebni.
Prodaja sekvestrirane imovine se mora vselej izvršiti na javni dražbi1.
člen 27.
V	roku 15 dni po razglasitvi 'te uredbe morajo komisarji, prej postavljeni oskrbniki ali uprave za vsako sekvestrirano stvar sestaviti bilanco ali podroben pregled s popisom in ocenitvijo imovin, pravic in interesov, do sedaj postavljenih pod državni sekvester.
Za vsako novo postavitev pod državni sekve-ster po objavi te uredbe morajo določeni komisarji, oskrbniki ali uprave sestaviti to bilanco ali ta pregled s popisom in ocenitvijo najdalje v roku 30 dni od te postavitve.
Ölen 28.
Tako sestavljeni spisi se vročajo zastopniku državnih interesov, da nanje pristavlja svoje opombe.
Ölen 29.
Država sme prvenstveno kupovati imovine, pravice in interese, postavljene pod državni sekvester.
Taki nakupi se izvršujejo na predlog ministra za pravosodje po odobritvi ministrskega sveta in po najnižji ceni, ki jo predlaga posvetovalni odbor.
Člen 30.
Ako država tako kupljenih imovin, pravic in interesov ne pridrži za svojo porabo, jih lahko po
odobritvi ministrskega sveta odstopi po prosti pogodbi okrožjem, srezom, občinam in drugim javnim napravam ali pa jih proda na javni dražbi.
člen 31.
Vse prodaje imovin, pravic in interesov, postavljenih pod državni sekvester, se morajo izvrševati na javni dražbi brez ozira na zakon o ob-ustavitvi izvršil in zavarovanj in teka rokov z dne 29. junija 1914. in njegovih izprememb in izpopolnitev in ne glede na predpise zakona o sodnem postopanju v civilnih pravdah in na predpise drugih specialnih zakonov, že izključno po določilih te uredbe.
ölen 32.
Prodajo izvršujejo organi ali oblastva, ki jih določi minister za pravosodje.
Člen 33.
Prodaje m vrše: z licitacijo, oferti ali na borzi, kakor zahteva značaj imovine in kakor določi minister za pravosodje za vsako prodajo poseke.
ölen 34.
Preden se izvrši prodaja bodisi premičnin ali nepremičnin, jo mora izvršitelj prodaje razglasiti v „Službenih Kovinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ in v občini, v kateri se bo vršila.
Prodaja imovine pod 5000 dinarji se razglasi samo v občini, kjer se bo prodajalo.
V razglasu je treba navesti imovino, ki se prodaja, kje je, kje, kdaj in kako se bo prodajala, ob kateri uri se prodaja prične in ob kateri uri se konča, kolika je najnižja! cena, s katero se javna dražba prične, koliko varščino in kdaj jo morajo licitanti položiti, kakor tudi druge posebne pogoje, ako bi jih kaj bilo.
Ta razglas se mora priobčiti najmanj 10 dni pred prodajo, ako je vrednost imovine, ki se prodaja, manjša nego 10.000 dinarjev, in 20 dni preko te vrednosti, in sicer samo enkrat.
Člen 35.
S tem razglasom se smatra prodaja za priobčeno vsem interesentom in zato se nikomur več ne priobčuje posebe.
Ölen 36.
Razglas o prodaji se sme po značaju imovine priobčiti tudi v drugih listih in na druge posebne načine.
Člen 37.
Prodaja se vrši v kraju, ki ga določi minister za pravosodje.
Člen 33.
Ako se prodaja imovine kakršnekoli oblike vrši na ponudbe, morajo biti ponudbe pismene, zapečatene in vložene v določenem roku s predpisano varščino.
Ke vpoštevajo se ponudbe onih ponudnikov, ki niso položili varščine, istotako ne ponudbe, ki so bile vložene po določenem roku ali ki ne ob-sezajo potrebnih podatkov, iz katerih bi bilo razvidno, kolika cena se ponuja.
Ölen 39.
Ako je več konkurentov vložilo enake ponudbe, ki so pri tem tudi najugodnejše, se takoj ali v najkrajšem roku samo med njimi izvrši nova ožja ustna licitacija.
Člen 40.
Dražitelji ali kupci imovine, ki se prodaja, ne smejo biti: osebe, nesposobne za. izvrševanje pravnih poslov, izvršitelj prodaje, komisarji, upravitelji, oskrbniki in drugi uslužbenci sekvestrirane imovine, istotako ne podaniki neprijateljskih držav.
Ölen 41.
Vsak dražitelj mora pred« licitacijo položiti varščino, katere višino določi minister za pravosodje za vsako prodajo.
Ta varščina se polaga v gotovini v zakonitem državnem denarju.
Ölen 42.
Prodaja se vrši v gotovini v državnem denarju.
Člen 13.
Vse premičnine, katerih izlicitirana cena ne preseza 1000 dinarjev, se kupcu odstopijo takoj po dražbi, čim položi izlicitirano ceno.
Vse nepremičnine brez razlike vrednosti in vse premičnine, katerih izlicitirana cena preseza 1000 dinarjev, se odstopijo kupcu, čim minister za pravosodje odobri prodajo, in kupec položi izlicitirano ceno v roku, ki ga mu določi minister.
Pogodbe, ki se tičejo nepremičnin, odobruje minister za pravosodje v sporazumu z ministrom za agrarno reformo, gozdne pogodbe pa v sporazumu z ministrom za gozde in rudnike in z ministrom za agrarno reformo.
Člen 44.
Zoper prodaje, izvršene po tej uredbi, pritožba ni dopustna. Za kupca so obvezne izza dne, ko se je dražba končala, za fond neprijateljske imovine pa izza dne, ko jih odobri minister za pravosodje.
Člen 45.
Ako kupec ue položi kupne cene v roku, v katerem bi jo moral, nepovratno izgubi varščino brez nadaljnjega spora in varščina gre na korist računa o splošnih stroških sekvestrirane imovine; tak kupec kot nereden ne sme biti več dražitelj.
Ölen 46.
Čim minister za pravosodje odobri prodajo in kupec položi vso kupno ceno za prodano nepremičnino, mora izvršitelj prodaje takoj pisati pristojnemu sodišču, naj kupcu izda tapijo na podstavi popisa in licitacijskega protokola, ali pa pristojnemu oblastvu, naj po dotičnih knjigah izvrši prenos na kupca ter izterja predpisano pristojbino.
Člen 47.
Po dovršeni likvidaciji dobivajo komisarji, upravitelji, oskrbniki in uprave, ko predlože vse račune in se jim ti odobre, od ministra odveznico.
Člen 48.
Vsi stroški, ki izvirajo iz sekvestra, upravljanja in likvidacije sekvestrirane imovine, zadevajo dotično sekvestrirano imovino.
Če ni zadosti gotovine, pa gredo stroški1 na splošni račun sekvestrirane imovine neprijateljskih podanikov pri upravi fondov.
Četrti oddelek.
Komisija za likvidacijo neprijateljske imovine.
Ölen 49.
O vseh spornih vprašanjih, ki se nanašajo na neprijateljsko imovino, zlasti glede postavljanja imovine izpod sekvestra, razpravlja komisija za likvidacijo neprijateljske imovine, sestavljena iz petih članov, ki jih imenuje minister za pravosodje izmed članov državnega sveta in sodnikov kasacijskega sodišča, določevaje jim obenem namestnike iz teh uradov.
Člen 50.
Ta komisija izreka denarne globe, določene v členih 11. in 12. te uredbe.
Ölen 51.
Preden pride predmet na razpravo te komisije, je treba zaslišati zastopnika državnih interesov.
Člen 52.
Ta komisija razpravlja o vseh stvareh pis>-meno kratkim potem, ne da bi pozivala prizadete stranke. O svojih odločbah obvešča interesente a pismom po pošti.
Samo če komisija zato, da si ustvari mišljenje o vprašanju, ki utegne vplivati na izrek njene odločbe, razvidi, da je potrebno uvesti dopolnilne poizvedbe ali razširiti preiskovanje, sme po enem ali po več svojih članih ali po drugih oblastvih izvršiti potrebne poizvedba
Člen 53.
Vsa oblastva in vse privatne osebe morajo ustrezati pozivom in zahtevam komisije, državna oblastva pa morajo izvrševati njene odločbe.
Člen 54.
Komisija odločuje po mišljenju z večino glasov in njene odločbe so takoj izvršna
Peti oddelek.
Posvetovalni odbor.
Člen 55.
Pri ministrstvu za pravosodje se ustanavlja posvetovalen odbor iz sedmih članov, ki jih imenuje minister za pravosodje izmed pravnikov, kmetovalcev, obrtnikov, trgovcev, industrijcev in drugih oseb.
Člen 56.
Posvetovalni odbor oddaja ločena mnenja o načinu poslovanja, o specialnih ukrepih, ki se morajo sprejeti za upravo, likvidacijo, prodajo sekvestriranih imovin, o garancijah, kil jihj je treba zahtevati od kupcev po njih podaništvu, solventnosti, strokovnosti itd. Predlaga za imovine, ki se odsvajajo, najnižjo ceno, predlaga po vrednosti, veljavnosti in kategoriji imovin višino varščine in posebne pogoje, ob katerih naj se izvrši likvidacija in prodaja. Vobče oddaja ta odbor mnenja tudi v vseh vprašanjih, ki mu jih odka-zuje minister, glede postopanja s temi imovinami, pravicami in interesi.
Odbor sme na licu mesta odrejati vsa koristna raziskovanja ali sam ali po enem ali po več svojih članih in strokovnjakih, ki jih nalašč določi za to; po potrebi sme na seje vabiti enega ali več strokovnjakov, ki jih imenuje sam, zaradi svetovanja za posamezne zadeve ali o posameznih vprašanjih, da bolje in popolneje podaja svoje predlogu
Šesti oddelek.
Sklepna določila.
Člen 57.
Minister za pravosodje določa enega ali več svojih uradnikov, ki naj zastopajo interese fonda v poslih, določenih v tej uredbi.
Zastopnik ministra za zunanje zadeve, minister za trgovino in industrijo: dr. M. Ninčič s. r.
Minister za pravosodje:
M. N. Trilkovič s. r.
Minister za zgradbe:
' J. P. Jovanovič s. r.
Minister za finance:
K. Stojanovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Ninčič s. r.
Minister za prosveto:
Sv. Pribičevič s. r.
Minister za vojno in mornamico: general Branko Jovanovič s. r. Minister za pošto in brzojav: dr. M. Drinkovič s. r.
Zastopnik ministra za verstvo, minister zp prosveto:
Sv. Pribičevič s. r.
Minister za socialno politiko:
Kukovec s. r.
Minister za narodno zdravje:
Ž. Rafajlovič s. r.
Minister za gozde in rudnike:
Kovačevič s. r.
Minister za agrarno reformo:
dr. H. Krizman s. r.
Minister za prehrano in obnovo dežel: Jojič s. r.
Minister za kmetijstvo in vode:
dr. V. Jankovič s. r.
na tem mestu ter dne 1. avgusta 1920. nastopi novo notarsko službo v Laškem.
V Ljubljani, dne 22. julija 1920.
_________ Kavčnik s. r.
Preds. 431—6/20.	3—2
üSaspis.
Odda se mesto pisarniškega pomočnika pri okrajnem sodišču v Ptuju, eventualno pri drugem sodišču, ki se izprazni po premestitvi.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu št. 87.
Okrajno sodišče v Ptuju,
dne 19. julija 1920.
A 209/19—18.	1101
Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču
nezuani dediči In zapuščinski upniki.
Anton Kolar, žagar v Ribnici na Pohorju, sodni okraj marenberški, je dne 3. marca 1919. umrl.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev.
Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Jožef Pettrun, posestnik in gostilničar v Ribnici.
Kdor boče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila.
Obenem se pozivi je jo vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču do dne 3. septembra 1920. ob devetih v sobi št. 4 ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Marenbergu, oddelek I.,
dne 12. julija 1920.
Ölen 58.
Kazni, navedene v tej uredbi, zastarajo čez pet let.
Ölen 59.
Minister za pravosodje določa nagrade državnim komisarjem, upraviteljem, oskrbnikom, članom uprave, članom komisije za likvidacijo neprijateljske imovine, članom posvetovalnega odbora in drugim osebam, ki jih uporablja za poslovanje po tej uredbi; te nagrade zadevajo sekve-strirano imovino ali pa gredo na račun splošnih stroškov sekvestrirane imovine.
Člen 60.
Natančnejša določila o propisu, ocenitvi, prodaji, likvidaciji, poslovanju komisije za likvida-
Razglasi drugiii uradov in oblast«.
Preds. 2771/13/20—3.
Ba^grlas.
Notar Fran Košenina v Gornjem gradu je dne 20. t. m. položil predpisano prisego.
V Ljubljani, dne 23. julija 1920.
________Kavčnik s. r.
Preds. 2271/13/20—8.
Razglas.
___ _________ ___________________________ Avgust D ruk ar, doslej notar v Gornjem
cijo neprijateljske imovine in o posvetovalnem od- gradu, zapusti dne 29. julija 1920. svojo službo bom, potem za celokupno izvršitev te uredbe še predpiše minister za pravosodje s posebnim pravilnikom.
Člen 61.
Vse odločbe ministra za pravosodje, izdane po tej uredbi, so takoj izvršne.
A 11/20—6.	1083 3—2
Oklic, s katerim se sklicujejo
zapuščinski upniki.
V Inko V o k a n, zasebnik v Šoštanju št. 67, je dne 18. marca 1920. umrl.
_ Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se poziv-Ijejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne
2 7. avgustal92 0.
ob enajstih ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne hi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek L,
dne 29. maja 1920.
Uvedba postopanja v dokaz smrti.
1078
Pristojni sodni dvor, deželno sodišče v Ljubljani, je uvedel glede spodaj navedenih po-grešancev postopanje v dokaz smrti po zmislu § 24. o. d. z., ker je verjetno izkazano, da so umrli. Po preteku spodaj označenega roka in po sprejemu dokazov bo razsodilo sodišče o dokazu smrti. Vsakdo, ki bi kaj vedel o katoremkoli teh pogrešancov, naj to izporoči sodišču ali skrbniku.
Člen 62.
Ta uredba stopi v veljavo čez deset dni po razglasitvi v „Službenih Noviuah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“.
V Beogradu, dne 21. junija 1920.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister za pravosodje:
M. N. Trifkovič s r.
Predsednik ministrskega sveta:
Mil. R. Vesnič s. r.
Minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov:
Stoj. M. Protič s. r.
Minister za notranje zadeve:
Ljub. M. Davidovič s. r. Minister za promet: dr. Korošec s. r.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče po-grešancev	Bistvene okolnosti, na katere se r.:-predlog	Uvedbo postopanja predlaga	Ime in bivališče skrbnikovo	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Peter Zakotnik, rojen leta 1883., oženjen posestnik v Dorfarjih pri Škofji Loki.	Odšel ob začetku vojne s 7. lovskim bataljonom na rusko fronto, bil tam ujet ter pozimi 1917. na 1918. umrl v taborišču v Velejku.	Žena Katarina Zakotnik v Dorfarjih.	Ivan Sti ene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	9. 7. 1920.; T 123/20-4.	31. oktobra 1920.
»atija Urh, rojen leta 1894., samski užitkaričin sin na Hribu pri Kamniku.	Odšel «pomladi leta 1915. z brambovskim polkom št. 27 na gališko fronto, prišel v rusko ujetništvo in tam okolu 10. maja 1916. umrl za pljučnico.	Mati Marija Urh na Hribu.	—	9. 7. 1920.; T 137/20-3.	31. oktobra 1920.
Andrej Gregorin, rojen ieta 1886., oženjen delavec na Goričici št. 2, okraj brdski.	Odšel ob začetku vojne s 17. pehotnim polkom na tirolsko fronto; sredi meseca oktobra 1918. ga je na M. Grappi raztrgala granata.	Žena Amalija Gregorin na Goričici.	Ivan Stiene, davčni pristav v p v Ljubljani.	9. 7. 1920.; T 139/20-5.	31. oktobra 1920.
Prano Virant, rojen leta 1887., oženjen mizar v Ljubija«)..	Prišel leta 1915. kot pešec 17. pehotnega polka v rusko ujetništvo v Schliis-selburgu pri Petrogradu ter koncem meseca septembra 1918. umrl.	Žena Ana Virant v Ljubljani, Rožna ulica št. 8.	—	9 7. 1920.; T 336/19—5.	31. oktobra 1920.
Proglasitve za mrtve.	1107 Pristojni sodni dvor, deželno sodišče v Ljubljani, je uvedel postopanje, da se proglase spodaj navedem pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 24. o. d. z., odnosno po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Pogrešance navedeno sodišče pozivlje, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali skrbniku.					
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče po-grešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Uvedbo postopanja predlaga	Ime in bivališča skrbnikovo	Dan in opr. št. oklica	Oklieni rok note'6 dne
Antoa Glavan, rojen leta 1884., oženjen posestnik v Strakomeru št. 13.	Odšel ob začetku vojne s 17. pehotnim polkom na gališko fronto ter ob umiku pri Kolomeji dne 11. maja 1915. baje padel; od takrat vsaj ni več glasu o njem.	Žena Cirila Glavan v Strahomeru.	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	9. 7. 1920.; T 8/20-6.	31. januarja 1921.
Janez Tomo, rojen leta 1893., samski barvarjev cin v Radovljici.	Odšel meseca avgusta 1914. a 27. brambovskim pehotnim polkom, 7. stotnijo, na gališko fronto ter se udeležil raznih bojev; izza dno 26. avgusta 1914 pogrešan.	Sestra Marija Tomc v Radovljici.	—	9. 7. 1920.; T 85/20-4.	31. januarja 1921.
Anton Zima, rojen leta 1888., oženjen železniški delavec na Dovjem.	Odšel ob začetku vojne s 27. črnovojniškim polkom na gališko fronto ter prišel pri padcu przemyslske trdnjave v rusko ujetništvo v Tomsk, odkoder zadnjič pisal dne 10: oktobra 1916. Baje umrl za kolero.	Žena Marjeta Zima na Dovjem.	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	9. 7. 1920.; T 92/20-8.	31. januarja 1921.
Janez Ulčar, rojen leta 1892., samski užstkaričin sin v Podgorju pri Kamniku.	Odšel ob začetku vojne s 17. pehotnim polkom na gališko fronto, bil ujet ter baje meseca avgusta 1915. v taborišču v Taškentu umrl za tifuzom. Zadnje poročilo z dne 22. marca 1915.	Mati Ana Ulčar v Podgorju.	—	9. 7. 1920.; T 102/20-6.	31. januarja 1921.
Jakob Štremfel, j rojen leta 1889., oženjen posestnik v Stari Oslici št. 41 nad Škofjo Loko.	Odšel ob začetku vojne s 27. brambovskim pehotnim polkom na gališko fronto ter meseca avgusta 1914. zadnjič pisal s pota na bojišče ; od takrat pogrešan.	Žena Marija Štremfel v Stari Oslici.	Ivan Stiene, davčnipristav v p. v Ljubljani.	9. 7. 1920.; T 105/20-5.	31. januarja 1921.
Janez Oman, 46 let star, samski posestnikov sin v Kranjski gori.	Odšel koncem leta 1914. s 27. brambovskim pehotnim polkom na gališko fronto, bil ujet in baje leta 1916. v taborišču v Taškentu umrl za tifuzom. Od leta 1916. ni poročila o njem.	Sestra Neža Tarman na Dovjem.	—	9. 7. 1920.; T 110/20—5.	31. januarja 1921.
Janez Bernard, rojen lota 1883., oženjen posestnik v Zasipu pri Bledu.	Odšel ob začetku vojne s 27. brambovskim pehotnim polkom na gališko fronto ter se dne 26. avgusta 1914. udeležil nočnega napada pri Lipowi-cah; od takrat pogrešan.	Žena Katra Bernard v Zasipu.	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	9. 7. 1920.; T 124/20-5.	31. januarja 1921.
Josip Tomšič, 8 rojen leta 1880., vdovec, posestnik v Zgornjem Kašlju pri Ljubljani.	Odšel ob začetku vojne s 27. brambovskim pehotnim polkom, 3. stotnijo, na gališko fronto, odkoder pisal zadnjič oktobra 1914.; od takrat ni več glasu o njem	Mati Ivana Tomšič v Spodnjem Kašlju.	—	9. 7. 1920.; T 127/20—3.	31. januarja 1921.
Janez Zima, rojen leta 1891., samski posestnik na Dovjem.	Odšel ob začetku vojne s 17. pehotnim polkom na gališko fronto ter baje meseca julija 1916 padel ob naskoku pri Zalesz-czykih; od takrat vsaj ni več glasu o njem.	Svak Franc Klinar na Dovjem.	—	9. 7. 1920.; T 133/20-4.	31. jaauaria 1921.
Janez Krištof, rojen leta 1883., samski posestnik v Breznici pri Rožeku.	Odšel leta 1915. s 7. pehotnim polkom na rusko fronto ter prišel ranjen v ujetništvo; zadnjič pisal dne 1. julija 1917.	Sestra Lucija Krištof v Breznici.	—	9. 7. 1920.; T134/20—6.	31. januarja 1921.
Alojzij Kožlekar, rojen leta 1889., oženjen posestnik v Zgornjem Tuhinju št. 8. i	Odšel ob začetkuletal915. s 27. brambovskim pehotnim polkom na gališko fronto ter se udeležil neke bitke dne 8. avgusta 1916.; od takrat pogrešan.	Žena Marija Kožlekar v Žgornjem Tuhinju.	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	9. 7. 1920.; T 135/20-4.	31. januarja 1921.
Josip Čebašek, rojen leta 188S., oženjen posestnik na Žerjavki pri Smledniku.	Odšel ob začetku vojne s 1./3. gorskim trenskim eskadronom na srbsko bojišče, prišel v Ujetništvo in tam meseca februarja 1915.baje umrl za tifuzom.	Žena Marija Čebašek na Žerjavki.	—	9. 7. 1920.; T 136/20-5.	31. januarja 1921.
Valentin Smolej, rojen leta 1888., samski posestnikov sin na Mlaki pri Radovljici.	Služil pri 17. pehotnem polku, 1. stotniji, ter se udeležil bojev na gori Kalvariji pri Gorici; meseca novembra 1915. baje padel pri nekem naskoku. Od takrat vsaj ni več glasu o njem.	Oče Josip Smolej na Mlaki.	—	9. 7. 1920.; T 142/20-4.	31. januarja 1921.
Luka Osolnik, rojen ieta 1883., oženjen zasebnik v Križevski vasi št. 24 pri Brdu.	Odšel ob začetku vojne s 4. brambovskim polkom, 8. stotnijo, na gališko fronto, odkoder zadnjič pisal dne 27. januarja 1917. po vojni pošti št. 53.; od takrat ni več glasu o njem.	Žena Valentina Osolnik.	Mihael Mihelčič, posestnik v Križevski vasi.	9. 7. 1920.; T 144/20-3.	31. januarja 1921.
IsTc I 282/20—3.	1082 3—2
Amortizacija.
Po prošnji Pavla T s c h i n k 1 n a, posestnika v Grčaricah št. 8, se uvaja postopanje) za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki se je baje leta 1915. na potu v Ameriko izgubila: „Hranilna knjižica mesta kočevskega št. 23.885, kontni list št. 400, o glavnični vrednosti 2000
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi s$ sicer po tem roku izreklo, da knjižica ni več veljavna. Okrajno sodišče v Ribnici, dne 17. julija 1920.
P 63/20—2.	1081
Razglasitev preklica
S sklepom podpisanega sodišča z dne 25. januarja 1920., L 3/20—3, se je Ana Kocet, rojena Nemec, posestnica v Turnišču, zaradi zapravljivosti omejeno preklicala.
Za pomočnika ji je imenovan Franc Pučko, posestnik v Filovcih.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek L,
dne 17. junija 1920.
St. 132.	1071 3—2
Razpis notarskega mesta.
Notarsko mesto na Vranskem je razpisano. Prošnje za to mesto kakor tudi za drugo notarsko mesto v okolišu podpisane zbornice, ki bi se morda izpraznilo po premestitvi, naj se vlože pri njej do dne	5. avgusta 19 2 0.
Notarska zbornica v Celju,
dne 16. julija 1920.
St. 24.861/1920.	1074 3—2
Oddaja kolodvorske restavracije v Fodroiöici.
S tem razpisujemo zatvorjen natečaj za uporabo kolodvorske restavracije na postaji v Pod-roščici (Slovenija).\
Uporaba se prične dne 20. avgusta 1920. ter bo trajala tri leta, t. j. do dne 19. avgusta 1923. Omenjena restavracija ima dve sobi, 1 kuhinjo, 1 klet, 1 jedilno shrambo in 1 zagrajeno verando.
V restavraciji je tudi uvedena električna razsvetljava.
Tisti, ki dobi restavracijo v uporabo, mora potrebni inventar nabaviti oh svojih stroških.
Zapečatene ponudbe v zaprtem zavitku, opremljene s kolkom za 12 kron, s potrebnimi'listinami in z nadpisom na zavitku „Ponudba k št. 24.861/A.—1920. za uporabo gostilničarskega posla na postaji v Podroščici“, naj se do dne 10. avgusta 192 0.
do dvanajstih pošljejo direkciji državnih železnic kraljestva Srhov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, Mihanovičeva ulica br. 12, po pošti proti povratnici ali osebno.
Kot odstopnino pa je treba do dne 9. avgusta 1920. do dvanajstih pri blagajni rečene direkcije položiti znesek 250 kron, t. j. dvestopetdeset kron v gotovini.
Natančnejša pojasnila o uporabi te restavracije se dobivajo oh uraduih urah pri splošnem oddelku podpisane direkcije, I. nadstropje, soba št. 49.
_ Od ponudnikov se domneva, da pozna jo vse pogoje ter jih v vsem obsegu sprejemi je j o za obvezne.
Ponudbe, katerim ni priložena odstopnina ali ki dospejo po zgoraj določenem roku, se ne bodo vpoštevale. Direkciji železnic pristoji pravica, da prosto izbira med ponudniki tildi brez ozira na ponujeno ceno. Obenem se pristavlja, da bo moral tisti, ki se mu odda restavracija, vse najete prostore kuriti in razsvetljevati ob svojih stroških.
Direkcija državnih železnic kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
dne 1. julija 1920.
Popravek.
V razglasu deželnega kot trgovinskega sodišča v Ljubljani v št. 86. Uradnega li ta na strani 389., v predzadnji vrsti prvega stolpca se čitaj pravilno: inž. Vladimira Candolinija namesto: Gandolinija.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.