JE0O. v mu, v soboto dmm 14. novambra 1914. Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega St 20, L nadstr. — Vd 4opi$i naj ae pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma te m »prejemajo In rokopisi se ne vračajo. Udajatelj ta odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konaordj Usta .Edinosti". — Tlak tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge M ooelenira poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega £ 20. Telefon urednlitva in uprave Štev. 11-57. Naročnina anala: Za celo leto.......K 24 — n po« leta.................I3>— xa bi nesece................. Za nedeljske fidajo m edo teto........5-JO zm pol leta.................2*0 Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolona Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Dsmrtnlce, zahvale, poslanke, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vio. Oglasi v tekstu lista do pet vrat.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pobijajo upravi lista. Plačuje se Izključno le opravi .Ediooatt*. — Plača In toži se v Trsta Upetu In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aalikega It 201 — PoJtnohranllnlčnl račun it 841.652 Koso armada se bliža Ualjeuu. ■ Novi boji na uzhodno-pruski meli 0 Belgiji In Franciji nadaljujejo Nemci z ofenzivnimi operacijami - V Galiciji zasedli Rusi Turno®, Jaslo In Krosno. - Turki poročajo o zmagi nad Rusi pri KOprIKOlu DUNAJ 13. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno: 13. novembra. Sovražnik nadaljuje umikanje od Koceljeve in Vaijeva proti vz hodu. Ob Savi smo zavzeli Ušce in dospeli do Beljina in Banjanija. Sovražna utrdbena linija Gomile-Draginje je že v naši posesti in dosežena linija Sopot • Stolice. Od zapada in severozapada prodirajoče kolone — podrobnosti se s® ne morejo objaviti — so se približale Valjevu, pri čemer je zlasti južna kolona v najtežavnejšem terenu izvršila občudovanja vredne čine. Z avstrljsko-nisbega bojttta. DUNAJ 13. (Kor.) Uradno se objavila 13. novembra opoldne. Na severu se včeraj aa fronti naših armad ni zgodilo ničesar posebnega. Sovražnik je zasedel Tarnow, Jaslo In Krosno. Skupno Število v monarhiji interniranih vojnih \ jetnikov je narastlo do včeraj na £67 oficirjev in 92.727 mož. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, generalni major. Z nemšKo-francosKega bojišča. BERLIN 13. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 13. novembra dopoldne. V yserskem oddelku pri Nieuportu so prizadejale naše mornarske čete sovražniku najtežje izgube in vjele 700 Francozov. Pri dobro napredujočih napadih pri Ypernu je bilo vjetih nadaljnlh 1100 mož. Močni francoski napadi zapadno in vz-hodno od Soisson&a so bili odbiti z občutnimi Izgubami za Francoze. Vrhovno armadno vodstvo. AMSTERDAM 13. (Kor.) Ust »Tid« objavlja sledeče poročilo svojega belgijskega korespondenta iz Diinkirchna: Dne 10. t. m. zjutraj se je vršil velikanski boj pri Nieuportu in Dixmuidnu. boj na nasipih za nasipe. Kdor je bil gospodar nasipa. je bil gospodar ozemlja. V ospredje so stopile strojne puške, ker se težkih topov ni moglo vporabljati. Sovražnik si jc znaJ jako spretno priboriti na nekaterih mestih prehod in premagati vse težave, ki jih nudi poplavljena zemlja. Na drugih mestih se je dobesedno bojevalo v vodi, dostikrat mož z možem. Vojaki so bili ponovno vsled mraza in vsled premočenih oblek, ki so ovirala gibanja, skoro popolnoma brez moči. Zavezniki so si priborili kos za kosom na ozemlju, toda srednja linija. ki je branila Dixmuiden. se je morala umakniti. Okoli poldne ni bilo mogoče več vzdržati. V razstreljeni in pregoreli Dix-muiden so zopet enkrat vkorakali Nemci. Sovražnik ni mogel kraja popolnoma zasesti, ker so se zavezniki v skrajnih delih mesta dobro utaborili. Med tem so prispele k ogroženemu prostoru pomožne Čete, da preprečijo, da bi Nemci prodrli. Pri Ypernu so Francozi odbili napad mlajših nemških rezervnih čet, toda imeli so mnogo mrtvih in vjetih. MILAN 13. (Kor.) K nemškim uspehom v Flandriji pripominja »Secolo«: Zavezniki se nahajajo sedaj v mnogo resnefierr položaju kakor dosedaj. Z nemšbo-ruskeso bojišča. BERLIN 13. (Kor.) Veliki glavni stan, 13. no\embra dopoldne. Na \ z hodno - ruski meji, pri Eidtkhune-nu in ju/no odtod, kakor tudi vzhodno od jezerskega oddelka, so se razvili novi boji. Kaka odločitev še ni padla. Vrhovno armadno vodstvo. BERLIN 13. (Kor.) »Norddeutsche All-gemeine 7eitung« piše: Zopet se razširjaj o položaju v obmejnih provincah Vzhodne Prusije. na Poznanjskem in v Šleziji, vznemirjajoče vesti. Temu nasproti so lahko na podlagi informacij konstatira, da so posamezni manjši ruski oddelki udrli le v nekatere obmejne pokrajine Vzhodne Prosi je. V očigled veliki razsežnosti vzhodno - pru--.e meje, prekoračenja mej od strani sovražnih sil, kakor se je naglaša-lo že o prednjih prilikah, ni mogoče popolnoma preprečiti. Glede cele province Vzhodne Prusije ni povoda za kake skrbi. Za pro\ .iici Poznanj in Šlezija sploh nI nobene nevarnosti. Polno s Turčija. Trfto uradno po: oči o o turih;)! DSKlilh. CARififUn 13. (Kor.) »Agence Otto- niane- objavlja sledeči komunike glavne- sramota za nami! Naj živi naš padišah! ga stana o dogodkih na vzhodni meji, katerih se iz strategičnih ozirov še ni moglo poročati: Rusi so hoteli na državni meji ponovit nenaden napad, ki so ga poskusili proti našemu brodovju. Brez vojne napovedi so dne I. novembra s petimi armadnimi zbori prekoračili kavkaško mejo. Izven vsakega dvoma je, da se le taka operacija zamogla izvršiti le po dolgih predpripravah. Kljub temu napadu sovražnika so Izvršile naše obmejne čete zaukazana povelja z največjo hrabrostjo in spretnostjo Najprej so se. prizadejavši sovražniku velike izgube, umaknile. S tem so omogočile ^etam, ki so prihajale na pomoč, da so zavzele potrebne pozicije. Vsled stalnega odpora naših čet |a za-rnogel sovražnik, ki je zbral vse svoje sile, tele Štiri dni po prekoračenju meje Jospeti v ozemlje Kolbahi in KoprikfiJ. Napad kozakov pri Koprikoju so nase kava-Serijske divizije odbile. Dne 5. in 6. novembra Je sovražnik ustalil svoje operacije in je pričel delati okope. Naše v presledkih prihajajoče čete so zadrževale prodiranje sovražnika, naša ehota pa se je pripravljala za bajonetni laskok. Dne 7. novembra so prešle naše čete v ofenzivo. Sovražnik se je upiral v močnih pozicijah, ki jih je napravil zapadno oc* K&pr ikoja. Dne 8. novembra se le nadaljevala ofenziva. Popoldne so udrle nate hrabre :ete v sovražnikove okope in zasedle njegove pozicije, ki so Jih branili štiri pehoto' aolki. en artiljerijski polk in ena konjeniška divizija. Sovražnik se Je umaknil in je zasede' Irugo močno pozicijo v okolici Kokrik5|a Dne 9. novembra smo imeli pred seboj eno rusko divizijo In cel prvi kavkaiki bor. Sovražna fronta se je raztezala ni JUdfavo 15 km od Arasa na |ugn do gorovja na severu. Sovražnik je napravil utrdbe ia vsej fronti in Je imel za svojim levim krilom močne rezerve. Dne 10. novembra Jc odredila naša ar-nada potrebne priprave, da pride v ofenzivo in je pričela dne II. novembra zjut-aj s splošnim bajonetnim naskokom. Po krvavi bitki so naše čete proti poldne zavzele z bajonetnim naskokom Kd-prikoj, ki Je tvoril oporišče sovražnika. Ob nastopu noči so zavzele nate čete že tri četrtine sovražnih pozicij. Ponoči smo zavzeli z bajonetnim naskokom tudi hoto 1905 vzhodno od Kopri-kdja. zadnje sovražnikovo oporišče. Dne 12. novembra je bila naša zmaga definitivna. Zavzete so bile vse sovražne pozicije. Premagan Je bil en cel ruski ar-madni zbor, ki se je spustil v beg. Naša nevstrašna in neumorna armada je pričela z zasledovanjem sovražnika. Vsled poraza glavnega dela sovražne armade, je izven vsakega dvoma, da bodo kmalu pregnani tudi slabejši sovražni oddelki, ki so se približali Tortumu In Karakilisl. Ne oziraje se na petdnevne boje. Je razpoloženje naših čet Izvrstno. Stanje vjet-nikov in dezerterjev, kojih števila ni mogoče preceniti, dokazuje, kako omajano je razpoloženje sovražnika. CARIGRAD 13. (Kor.) »Agence Otto-mane« objavlja sledeče poročilo glavnega ^tana: Danes ponoči so naše čete z nepričakovanim napadom zasedle vse ruske kule na meji vilajeta Trapecunt in so prodrle v smeri proti Batumu tri ure daleč v notranjo Rusijo in zasedle rusko vojašnico v Kurdoghini. Proklamacija Envsr paie na armado. CARIGRAD, 13. (Kor.) »Agence Otto-mane« objavlja sledečo proklamacijo pod-generalissima Enver paše na armado: Tovariši! Sporočam vam vzvišeni iradć našega prevzvišenega gospoda. Naša armada bo s pomočjo božjo, s pomočjo proroka in pobožnih molitev našega suverena, uničila naše sovražnike. Junaštvo, ki so je pokazali naši oficirji in vojaki na suhem in na morju, je najboljši dokaz, da bo naš sovražnik uničen. Noben oficir in noben vojak ne sme pozabiti, da je bojišče polje žrtev. Zgodovina priča, da ni nobene tako vztrajne in požrtvovalne armade, kakor ie otomanska. Mi vsi moramo misliti na to, da je nad nami duh proroka in drugih svetnikov, ki slede našim zmagoslavnim činom. Ce hočete dokazati, da smo njihovi pravi otroci, pustite nas delati. 300 milijonov muslimanov in naši bivši tovariši molijo za našo zmago. Nobeden ne more uiti smrti. Srečni so, ki prodirajo | naprej, srečni oni, ki padejo kot mučeniki j v boju za vero in domovino. Naprej, vedno naprej! Zmaga, slava, mučeništvo in raj so pred nami, smrt in Sultanov manifest bi armado In mornarico. CARIGRAD, 12. (Kor.) Sultan je izdal sledeči manifest: Moji armadi in mornarici I Vsled napovedi vojne med velevlastmi ste bili poklicani pod orožje, da v slučaju potrebe branite pravico in eksistenco naše vlade in naše države pred sovražnikom. Med tem ko smo se nahajali tako v oboroženi nevtralnosti, jc rusko brodovje, ki je hotelo polagati mine v Bosporu, pričelo nenadoma streljati na del našega brodov-ja, ki je imel ravno manevre. In dočim smo čakali, da Rusija popravi to krivico, so Rusija kakor tudi njeni zaveznici Francija in Anglija odpoklicale svoje poslanike. Neposredno nato je ruska armada prekoračila vzhodno mejo, dočim je združeno angleško-francosko brodovje bombardiralo Darda ne le, Angleži pa Akabo. Vsled teh izdajskih sovražnosti smo bili prisiljeni, opustiti mir, po katerem smo vedno hrepeneli in poseči skupno z Nemčije in Avstrijo za orožje, da branimo svojo pravico. Že tri stoletja je prizadevala Rusija naši državi težko škodo in se še vedno trudi ia bi nas uničila. Rusija, Anglija in Francija so povzročitelji sedanje nesreče. S sedanjo svetovno vojno bomo z božjo pomočjo napravili konec napadom, ki so bili naperjeni na eni strani proti slavi našegr kalifata, na drugi strani pa proti pravicam naše države. Prvi udarci, ki smo jih prizadejali z božjo pomočjo našim sovražnikom v Črnem morju, v Dar dane I ah, v Akabi in na meji Kavkaza, so podkrepili naše prepričanje, da bo končal naš boj z zmago. Dejstvo, da so ozemlja in armade naših nasprotnikov danes pod močnim pritiskom tiaših zaveznikov, še bolj utrjuje to naše prepričanje. Moji junaški vojanK Ne odnehajte od vztrajnosti in vrlosti v tej sveti vojni, ki smo jo pričeli s sovražniki, ki so hoteli napasti našo sveto vero in našo drago domovino. Vrzite se kakor levi divje na sovražnika, ker je odvisna od vaše zmage ne samo naša država, ampak tudi življenje in bodoča eksistenca 300 milijonov muselmanov, ki jih poživljam s sveto fet-vo k sveti vojni. Vojaki! Moji otroci! Dolžnosti, kakor je naložena sedaj vam, še ni nikdar imela nobena armada. Pokažite s tem, da izpolnite to nalogo, da ste vredni nasledniki otomanskih armad, pred katerimi se je nekdaj tresla vsa Evropa, da se sovražnik ne bo več upal posegati po našem svetem ozemlju. Pokažite na u-spešen način sovražniku, da obstojita armada in brodovje turško, ki kljubujeta smrti za vladarja in znata braniti vero, domovino in vojaško Čast z orožjem. Ker sta pravica in poštenost na naši, krivica in zatiranje pa na strani naših sovražnikov, ni nobenega dvoma, da nas bosta pri uničevanju naših sovražnikov varovala milost vsemogočnega in pomoč proroka. Prepričan sem, da iziđemo iz te vojne kot zmagovalci in mogočni. Ne pozabite, da ste sklenili v tej vojni o-rožno bratstvo z dvema najpomembnejšima in najmogočnejšima armadama na sve-tu. Naj prinese mučeništvo mučenikom iz prejšnjih dob novo srečno zmago. Naj bo sablja onih, ki bodo doživeli zmago, ostra. Podpisan: Mehmed Rešad. Potopljeni turški parnikL CARIGRAD 13. (Kor.) Neki komunike glavnega stana pravi: Ker ni nobenih vesti o turških transportnih ladjah »Bezmialem«, »Bahr i Ah-mer« in »Midhad paša«, ki so odšle pred osmimi dnevi proti Carigradu in ker so se ti parniki na dan obstreljevanja Zungul-daka nahajali v tamošnjem vodovju, se domneva, da jih je napadlo rusko brodovje in potopilo.___ Volno « kolonUuH Banka vstala. AMSTERDAM 12. (Kor.) »Telegraaf« poroča iz Praetorije: Poveljnika Greyling in Ross sta v severnem delu svobodne države zapletena v boj z uporniki, tekom taterega je bilo vjetih 15 vstašev. LONDON 13. (Kot.) Glasom nekega uradnega poročila je Botha po forsiranem pohodu, 24 milj vzhodno od Winburga. zadel na čete generala De Wetta. Buri so zgubili 250 vjetnikov in dva šotora. Angleška zgornja zbornica. LONDON 12. (Kor.) V zgornji zbornici je naznanil lord Crawford, da se nahajajo podaniki sovražnih držav kljub prepovedi še vedno v grofiji Tife. Ponoči da je bilo videti neprestana svetlobna zname-> nja. Tudi je bita razkrita posebna poštna služba med Tiforh in Nemčijo. Radi uvažanja bencina tekom zadnjih 14 dni in to kljub prepovedi, je lord Hal-dane obljubil preiskavo. Angleška spodnja zbornica. LONDON 13. (Kor.) Spodnja zbornica je sprejela adreso v odgovor na prestolni govor. Tekom debate je bivši voditelj delavske stranke Henderson izjavil, da je sedaj vsa stranka kljub prejšnjim nasprot-stvom edina z vlado. Sedaj ni za narod nobenega drugega izhoda, kakor da nadaljuje vojno z vso odločnostjo do zadovoljivega izida. LONDON 13. (Kor.) Parlamentarni ko-respondent »Daily Telegrapha« poroča: Ministrski predsednik Asquith bo prosil zbornico za dovoljenje, da se prične z nabiranjem drugega milijona vojakov za vojno. O pogibelji ladje »Emden«. LONDON 13. (Kor.) List »Daily Chro-:iicle« poroča iz Keslinga: »Emden« je prispela v pondeljek s polnim parom semkaj. Ni imela zastave, imela pa je četrti iimnik in je izpustila dva čolna, s katerima so se izkrcali trije častniki in štirideset mož s štirimi strojnimi puškami. Ti so razdejali kabelsko Štacijo in tam nahajajoče se instrumente in so se potem napotili na to, da bi prerezali kabel. Ob 9, uri zjutraj je dala »Emden» znamenje za odhod, a bilo je prepozno. Prebivalstvo otoka je videlo, da se približuje že druga ladja, ki je takoj začela streljati iz daljave 3300 metrov. Ko se je približala križarka »Sidney«, se ji je posrećilo odstreliti en dimnik in eno Jadro ladje »Emden«. Obe ladji sta streljali močno in sta se 'utro odstranili. Prebivalstvo otoka ni vi-1elo in slišalo ničesar več. Moštvo ladje »Sidney« je pripovedovalo druzega dne, da je porabilo svojo hitrost v to, da se vzdrži izven območja topov ladje »Emden«, dokler se ta zadnja ni u-stavila na obrežju. Bitka je trajala SO minut. Zadela sta samo dva strela Nemcev, vsled katerih so bili usmrćeni štirje možje, štirinajst pa je bilo ranjenih. Obe križarki sta poskušali zastonj, da bi torpedinirali ena drugo. Nemški matrozi, ki so se kot rešenci izkrcali, so se zopet ukrcali na neko staro ladjo, ki je bila last prebivalcev na otoku Zaprosili so za obleko in za provijant in so se odpeljali. Ni se jih videlo več. Brezvspešni trud bivšega bivšega srbskega ministra Marinkoviča za bolgarsko-srbsko zbližanje. SOFIJA. 13. (Kor.) Bivši srbski minister Marinković, ki se je tri dni mudil tukaj, se trudi zastonj, da bi ustvaril podlago za srbsko-bolgarsko zbližanje. Bolgarski politični krogi so v tem pogledu povsem negativni. Uradni krogi prezirajo Marinkoviča popolnoma. Rusofilski list »Mir« piše: Ako govori Marinković danes o zaveznostih Bolgarije nasproti Slovanstvu. je ono obvestilo iluzorno. Bolgarija je namreč izpolnila svojo dolžnost v vojni balkanske zveze nasproti Turčiji glede Slovanstva, za to pa je žela samo nehvaležnost. SOFIJA 13. (Kor.) Prejšnji srbski minister Marinković je izjavil v nekem inter-vijevu. da bi bilo podlo, ako bi Bolgarska danes napadla Srbijo, medtem ko se ta zadnja vojskuje. Treba je čakati, da bo dana prilika, da se Bolgarija in Srbija merite z enakimi močmi. K temu pripominja, odnosno piše predsednikov namestnik sobranja Mončilov v stambulovističnem strankinem glasilu »Volja« sledeče: Treba je biti Srb, da je človeku mogoče govoriti tako predrzno, potem ko je Srbija lanjsko leto tako zavratno napadla Bolgarijo in potem ko je ista macedonske Bolgare na tak nečloveški način mučila in masakrirala. Srbija je napadla Bolgarijo ieta 1895 zavratno in je leta 1912., medtem ko je stala bolgarska armada pred Catald-sko črto, zasnovala tajno zvezo z drugimi sosedi, da bi uničila Bolgarijo. Kako naj danes govori sin kakega naroda o zavratnosti, ki ne more pokazati v svoji zgodovini ničesar druzega kot za-vratnost, roparstvo in zavratni umor! Mi smo drago plačali zavezništvo in slovansko idejo. Neodpustljiv zagrešek bi bil, če bi se pustili zapeljati še enkrat. Kako naj govori Marinković o letu 1912., ko so Srbi in njih zavezniki napadli Bolgarsko kot lačni volkovi? Ali lahko poljubi roko Radku Dimitri-jevr. ki je kot generalisimus pozabil na svo o človeško čast in prodal Bolgarijo, c oi rešil Slovanstvo? Marinković naj bo gotov, da Bolgarija izpolni svojo dolžnost In osvobodi Mace-donijo iz krempljev novega podjarmlje-nja. Ta članek je vzbudil veliko pozornost. Imenovanje višjega komisarja za južno Afriko. LONDON 13, (Kor.) Reuterjev urad poroča uradno iz Kapstadta z dne 11. t. m.: Bivši ministrski predsednik Kapske kolonije. Schreiner, je bil imenovan za višjega komisarja v Londonu za južno Afriko. Usoda naše krlžarke »Kalserln Ellsabeth«. DUNAJ 13. (Kor.) Od poveljstva Njeg. Vel. ladje »Kaiserin Elisabeth« je s posredovanjem c. in kr. poslaništva v Pekingu došlo poročilo, da je bila imenovana ladja, potem ko ji je zmanjkalo municije potopljena. nakar se je posadka bojevala dalje na kopnem. Kolikor se ]e zamoglo dosedaj konstatirati, je od ladijske posadke padlo osem mož, fregatni poročnik Baierle in osem mož je ranjenih. Sklicanje ogrske zbornice. BUDIMPEŠTA 13. (K.) Poslanska zbornica je za 25. t. m. sklicana k seji. Njegovo Veličanstvo je za dobo zasedanja zbornice članom zbornice, ki so odšli na bojišče, dovolilo dopust. List »Washington Post« o poročilu »Angleška prestižna izguba«. LONDON. 12. (Kor.) List »Morning Post« javlja iz VVashingtona z dne 12. t. m.: List »VVashington Post«, ki Je že od začetka vojne sem simpatiziral z odnošaji združenih, napada danes Angleško. V nekem uvodniku »Angleška prestižna izguba v sedanji vojni«, pravi Washington Post: Pomanjkljivi vspehi, s katerimi se more Angleška danes ponašati, so pomagali k temu, da so zavezniki izgubili pogum in izgubili svoje prijatelje. Dasiravno se gre za to. ali država obstoji ali ne, so bili vendar oni, ki so vladali Angleško, preslabi, se niso upali in niso imeli inicijative. Britiškemu ljudstvu mora izmanjkati sape, ako čuje o poročilih o obstreljevanju Yarmoutha in o uničenju posadke admirala Cradoka. Nemška mornarica je nanovo ustvarjena. Poveljniki in moštvo so razmeroma novinci. Vendar so doprinesli čudesa glede predrznosti in izvrstnosti, med tem ko se dozdeva, da trpi angleška mornarica na splošni notranji gnilobi. Ako bri-tiška mornarica nima več nobenega Nel-sona, zakaj potem ne preda Angleška vrhovnega poveljništva združene mornarice admiralu Togu? Ako si Angleška noče pomagati sama, ali ne more čakati, da ji po-morejo drugi? Preteklost kakega naroda ne pomeni ničesar, če ne more ali noče zmagati v sedanjosti. Koliko Škode so napravili Angleži v Belgiji? BERLIN 12. (Kor.) .Norddeutsche All-gemeine Zeitung« piše: Nemška uprava je odredila natančno konstatacijo škode, ki so jo izvršili Angleži z uničevanjem in ropanjem privatne lastnine tik pred kapitulacijo Antwerpna. Po dosedanjem rezultatu znaša po bruseljskih poročilih samo škoda belgijskih nevtralnih trgovinskih tvrdk najmanj 200 milijonov frankov. Izgube nemških tvrdk so mnogo manjše. Angleži so uničili in pograbili vse, kar so našli v pristanišču in skladiščih, ne da bi se brigali zato, čegava last je dotično blago. Pomanjkanje ambulančnih vozov v Franciji. LONDON 12. (Kor.) Angleški ambulanč-ni komite pri francoskem Rdečem križu je poslal v Anglijo nujno prošnjo za motorne vozove in druga sredstva, ker je Francija porabila skoro vse avtomobile, ki so bili na razpolago, za svoje ambu-lančne namene in morajo radi tega ranjenci vsled prepočasnega transporta s fronte, silno trpeti. Francosko kmetijstvo v težavnem položaju. BERN 12. (Kor.) Kakor poroča »Bund*. se nahaja francosko kmetijstvo v trenotku v jako težavnem položaju. .Manjka konj in človeških delavnih sil za osiguranje žetve prihodnjega leta. Cirkularni razglas poljedelskega ministra naglaša, da je setev najbolj razširjenih žitnih vrst uspešno izvedljiva še za ves november in začetek decembra. Uvoz bakra In Angleži. WASHINGTON 12. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Angleški poslanik je državnemu tajniku Bryanu naznanil, da Italija, ko je prepovedala izvoz bakra, ni prepovedala prevoza skozi italijansko ozemlje. Velika Britanija se smatra radi tega prisiljeno, bakreno blago za Italijo zadrže- Stran TI. „EDINOST- štev. 286. V Trstu, dne 14. novembra 1914. vali, Če ne dobi nobenih garancij, da je tlago namenjeno za Italijo ali pa za prevoz v Švico. Kakšne vest: razširjajo Francozi? STRASSBURO 12. (Kor.) Iz nekega mesteca na meji se poroča: Kako se Francozi z namenom lažejo svojim lastnim četam in nar«xlu, dokazuje poročilo, da je rred par dnevi oficirski zbor. ki je stal našim četam nasproti, proslavi! kapitulacijo trdnjave Metza z banketom in plesom. Neka uradna proklamacija je izrecno naglasa la. da je bil general pl. Kluck z 80.000 vojaki v je t. K uničenju »Ercdena«. LONDON 12. (Kor.) »Daily Telegraph« piše v svojem uvodnem članku: Skoro bi obžalovali, da je bila »Emden« onesposobljena in ne uničena. Upamo zatrdno. da poveljnik Miillcr ni padel. Kajti on se je izkazal kot oficirja in gentlemana. Bil je podjeten, drzen in jako hraber, če je šlo za to. da se škoduje naši pomorski trgovini. Dunajski župan za vojno posojilo. DUNAJ 13. (Kor.) Žup*n dr. Weiskirchner Je zasropn ke vseh dunajskih okra nih zastopstev pozdravil, pn<*eč jih, da, kolikor je v njih m« čeh, podpirajo podpisovanje za vojno posojilo. Župan je odredil, da so se na oknih mestne železnice prilepili lepaki, ki vsebuiejo besedilo: Podpisujte vojno posojilo za leto 1914. Dunajska občina podpisala za vojno posojilo 20 milijonov kron. DUNAJ 13. (Kor.) Dunajski mestni svet je sklt-iul v imenu občinskega zastopstva, t^a n- račun vojnega posojila pod^tee 20 mili onov kron. DUNAJ 13. (Kor.) »Rathaus Korrespon- denz« poroča: Mesto Dunaj s svojimi zavodi in fondi bo podpisalo 25 milijonov na vojno posojilo. Ta svota je rezultat včerajšnjega sklepa v mestnem svetu in današnjega sklepa centralne hranilnice in posvetovanja. ki so ga imeli danes zvečer župan dr. VVeisskirchner, podžupana Hoss in Rain z zastopniki bivših predmestnih hranilnic, ki so se na hvalevreden način združile k skupni akciji. Žitni trg. VRATISLAVA 3. (Kor.) Pšenica 2520, ti 21 20, oves 20 40. Odbor nižjeavstrijske odvetniške zbornice za vojno posojilo. DUNAJ 13. (Kor.) Odbor nižjt avstrijske o<1vetni-ke zb« rmce j- pozval svoje člane pismeno, da naj < bžirom na patniotični smoter podpfuje o vojno posojilo in posebno še svoio klijentelo poz vihajo na to, da t di i na po svoji m žnosti prispeva k vojnemu posoji!u. Položaj v Egiptu. LONDON 12. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Aleksandrije: Podpredsednik zakonodajne skupščine, ki je hotel odpotovati v Italijo, kakor tudi drugi člani skupščine. so debili ukaz, da morajo ostati na svojih posestvih. Izjavlja se, da namerava vlada odpustiti vse nemške, avstrijske in ogrske uradnike. 81 tujih ladij v ameriškem registru. LONDON 12. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Newyorka: Od izbruha vojne je bilo glasom zakona z dne 18. avgusta vpisanih v ameriški register 81 tujih ladij, med nj mi 19 potniških parnikov. Fe'eri v ftvsfrlL DUNAJ 13. (Kor.) Iz zdravstvenega oddelka notranjega ministrstva se poroča: I 'ne 13. novembra je bilo konstatiranih bakter jološkim rototn 12 slučajev azijat-ske kolere na Dunaju, dva v Thalerhofu. ret na Češkem, devet na Moravskem in en slučaj v Sleziji. V Galiciji se je pripetilo glasom nekega, dne 13. t. m. došlega poročila. 59 slučajev kolere. časopisih se siccr ne izraža ta pojav, česar pa avtor po pretež. večini ne pripisuje v takih slučajih neizogibni vnanji sili, marveč resničnemu izpoznanju in patrijotične-mu mišljenju. Drugače pa je v pogovorih med ljudmi: na trgih, po prodajalnah, gostilnah in kavarnah ter privatnih krogih. — Tu se giblje javno mnenje v dveh smereh. Najprej primerjajo vspeh naše vojske z onimi naših zaveznikov, posebno v Belgiji: vse da gre tam gori hitreje, precizneje, gotoveje, odločneje, nego pa pri nas! Ne pomislijo pa ljudje — tako naglaša dvorni svetnik Goglia — da se mora naša vojska tako na južnem kakor na severnem bojišču boriti ob veliko težavnejih razmerah. Rusi so bili ob začetku vojne, če tudi ne popolnoma, pa vsaj dobro pripravljeni, Francozje pa ne. Rusi razpolagajo z izkustvi velike vojne pred malo leti in jih danes izkoriščajo; belgijska armada pa — ne glede na hrabrost posameznika; ampak kot organizacija na sploh — je odločno manje vredna in sploh ni še izvojevala nobene moderne vojne. Dalje se naša vojna vodi v slabo obljudenih, na mestih ubogih deželah in med večinoma siromašnim prebivalstvom, dočim tvorijo bojišče na zapadu ozemlja najintenzivneje kulture, kjer se tišče mesto ob mestu in so na razpolago najbogateja pomožna sredstva za oskrbovanje in potrebe, tako. da more zmagovalec zahtevati visoke kontribucije. In nazadnje pozabljajo, da so naša bojišča večinoma vojno-zgodovinska nova dežela, dočim so ona Nemcev poznana že stoletja. Dvorni svetnik Ooglia zaključuje svoja interesantna izvajanja v tej smeri: :Ko naglašamo vse to, seveda niti od daleč ne mislimo na to. da bi kratili velikanske čine Nemcev; ampak reči ho-emo le. da ni pravično, ako se naše meri z isto mero.« Posebno pa nas zanimajo avtorjeva izvajanja, kjer se obrača k drugi smeri javnega mnenja dunajskega, ki ne izvira toliko iz nagona do rezoniranja in nerga-nja, marveč iz samozavesti velemeščana in »rezidenclerja«. ki vidi v Dunaju vso Avstrijo! Dvorni svetnik Ooglia pravi doslovno: »Ta kriva smer se kaže v tem. da sc ta vojna označa često kot nemška vojna! Niti za Nemčijo ne velja to ozna-čenje popolnoma — tudi tam ni boj nem-štva proti slovanstvu. Kajti poleg Nemcev se bore tam rama ob rami trije milijoni Poljakov. Vendar pa bi v Nemčiji z veliko večjo pravico imenovali to vojno za nemško vojno. Kajti v naših vrstah se bore Poljaki in Madjari. Čehi in Hrvatje. Slovenci in Italijani. Malorusi in Srbi. Pripadnike teh narodnosti mora žaliti, če o tej vojni čujefo vedno govoriti kot nemški vojni, kakor da se hoče njihovo sodelovanje podcenjevati!« — Avtor pravi v zaključku, da sicer odgovarja opravičenemu čustvovanju, ako se to vejno smatra kot enotno, in ne kot dve vojni slučajne druga poleg druge: ali za pravo označe-nje nje bistva, treba iskati drugega ozna-čenja, ne pa »nemška vojna«. Boji med Savo In Dnna Čajna In Jsuno mnenje Dunaju. na Dvorni svetnik Goglia je priobčil v Dan-zerjevi Armee-Zeitung članek pod naslovom »Vojna in naše javno mnenje«. Uvodoma pripoveduje, kako so bili ljudje iz začetka zadovoljni z vsem. Vse. kar je zahtevala država, se je odobravalo. A tisto malo število, ki bi bili morda kaj drugega zahtevali, so molčali in se udali. Toda sedaj se pojavljajo na Dunaju neke neskladnosti v javnem mnenju, ki jih je pripisovati staremu avstrijskemu, posebno pa podedovanemu dunajskemu zlu rezoniranja vseboljevedtsva in nerganja. V PODLISTEK Kedame Bovary Roman. • Spisal Gustav« Flaubert V samostanu se prav nič ni dolgočasila, tudi ne v začetku: narobe: prav dobro se je počutila v družbi pobožnih sester. V svobodnih urah se je igrala malo. učila se je iz katekizma izvrstno in če je na vsako težko vprašanje znala odgovor, v toplem vzdi hu samostanskih prostorov, med bledimi ženskami, ki so vrtele rožne vence med prsti, se je v njeni duši porodilo neko mistično hrepenenje, ki jo je vedno bolj navdajalo pod vplivom kadila in rumenega svita sveč. Mesto da bi sledila maši, je opazovala pobožne modre vinjete, nahajajoče se v njenem molitveniku. Ljubila je izgubljeno ovčico, sveto, od psic predrto srce Je/usovo. ali pa ubogega Izveličarja, ki se je zgrudil pod težo tu »Neue freie Presse« priobčuje o tojii naših čet med Savo in Drino sledeči dopis: Po tridnevnih neprestanih bojih z le počasi se umikajočimi srbskimi četami sirn zavzemali zvečer položaj, ki se je raztezal od Drine pa do Save. Vsi poizkusi žilavega sovražnika, da bi zopet pridobil izgubljeno ozemlje, so se ponesrečili ob velikih njegovih izgubah. Sredi te bojne črte je ležal ob vrsti dreves, ki so obmejevali pred njim ležeče ko-ruznike. bataljon, sestavljen iz stotnij 7. domobranskega pešpolka, s katerim je bila v stiku stotnija 11. pehotnega polka Od zgodnjega popoldneva dalje so Srbi živahno obstreljevali ta važni odsek, in obstreljevanje je postalo neverjetno silnr. ko se ie začelo mračiti. Vso to noč so u-darjale neštete sovražne kroglje ob nizk okop naših z najpreprostejšimi sredstvi lopatico in krampiči za silo izkopanih strel-skih jarkov. Tako je minila noč, ne da bi kdo zatisnil oči. Ko se je začelo daniti, je tudi nekolike ponehal sovražni ogenj. Hitro so se, kakor je bilo pač mogoče, uredili vodi ter se izravnale, oziroma nadomestile izgube ir municija. Ob 8. uri 30 minut je prišlo povelje za napad, ki naj bi se pričel na desnem krilu. Poveljnik bataljona je nepreočitno odredil vse. kar je bilo potrebno, pri čemer so morali ordonanci tekati semtertja v sovražnem ognju. Komaj je začelo napadati desno krilo desete stotnije, se je zopet pričel peklenski križa. Da bi se trpinčila, se je nekoč skušala ves dan postiti in je premišljevala o zaobljubi, ki io te hotela položiti. Kadar je prihajala k izpovedi, si je izmišljala majhne grehe, samo, da je ostajala dlje časa v spovednici in da je, kleče in s sklenjenimi rokami, tiščeč obraz k železni ograji, prisluškovala duhovnikovemu šepetanju. Primeri o nebeški nevesti. božjem ženinu in o večni svatbi so ii povzdigovali srce in je napolnjevali s sladkimi občutki. Pred večerno molitvijo se je navadno vršilo uro trajajoče čitanje. Med tednom so čitali kaki odstavek iz svetega pisma, ob nedeljah posamezna mesta iz Chateau-briandove knjige: -Oenie du Christianis-me«. Kako je poslušala, ko so njenim ušesom prvič zvenele žalne pesmi romantične melanholije, iskajoče odmeva v nebesih in na zemlji. Ko bi bila preživela svojo otroško dobo v prodajalni kakega mestnega trgovca, bi se bila sedaj v njej gotovo prebudila zinisel do narave, ki se vzbuja v nas vseh šele potom čitanja pesnikov. hrup. Pehotne in strojne puške so obsi pale naš bataljon, vmes pa je pela svoj grmečo pesem tudi sovražna artiljerija Izkoriščajoč vsako, tudi najmanjšo poglobitev tal, je napredoval naš bataljon s sodelovanjem rezerv ob velikih izgubah skokoma proti sovražniku. Častniki in moštvo so tekmovali v preziranju smrti. Vedno so se zopet strinjale razredčene rojne vrste, dočim so naše strojne puške zadrževale sovražnika. Toda sovražnikov položaj je bil močan. V že zdavnaj pripravljenih okopih so ležal: Srbi, ne da bi nudili našim puškam tudi najmanjši cilj. Požrtvovalno so prodirale posamezne skupine pod vodstvom častnikov neposredno pred sovražnikom in so skušale prodirati vanje; toda tedaj so začele svoj* delo srbske strojne puške in so pokosile naše junake. S prestreljenimi glavami s petdeset korakov pred sovražnikom obležale cele rojne vrste. Mož ob možu. Tod: tudi naš oddelek strojnih pušek je prizade sovražniku mnogo izgub. Tedaj pa so na desni in levi začeli na-skakovati naši bataljoni; toda sovražniko\ ogenj je bil presilen. Neki gozdič, ki je ležal na naši levici, je sovražnik tako nepre stano obsipal s pravcato točo krogel j, da tamkaj zbrane naše rezerve niso mogk prodreti do rojne vrste in so izgubile mnogo moštva, ne da bi bile videle sovražnika Kako strašno je, če se mora za rojne vrsto prekoračiti prostor, ki ga tako ob-sipljejo s krogljami, vse izgube sprejemati brez odpora, ne da bi se moglo streljati, c tem more imeti pravi pojem le tisti, ki jt bil sam pri takem prodiranju. Vzlic temu pa bi se bilo posrečilo, dr bi bili deli bataljona prodrli v sovražne pozicije. toda tedaj je prišlo povelje, naj čete v stiku s sosednjimi skupinami zavzamejr črez noč ugodnejše, v ozadju ležeče pozicije in jih branijo. Tudi to težavno povelje se je izvršilo, ne da bi se bil upal slediti sovražnik, ki smo ga zadrževali s streljanjem. Bataljon je bil zopet v strelski črti Kmalu se je stemnilo, in zopet so začele sovražne kroglje svoje nočno divjanje. Toda 7. domobranski pešpolk je neustrašeno vzdržal tudi najsilnejši strelski na pad. Bataljon je imel ta dan velike izgube Gomile, ki so jih napravili prihodnji da-naši ljudje, in križi so pričali o smrt pre-zirajočem prodiranju bataljona. Posledica naskoka je bila, da so se pri hodnji dan Srbi beže umeknili iz svoji! pozicij in zapustili tamkaj veliko množim municije in pušek. Sličice iz vojne. Prebavljena kroglja. Profesor dr. Bo-rottau porča v svojifrazpravi o potih ir. učinkih kroglje v listu »Ueber Land und Meer«, o nekem jako zanimivem slučaju Profesor opozarja na dejstvo, kako so noti kroglje zelo pogosto navezane vsled različnih pozicij, ki jih zavzamejo vojaki v sedanjih bojih, na različne smeri telesa Kroglja prodre n. pr. v ramo, gre potem po dolgem skozi prsni koš in ostane nac srčno mreno ali pa v trebušni votlini, dostikrat pa prodre celo skozi spodnje telo kjer napravi strašna opustošenja. V enem takem slučaju je kroglja v strelskem jarki ležečemu vojaku udrla v ramo, predrlr pljuča, srčno mreno in zgornjo želodčm stran in nato ostala v želodcu. Kljub dol gotrajnemu transportu, tekom katerega se ranjenec kljub temu, da mu je bilo prepovedano zavživanje hrane in tekočin, niti od daleč ni zmenil za to prepoved, ampak ie zavžival darove vseh mogočih vrst, n» da bi ga to kaj resno motilo. Kako pot jt nastopila kroglja potem, se je zamoglo o-pazovati s celo vrsto sledečih eksperimentov z Rontgenovimi žarki; šla je namreč »naravno« pot, ki vodi k odhodu je-lilnih ostankov. Ranjenec, ki je imel raz-ven te še par drugih ran, je sedaj že popolnoma okreval. Oskrba v strelskih Jarkih. Iz nekega pisma nadporočnika, vladnega stavbenega mojstra Wulko\va, povzemamo sledeči o-pis oskrbovanja v strelskih jarkih: »Radi neprestanega artiljerijskega ognja smo od zunanjega sveta, to je od vsake zveze z i astmi vojaki, popolnoma odrezani. Le telefon, ki se je nahajal poleg mene. mi ie pričal, da smo še vedno v zvezi z našimi poveljstvi. Oskrbovanje čet je seveda silno težavno. Naše poljske kuhinje z velikimi, napolnjenimi jedilnimi kotli iz bakra, se nahajajo poldrugo uro zadaj in zamo-rejo iti naprej Ie v varstvu teme. kolikor je to pač mogoče v artiljerijskem ognju. Toda ona je poznala življenje na kmetih, bleketanje ovčjih čred, mlečno gospodarstvo. srp in plug. Vajena teh mirnih slik. je ljubila bolj divne in burne prizore; ljubila je morje samo radi njegovih viharjev. in grmovje, ako je le rastlo med po-Jrtinami. Njen temperament je bil bolj sentimentalen; hrepenela je bolj po notranjem razburjenju, nego po objektivnih slikah o svetu in ljudeh. V samostan je prihajala vsakega meseca za dobo osmih dni stara devica, ki je urejala perilo. Uživala je posebno protekcijo, ker je izvirala iz plemenite rodbine, propadle vsled revolucije. Kosila je v jedilnici skupno s pobožnimi sestrami in po kosilu je nekoliko pokramljala ž njimi, predno se je zopet lotila svojega dela. Tu-patam so se priplazile k njej učenke iz svoje učne sobe. Znala je na izust vse galantne pesmice iz minulega stoletja in pela jih je pod glasom, neutrudno šivajoč. Pripovedovala je povesti, poznala vsakovrstne novosti, oskrbovala svojim malim 'prijateljicam v mestu razna naročila in vjadi tega dobivamo le po enkrat na dan jesti. Sprejeti hrano za 140 mož in jo potem v popolni temi v bojni črti enako-| merno razdeliti med vojake, nikakor ni ia-edaj niso končani. Ti boji so dospeli do viška, ko so zavezniki povzročili ona po-plavljenja, ki so dovedla potem do umak-nitve obeh armad s tega mesta. »Bil je strašen pogled,« je pripovedoval neki angleški oficir, »ko je drla voda v strelske jarke, kjer so se utaborili Nemci. Ravno takrat je bilo streljanje našega brodovja. naših baterij in naše pehote še hujše. Pehota je pričela vnovič napadati. Bil je pravi kaos ognja in vode, strašen orkan strahu in groze, tekom katerega so se vršili boji. Voda se je ustavila pred kupi trupel in je postala vsled blata, ki so ga metale granate po zraku, silno umazana. Tekom zadnjega tedna je padlo, tako je pravil neki drugi Anglež, med morjem in Dixmuidnom vsekakor več granat, kakor tekom vse ostale vojne. Ležal sem v nekem strelskem jarku, ki so ga Nemci tekom dveh dni in ene noči napadli kar petnajstkrat z bajonetnim naskokom. Zato j< so bila tla že preveč na debelo posejan? s trupli. Sedem teh napadov ie bilo izvršenih ponoči in tekom zadnjega tedna sc je najhujše klanje pričelo sploh vedno j nastopom mraka. Žive opise o teli nepre stanili nočnih napadih so podali belgijsk n francoski oficirji. Prizori v temi. ki S' bili razsvetljevani od reflektorjev, preka Šajo sploh vse, kar si zamore misliti človek grozovitega. Granate in kroglje raz-leljujejo žvižgaje zrak in v jarkih stre Ijajo vojaki v temno praznino brez vsak< aneri. Nemci so naskakovali, ne da bi vi leli tudi meter daleč pred seboj. Nato sc *akoj vedno zablesteli reflektorji in ra7 krili prihajajočega sovražnika. Strahoti svinca in cel dež granat se je vsul nanji v močni svetlobi. Padali so in padali, a vihar se nadaljuje in postave, ki jih je bilr videti v strašni temni noči. so izgledali kakor kaki strahovi. Nič manj skrivnosti! so boji ob luninem svitu. Neko noč, je pri povedova! ranjeni belgijski vojak, so sc Nemci zopet približali popolnoma na ti hem; skočili so iz jarkov proti nam in zapletli smo se v težek boj. Kar je luna posijala in nam razsvetila bojišče. Razkril smo sovražno baterijo, ki nam je prizade iala toliko škode in vedeli smo, odkod pri haja nevidna smrt. Sedaj so zamogli priT lo besede tudi naši topovi. Toda mese« ne pomaga vedno, kajti ravno v takih noč Mih bojih se mora za vsako ped zemlje bo ievati in boriti z največjimi napori in naj večjimi izgubami. Dcmnče mil Dramatično društvo v Trstu. Danes, v soboto, dne 14. t. m. ob 8. uri in pol, na se zbero na odru vsi gg. člani, ki so določeni, da bodo igrali. Čitalnica pri Sv. Jakobu priredi v nedeljo, dne 15. t. m. Miklavžev večer v Dvorani Delavskega konsumnega društva. Na sporedu je: godba, petje, šaljivi nastopi Martinova gos i. t. d. Zabava se bo vršito ob pogrnjenih mizah, ter brez vstopnine Začetek ob 4.30 popoldne. Po zabavi pie^ do polnoči. Dolžnost vsakega Avstrijca le, da prispeva po svoji možnosti k Avstrijskemu vojnemu posojilu 11 O ranjenih odnosno bolnih vojakih. Iz pomožne bolnišnice v prostorih telovadnega društva »Eintracht« je bil včeraj poslan v pomožno bolnišnico v zavodu »Av-stro-amerikane« Alojzij Vidmar, dočim je bil Einil Drioli poslan nazaj k svoji četi. — V mestno bolnišnico so bili sprejeti domobranci Josip Maravčera, Lev Tessari, je starejšim skrivno posojevala romane, ki jih je prinašala v svojem predpasniku, da bi je kdo ne zalotil. Tu je bilo govora o ljubezni, o ljubečih in ljubljenih, o damah, ki so padale v nezavest v samotnih paviljonih, o postiljonih, ki jih je na bogvekaki postaji zadela kroglja; na vsaki strani je bilo govora o neutrudnih jezdecih, o temnih gozdovih in srčnih zapletljajih, o prisegah. o solzah in vzdiljajih, o veslanju v mesečnini, o škrjančkih v grmovju, o ple-menitnikih, pogumnih kot levi, ponižnih kot jančki, vedno čudovito oblečenih. Sest mesecev se je Ema naslajala na takem berilu, sanjarila o plemenitih vitezih in pevcih, opevajočih Ijuebzen. Kako rada bi bila tudi ona prebivala v kakem starem gradu, kakor grajske gospe s svojo dolgo, vitko postavo, sedeče pod visokimi okni in sloneče na kameniti klopici! Kako rada bi bila tudi ona zrla tja v daljavo in pričakovala viteza z belim pere-resom, ki bi bil pridirjal na iskrem vran-cu. Naravnost oboževala je Marijo Stuart Alojzij Parentin in Hjeronim Degrassi ter črnovojnik Ljudevit Škrbie. — V pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro-amerikane« pa so bili sprejeti Homer Gastolii od 47. pešpolka, topničar Ivan Jerman, domobranec Anton Tamplenica. Atilij Zumin od 97., Fran Baldorin od 27., Cezar Pugliese od 4., Viktor Tassini in Ivan Gorjup od 7. ter Konstantin Traversa, Viktor Golojka, Ivan Rota, Martin Fuchs, Ivan Sain, Anton Hervatin in Emil Sinigoj od 97. pešpolka ter Karel Dobrovskij od 4. bosan-sko-hcrcegovskega pešpolka, Ivan Fernut od 20. lovskega bataljona in Josip Lončar od 32. pešpolka. — V mestno bolnišnico so bili sprejeti črnovojnik Josip Marc, Peter Gardež od 13. stotnije 97, pešpolka, Fran Stali od provijanta ter črnovojniki Anton Lanza, Josip Jejčič, Fran Stress in Blaž Rodič. _ 20 botiljk višnjevca. PredsnoČnjim, malo pred polnočjo, sta dva redarja v ulici Pic-cardi naletela na sumljivo trojico, in sicer dva moška in eno žensko: ženska je imela nekam čudovito obilne prsi, a eden moških je nosil v rokah neko culo. Ko sta pa hotela redarja ustaviti to trojico, sta moška pobegnila in oni ki je nosil culo, je celo spustil culo na tla. Redarja sta torej aretirala žensko in pobrala culo, oziroma o-stanke iste: v culi je bilo nič manje nego 16 botiljk zadrskega višnjevca (marasehi-no), katerih so se nekatere razbile, a nekatere so ostale cele. Ko so pa potem na policiji preiskali aretirano žensko, ki je bila 181etna Antonija Tedeschijeva, stanujoča v ulici della Ferriera štev. 28, so konstatirali, da obilnost njenih prsi obstoji — — iz drugih štirih butiljk maraskina. — Zvedelo se je pozneje, da je bilo vseli 20 botiljk maraskina ukradenih v trgovini jestvinčarja Ivana Dionisio v ulici A. Cac-cia. Umrli so: Prijavljeni dne 13. t. m. na mestnem fizikatu: Kollner Alojzija, 48 let, ul. del Broletto štev. 30; Benussi Gustav, 42 let, ul. Iv. Mihaela štev. 13; Dambrogio Štefan, 78 let, ulica Arcata štev. 14. Co-stellos dr. Aristid, 57 let, ulica della Sa-uita štev. 6. — V mestni bolnišnici dne 11. t. m.: Friggiero Marija, 67 let. UčSti IZ M; M. Iz Solkana. Učenke višjih razredov ljudske šole v Solkanu napravljajo v tem šolskem letu pod vodstvom in poukom svojih učiteljic samo izdelke za naše vrle vojake, in tudi naše gospe, gospodinje in dekleta marljivo izdelujejo razne zimske potrebščine za vojake. Dosedaj se je izdelalo o-koli 50 čepic iz sive volne, čez 50 parov zapestnic, 20 parov nogavic, 5 parov rokavic, 80 parov krp za noge, 40 parov trebušnih obvez iz tlanele, 20 parov zimskih spodnjih hlač, 30 parov dokolenic iz lod-na. Ti izdelki so bili odposlani po svojcih vojakom iz Solkana. Denar za blago se je nabral dne 4. oktobra po hišah 228 K. To pobiranje darov po hišah je bilo drugo, ker se je že prej enkrat pobiralo od hiše do hiše za Rdeči križ. Gospa Makuc je nabrala v svoji prodajalnici 51 K. Solkanska oblina je dala 150 K, gospod župnik Jakob tfejec 10 K in gdč. Milka Klančič v Podpori 5 kron. Od posameznih, ki so prejeli Jago 30 K. Nekaj blaga je še v delu, a .jre proti koncu. Vse, kar se je dosedaj storilo v tem pogledu, še ne zadostuje zelo vel ki potrebi. Jčenke bodo tudi nadalje, dokler bode treba, rade pletle gorka oblačila za vojake, a treba jim je volne in drugega rnanu-fakturnega blaga, ki ga ne one, ne šola in -ie roditelji Šolskih otrok ne morejo kui»:ti Šolsko vodstvo se obrača z uljudno prošnjo do slavnega starešinstva in županstva »bčine Solkanske, do tukajšnjih uradov, oskrbništev zavodov v obč., društev, piv možnih družin, trgovcev in obrtnikov, unj blagovolijo poslati svoje darove v denar u in blagu tukajšnji učiteljici gdč. Kristin; ^oljakovi, da bo mogoče dobro delo nadijevati in napraviti še mnogo gorkih oblačil za vojake, ki morajo vztrajati v vsakem vremenu podnevi in ponoči pod milim nebom in so nujno potrebni gorkih oblačil. Dosedanjim darovalcem lažnega blaga in denarja se izreka najsrčnejša zahvala. Ročinj. Četudi je daroval Ročinj že mnogo za Rdeči križ in v druge vojne namene, vendar je prebivalstvo naklonilo v nedeljo šolskemu vodstvu v Ročinju znaten znesek K 52.30. Nabrale so: Anica Mra:: K 23.30, Alojzija Gerbec K 18.— in Irma Kenda K 10.—. Denar se porabi za nakup volne, iz katere bodo pletle šolske deklice razne predmete našim vojakom. Nabiral-kam in darovalcem prisrčna hvala! in sploh vse znamenite in nesrečne ženske. In mala svetilka, ki je visela nad Ernino glavo, je razsvetljevala vse te krasote sveta, ki so šle mimo nje tiho in nemoteno. Ko ji je umrla mati, j? prve dni mnogo jokala. Iz pokojničnih las si je dala napra-iti mrtvaško sliko, in svojega očeta je prosila v pismu, polnem žalostnih razmo-trivanj, da bi jo dal pokopati v istem grobu. Dobri mož je menil, da je bolna, in jo je obiskal v samostanu. Ema je bila s seboj izredno zadovoljna, ker se je ie tako kmalu polastilo idealno duševno razpoloženje onih bledih bitij, razpoloženje, ki je povprečnim ljudem povsem tuje. Vgiab-Ijala se je v svoje čuvstveno življenje, čula je, kako brenkajo harie nad ;e/.erom, kako pojejo umirajoči labudi. Toda km.-.lu jo je utrudila ta sanjarska duhovnost, tupa-tam se je je včasih še lotevala, toda polagoma j? jela izginjati žalost iz srca in čelo i se je jelo vedriti. (Dalje.) V Trstu, dne 14. novembra 1914. »EDINOST« it 286. Stran II'. \ Iii l! $ n i i! I k 31 i -n isi i" ; ul !1 Wm > i !lf'n lil! M 91-fl i k f i; s i iii jltJE;! 1 I i Hi I II! prostega 5 OSP avsimsKesa vojnesa posolila od leta 1914, plačanega dne 1. aprila 1920. Naznanilo. Po cesnrskem nVnzu od 4. avgusta 1014. 1. drž. zak. št. 202. o izvršitvi kreditnih operacij v svrlio plačila stroškov za izvanredne vojaške priprave povod "in vojskmih spleiek izdaja c. kr. finančni minister davka prosto S^^no vojno posojilo. Skupni iznos posojila se bo določil na podhigi uspeha, katerega bo imela javna subskripcija. Vred ostni papirji vojnega posojila se g!a-e na imetnika in so izdani v krsih po 100, 200, 1000, 2000 in 10.000 K ter v kosili, ki stvarjnjo večkratnih od IO.OiiO K Datirani s»> kosi dne 1. novembra 1914. L, imajo na sebi posnetek podpisa c. kr. finančnega ministra in s<» proti podpisan i od predsednika in <>d eneira č ;»na kontrolne komisije državnih dolgov v državnem zbora. Izdani so v nemškem jeziku, bistveni ob*eg tek-ta pa je prid dan tudi v deželnih jezikih. Vrnitev vojnega posojila se bo vršila dne 1. aprila 1920. 1 C. kr. državna uprava pa si pridržuje pravico, da sme vrniti posojilo tudi pred 1. dnem aprila 1920. 1. bodisi v celini ali deloma. Prejšnja povrnitev pa je mog"C«i samo na podlagi predidoče najmanj trimesečne odpovedi. Ta odpoved se razglasi v uradni „Wiener Zeitung" Vojno posojilo se obrestuje s 51|3°0 na leto in sicer v polletnih obrokih 1. dne aprila in 1. dne oktobra vsacega leta po dospelosti. Vrednostni papirji imajo po 1 1 kuponov, kojih j^ prvi, dospe vaj oči 1. dne aprila 1 V# 15. I., Smesečen, sledeči pa so polletni. Plačilo obresti in vračilo vojnega poso ila se viši brez vsacega davČnesra, pristojbinskega ali katerega drugega odbitka proti temu, da se dospeli obrestni kuponi ozirom i zajemni papirji oddajo c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju. I?adi zastare ugašajo tirjatve iz vojnega posojila, kar tiče glavnice, v 30. letih in kar se tiče obresti, v 6. letih od dospelostnega roka. IlazpeČavanje S'L/'Jo vojnega posojila ni podvrženo prometnemu davku od efektov. Na Dunaju, dne 12. novembra 1914. I C. kr. finančni minister. Vabilo na subskripcijo. Z ozirom na predstojeći prospekt Njegove prevzvišenosti gospoda c. kr. finančnega ministra se razglašuje sledeče: Subskripcija se začne 16. dne novembra 1914.1, in se zaključi 24. dne novembra 1914. I. ob 12. uri opoldne. Poprejšnja zglasila se sprejemajo od 12. novembra 1914. Poprejšnja zglasila in podpisovanja se sprejemajo na sledečih mestih: pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu na Dunaju in vseh njegovih hiralnicah (c. kr. poštnih uradih), vseh državnih kasah in davčnih uradih, pri avstro-ogrski banki, glavnem zavodu na Dunaju in njenih podružnicah v Avstriji, v Bosni in Hercegovini, dalje pri Anglo-Oester. Bank, Dunaj ; Wiener Bank-Verein, Dunaj; K. k. priv. Allgem. Oesterr. Boden-Kredit-Anstalt, Dunaj; K. k. priv. Oesterr. Credit - Anstalt fur Handel und Geuerbe, Dunaj; Allgemeine Depositenbank, Dunaj ; Nieder-Oesterr. Eskomptegeseltschaft, Dunaj ; K. k. priv. Oesterr. Landerbank, Dunaj; K. k. priv. Bank und \VecliseIstuben-Aktien-Geseselschatt „Mercur", Dunaj; Bankhaus S. M. v. Rothschild, Dunaj; Unionbank, Dunaj; Jadranska banka, Trst; K. k. priv. Allgem. Verkehrsbank, Dunaj; Banca Comnierciale Triestina, Trst; Bank fur Ober-Oesterreich und Salzburg, Linz, Bielitz-Bialaer Eskompte- und Wechsler-Bank, Bielitz ; Bohmische Eskompte-Bank, Praha; Bohmische lndustrial-Bank, Praha; K. k. priv, Bohmische Union-Bank, Praha; Galizische Bank fur Handel und Industrie, Krc kow; lndustrienbank fiir das Konigreich Galizien und Lodomerien samt dem Grossherzogtum Krakow, Lwow; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana; Landesbank des Konigreiches Bohmen, Praha; Landesbank des Konigreiches Galizien etc.; K. k. priv. Mahrische Eskompte-Bank, Brunn; Mahrisch-Ostrauer Handels- u. Gewerbe-Bank. Mahr.-Ostrau; Oesterr. Industrie- und Handels-Bank, Dunaj; K. kr. pr. Steiermarkische Eskompte - Bank, Graz; Ustredni banka Českych sporitelen, Praha ; YV iener Lombard- und Eskompte-Bank, Dunaj; Zentralbank der Deutschen Sparkassen, Praha ; Živnostenska banka, Praha in pri tuzemskih podružnicah teh bančnih zavodov. Poprejšnja zglasila in podpisovanja se murejo vršiti tudi s pomošjo drugih avstrijskih bank, hranilnic, zavarovalnih zavodov in privatnih bankirjev. Za podpisovanje pri poštno-hranilničnem uradu in pri njegovih hiralnicah veljajo naslednja določila : 1. Podpisovalna cena je določena s 97 50°/0 dodavši S1/,®/« obresti od kosa za čas od 1. novembra 1914. I. do dneva, ko se papirji prev amejo. 2. Poprejšnje zglasilo in podp sovanje se vrši na temelja z^lasJnega obrazca, ki je temu vabilu pritožen. Dainji potrebni « brazci se dobe brezplačna pri c. kr. poštno-hran I ničnem uradu in pri c. kr. poštnih uradih. Subskripcija je mogoča tudi pismeno ne da bi se rabil zglasilni vzorec in sicer v tej obliki: .Na pod agi ra/glašenih prijavnih pogojev se naročujem na Nom. K . . . . 5 */»'/.Kga avstrijskega vojnega posojila od l. 1914, ter se zavezujem glede spreje ja in plačila v zmislu dodelitve.* 3. Pri popre;Šnem podpisovanju in subskripctji se položi varščina <>d 10"/^ podpisanega nominalnega zneska, in sicer v gotovini ali s poštnim čekom, ali pa v efektih (državnih papirjih) v nominalnem iznosu, ki so navedeni v kurznem listu Dunajske borze. Ako se plača varščina v gotovem denarju, mora se podpisani zg'asilni vzorec podati z varščino vred poštnemu uradu, da jo ta odpravi d; Ije na poštno-hraniln čni urad. Ce se pa varščina plačuje s čekom ali z elcktt, mora podpisnik poslati ček oziroma efekte ob enem s popisanim zglasilom poštno-h anilničnemu uradu na Dunaj ali pa < ddati pri njegovi blagajni Tudi e'ekti, ki se nahajajo v poštno-hran Inični shrambi, se lahko porabijo za polog varščine. 4. Dodel tev se bo naznanil i čim pred po zaključeni subskripcji ter se bo ob enem podpisnik o tem obvestil. Poštno-hranilmčni urad si pridržuje pravico, da sme z dovoljenjem finančnega ministra določiti višino zneska vsake posamezne dodelitve. Ako bo znašala dodelitev manj, kakor se je prosilo, se odnosna višja varščina takoj povrne. 5. Za dodelene obveznice spadajoči iznos, se mora tako-le vplačati: 1. pri dodelitvi do K 200 dne 4. decembra 1914. 1. s celim zneskom, 2. pri dodelitvi čez K 200 dne 4. decembra 1914. I. 307., dne 16. decembra 1914. I. 307o dne 2. januarja >915. 1. 20% in dne 15. januarja 1915. I. ostanek cele protivrednosti Pri prvem vplačilu se bode položena varščina zaračunila ali povrnila. 6. Zglasitve na gotove oddelke se zamore samo toliko upoštevati, kolikor smatra poštno-hranilnični urad da more ustreči. 7. Oddaja se vrši pri poštno-hranilničnem uradu. 8. Zadolžnice vojnega posoj la sprejema poštno-hranilnični urad brez stroška v hrambo. Do izgotovitve definitivnih kosov se izročijo podpisnikom začasni listi, kateri se bodo o svojem času zamenili z definitivnimi kosi brez da se zaračuna pristojbina za zameno. Austro-ogrska banka in blagajnica za vojna posojila (Kriegsdarlehenkasse) dajejo proti temu, da se polože zadolžnice, oziroma začasnice vojnega posojila, kakor ročna zastava, posojila po obrestni meri, ki je znižana za procenta* namreč po vsakokratni oficijalni eskomptni obrestni meri. Ta udobna obrestna mera ostane pa v kreposti do daljnega, najmanj pa še eno leto. Omenjena dva zavoda delita posojila po znižani obrestni meri tudi na druge pripravne vrednostne papiije, ako je posojilo namenjeno za plačilo izneska, ki je bil subskribiran na podlagi tega povabila. Po §§ 4 in 5 cesarskega ukaza od 27 septembra 1914. 1. o odlogu zasebno-pravnih denarnih terjatev se morejo brez omejitve za vplačilo na posojilo nazaj zahtevati iznosi na tekočem računu, iz vlog proti zakladnicam in iz vlog v vložne knjižice. Izplačljivost takih izneskov in podelitev posojila pri avstro-ogrski banki in pri blagajni za vojna posojila oskrbuje poštno-hranilnični urad, ako stranka za to poprosi. NA DUNAJU, meseca novembra 1914. L 5traa VL »EDINOST« it 286. V Trstu, dne 14. uovembra 1914. ČE$KO - BUD JE VIŠKA RESTAVRACIJA (Đosakova uzorna češka g' stilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod r ulici Giorgio Galatti, zraven glavne poŠte, slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. 107« čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio). HALI OGLASI □□ on 199. M računajo po 4 sti L te*edu< Mastno ti kaa« se ra£u naj o enkrat rei. — N»jmanj6* r ' riatoibina m&Sn 4<» st.-t.nk- : □□ □O □□ Vekoslav Švagel - Trst «i. oiuua u priporoča slaraemn občinrtva trojo dobromaio trgovino iestvln In kolonUalnega blaga Ta trgovina — dobro poznana Slovencem t Trat«, t okolici in na delali 4e pod vodstvom g Jakoba Bambića — pojtrHe enako dobro »lavnemu občinstvu 2 bi*, gom prve rr.te po zmernih cenah. - ZALOGA OTROBOV. KORUZE In MOKE. MttHMniiMA. • KttMi&Mnk&tMtoztoiMfntotki.lL riPR^i m nimu» ■■ imini* iiifHVMi MU vvvfv piw ■ nfvw fvsivs ■ pmv ■ »vat carj MeiilGuana soba lerciale it v zračan, se rxJ'h tikoj v i nuje »• R'j-tpo Ju ali gospici I II. lit uad^t. 4»*>n Meblirane sobe I se oviti«)'* t« kuj c o I tO Oommerciele pr tli^j- -e. 4*» 1 flrffifl CD * P^natfM®. »**»Ji pr jtaeščeuj » veliko UUuU »tauovanje v prvem ua'Utro ju. v sred ni nacrta in pr«>dj se tuohi5two. Stanovanje ina 8 sob. sobico in kuhinjo; dre sobi 8 proMim uhodom. *ta oddani za p -*amo in 5 me-bliraoih voh je odda ih stalnim oajci.mlcotn IV .odba veljavna Ae dre leti Letua najemuina kron £>0. Nasfu* pove Ins. odd. Edin . ti pod 6t 4to UUU1 t nk na uro in stanovanje prosto PUram tudi nhalja, ki kuha mesto dela < nim. ki se na-ZniiiJo za hrano Samo tu e i«ci naj javijo pi m-*-■o svoje naslove. - Franjo Pavelić. akor-d-iut c in kr. ra nateljstva ge- ie, Pul'. 1 85 PflflMI'1111.1 JI dobi mebl rano sobico in malo rOSir%i!illQ mesečno pia^o pri tnali družini za 4 ure d* la na dan. Oglasiti se je v u ici Co i.-m«'oi»le 9, Ul n. levo postelji vzme#' nove tiran co K Sft. —Popolna spnlua soba a iimnicarat K Vi« Fonderia i* L 23163 Hnlhnllfi nadomestilo za plinovo raz vetijavo: najUUlje farnim na ''5 V. Api- rit z v-em: pri'iklinam pri V 1LLER, Trat. ULca Caaerma Stev. 17. 1 5<» fjjafa h fta v najem, pr pra na za eno večjo UUUU ib ali dve ma i dmtini. oh-toje a iz 4 »o«> ia rtveb icuhin * Sv Ivann pri 7• Vrdala). Poa-n la pri LE.VĆPU. gostilna .Al GaUo", Trr Caserma 5. 1189 neunrono sobo •oW~-old* S. lil na iu. Cena 2 kron • dale Stv. V Iif nad. H90 Trst, Mnza Borriera veccMo 9. Tel. 26-58 !se prodaja vedno prvovrstno a goveje, telečje in koštrunovo I jantje In tudi kokošje meso. i OBRT: Kuhanje govejih vamp, zaloga «u- j aih in oaoljenih črev ter aličnih izdelkov, ] ta dom. • Zmarna ca« Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »luseratnemu oddelku« a Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št 20 Ivan Krie Trst, Plazza S. Glovannl 1 ^ ^ j^ja ^ kahiajMih )■ aieterauh pncesijonirani zob<»teh vk Trst, ulica Ba!vadore it 4. m. n. ORDINACIJA od fj rio l in od 3 do 4. 7 -7« . III III Veliko III III ^kiadišče III III III III _ šivalnih strojev in kole« Šenzadjonnlna noraona prikazen I lljj^l GRAHACCilfl YY rfnlPtln 1 Opozarjam Vas. da nr mi-AA. JIUICIJJ » slim Slem de|atj pipCane reklame, kakor se to dogaja v tak h slučanh, terr.već povem vsak« mur p polnon a za^tnni, kako sem pop Innma ozdravila d> Ig'»letno in težko pljučno bolezen A s t h m * in dušljivi kašelj. - To domače zdravi'o naba i n vsakomur jako po ceni. Poš« ile i kuverto s znamko za odgovor. - Gospa B. KOLENSKA, Vršovlc pri Prajjl. Poz* r torej! Trst, ulica Barriera vecchia štv. 25 Cene dogovorne. = Plačila u obroke. Sprejme se popravljanje šiv. strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov Kupuje in p oSnjo že rabiieoe šivalne stroje. II !!■■■» !!■ Pno tržaško tovorno brusnih kamnov, smlrka . in wcorundumM I G. Pllottl-Trst 3 Pisana: ffira PescalodU. TeL 15-25 Moja pred Atirioesetirni leti ustanovljena to □n obrtui rastavi ▼ Trsta odliko vara, tovarna sodov Izvršuje onročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za Tin« ftpirit Likere, tropinovec, olje, slivovec. niaraakin itd Jamčim za dobro delo tn po nizkih cenah, da se n« bojim konkurentov. — Na deželo poSiljam cenike. Fran Abram Trat, ul. S. Francesco 44 UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE - ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr. J. ČERMAK 0. TDSCHEB -sr- m UUCA CASERMA, 13IL nad. H1LJAVAC flNCOH ialo$Đ vino no Prošeku Štev. 131 • iporoča p. n. občinstvu in gostilni-' tijem Hvojo najizbornej'šo iatrs^o vino • l^niaxega pridelka iz Vnara (Ornera) CV*na po dogovoru izven vsake konkurence. Prodaje 9® od V« hektolitra naprej. Zobni amMtorij Via O. RosshH 3, vogal ul. Posto Moierna zobna delavnica. - Umetni zohje po K 4*—. - Zobje na \i|ak, zlate krone, mostna dela. - Plombiranje z materijalom prve vrste po kr« »n 2. - Izdiranje zobov brez bolečin po K 2. Jamstvo za vsako delo. Urnik: 9—1 in 3—12. — Ob nedeljah In praznikih od 9 do 12. J Prodotaiolco nr in dragocenosti G. BUCHE m tfntf Or*s. V.HJM) Trst ^Td.^ Gorso tt 35. B- gati izber zlatan ine, srebro i ne. dmg.>ce-noMti in tepnih tr Kupnje iii menja staro il.uu in tu
  • rj . b> isU i . a 2 nama. voinerie?* blagi*, }iokri%'ala in o.leje. J t reproire. in prti. peri o na meter in ■ rju'i«, -rmjee. »jioJnje srajce, u poviče, g raolerci, orr*tn:ee, dtrZnikt, u«uj. r>.kavice, a ti, ke. \nM.fi ia veliki izoor drobnih predmetov. Ve ik*nsk« izbere. CENE ZMERNE. blioH promet z izvrstnim cenim iz Češke delniške pivovarno v Čeških Budjejevicah. Največja slovanska pivovarna. Zaloga v Trstu : Schmid & PelosI, v,a della Crociera. i h« tisiiii | " slr*:!k"; t i&JMI I i i i vojaški trg in v slovanskem hotelu „Lacroma" v Gradežu. Zaloga v Ljubljani, Zagrebu, Puli, Zadru Itd. itd. NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU regtstrovson zadruga z omejenim jamstvom Nova ulica Itv. 13L, U. nadstropje. Nova ulica Stv. 13, IL nadstropje vloge na knllžlce 4'|. - 43k - 5°|o Daje posojila na menjice in vrednote na mesečna alf ted. odplačila. m*. -2J« -m. Eskomptnje trgovske menjice. m~ttm' IQHRZI0 P0T0CI1IQ Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Bcccherie. (Pođlrr,0ra) Velika Izbera moških In deških oblek. Črni In modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih In rujavih barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških pletenic (maj). Rumene In modre obleke za delavce. 1 Izbera blaga za moške obleke. Sprejemajo se narož la po meri ■ ■MM« o za I t. d. J ■■■iiMniiiBHiiiMaiimniiBMM aa—— ■■■inirua■ hiim ■»«■ I gk kovač, mehanik In elektrotehnik - z delavnico Z Ma JDOgdl nlkeliranje, posrebrnenje, bakranle I. t. d. 1.1. ; Trs«. Via Oaeftano Donlzettl št. 5. - Telefon št. 126, Rom. IV. Z • Popravlja pr pravo za točeiye piva motoije na gas in b©n/.in, sesaSjke. iivalna »troja,, moto- • J cikle, bicikle in izvrAaje druga dela, ki spadajo t strok > uehanikov, pnurave za električno 2 L razsvetljavo, elekt-iCne motorje in vzdigoralnice, eiektriine zvonce, telefone io vsako delo n elektrotehnično. - Zaloga žarnic, stekel za gas In elektrike tn drugih vsakovrstnih predmetov. | ■a ■ ■MBBnat ■ .moth. « ■ mmmmmmrn ■ . ■ ■ mmmmmmm n ■■ ««■——.» — ■ ■ B"™" Veliko skladišče klobukov delnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna iepnih robcev, moSkih nogovic itd. K. Cvenkel Trst corso 28 Cono zmerne. Postreiba točna. Narodna frgovlna. Narodna trgovina. Velika zaloga in touarna pohištva —j ZJs m* ANDREJ JUG - TRST , _ ,, rs vin S. Luda 5. vla Fabbrl 10. ia topa libara finega In navadnega pohištva In irU. Vntafen 17-30 Svoji k svojim I == IIIII^BBII m II^HIIII Oblastveno avtorlzovana deiavnloa PATRIZIO PITTH se je preselila v ul. Giacinto Gallina 6 Napeljava električne razsvetljave, motorjev, telefonov, elektrlč ih zvoncev In strelovodov. Zaloga potrebščin. Izbor oglja za električne ^ etllke. Točna IzvrSba. - Pl čilo na obroke - Brezplačni proračuni. rmn 11 w—nnomumu mn -Miug^n a MozMijc Dmetnme Izposojevalnica knjig ii lotikvarijat. □□□□ JAKA STOKOUA Trst, dolino piccolo 19 (tik kavarne „Naova Vork") □□□□ ■V Zaloga iolskili in pisamiSkiti potrekfflfl Šolskih knjig io kuvert&v. CRO Zavarovalna zadruga Zagrebu. Edina domača zavarovalnica, odcdgdod UatanovUona lota 1884. Marovalco in ProradovKovo CH^VHO ZASTOPSTVO: LJ«b;jana, Novlsad, Osjek, Reka, Sarajevo. CENTRALA: Zagreb, v lastni hi2l, vcgal GLAVNO 7------- - - Podružnica Trstu, ul. LsvaSeio 1, II. Telefon si. 24-94. Ta zadruga prevzema pod ugodn mi pogoji sledtCa zavarovanja: 1. Na življenje. 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Proti škodi po polaru. 1. Z^var vanje zgradh, (hiš, gospodarskih zgradb in to varen. 2. Zavarovanje premičnin, (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd. 3. Zaarovanie steklenih lip. Zadružno imetje v vseh delih znaša.........k 3 G1S.332-66 Letni dohodek premije s pristojbinami........K 11486.297-5C Izplačane škode.................. 5,254.162-96 Sposobni posredovalci In akviziteri! se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije daje Podružnica „Croatiae", Trst, ul. Lavatoio 19II. In glavno zastopstvo „Croatie" v Ljubljani (tvrdka Kmet in Slivar). Zastopnik za Goriško g. Franc Perko, Gorica, Trgovski dom