481 Letnik 43 (2020), št. 2 O DEL U ARHIV SKEG A DR UŠ TV A SL O VENIJE ON THE A CTIVITIES OF THE AR CHIV AL A SSOCIA TION OF SL O VENIA Aškerčeva nagrada in Aškerčevi priznanji za leto 2020 K omisija za podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj (da - lje: k omisija) je bila za štiriletni mandat izv oljena na r ednem občnem zboru Ar - hi v sk eg a druš tv a Slo v enije (dalje: ADS) 22. mar ca 2018. K omisijo sesta v ljajo: Elizabeta Eržen P odlipnik (zapisnik arica), Iv an F r as, dr . Andr ej Nar ed (pr ed - sednik), Alek sandr a P a v šič Milost in Katja Z upanič (namestnica pr edsednik a). V letu 2020 se je k omisija se stala na d v eh r ednih sejah, eno sejo je opr a vi - la k or es pondenčno. Člani k omisije so sodelo v ali tudi pri pripr a vi no v eg a Pr a vil - nik a o podelje v anju Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj, ki je bil spr ejet na zboru člano v k onec mar ca 2020. S k or es pondenčno sejo, ki je pot ek ala po elektr onski pošti med 22. in 28. julijem 2020, je k omisija potr dila besedilo ja vneg a pozi v a za pr edložit e v pr e - dlogo v k andidat o v za pr ejemnik e Ašk er če v e nagr ade in Ašk er če vih priznanj v letu 2020. Ja vni pozi v je bil 10. a v gusta 2020 obja v ljen na spletni str ani ADS, pr a v tak o je bil poslan na e-naslo v e člano v društv a in na ar hi v sk o dopisno list o. Z ja vnim pozi v om, ki je bil odprt do 9. sept embr a, smo zbir ali pr edloge za pr eje - mnik e ene Ašk er če v e nagr ade in d v eh Ašk er če vih priznanj. Na 4. seji (11. sept embr a 2020) je k omisija odpr la in pr eg ledala prispele pr edloge. Prispelo je deset pr edlogo v; v si so bili popolni in so prispeli pr a v očasno. Za Ašk er če v o nagr ado so prispeli trije pr edlogi za pr a v t olik o k andida - t o v , za Ašk er če v o priznanje pa sedem pr edlogo v za še st k andidat o v ozir oma izv edenih pr ojekt o v . V imenu k omisije in društv a se zah v aljujem ustano v am Predsednik Komisije za podeljevanje Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj dr. Andrej Nared predstavi predloge in utemelji izbor nagrajencev 482 O delu Arhivskega društva Slovenije || On the Activities of the Archival Association of Slovenia in posameznik om, ki so poslali dobr o ut emelje - ne pr ed loge. V elik o št e vilo pr edlogo v se v eda ni olajšalo dela k omisiji, ki pa je kljub t emu na seji 16. sept embr a d v a od tr eh pr ejemnik o v izbr ala sog lasno, pr a v tak o je izvršni odbor ADS izbor k omisije sog lasno potr dil. Aškerčevi priznanji Vesni Gotovina in mag. Hedviki Zdovc za pripr a v o Zbirneg a k atalog a r ok o v hr ambe dok u - mentarneg a gr adi v a v ja vni upr a vi in s t em za od - me v en prispe v ek k r azv oju slo v ensk e ar hi vistik e na podr očju dela z ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a t er odbir anja ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentar - neg a. V esna Got o vina je leta 1986 diplomir ala iz zgodo vine in sociologije na Filozof ski f ak ult eti v Ljubljani. Maja leta 1986 se je zaposlila v Ar hi - vu R epublik e Slo v enije, kjer je že vrst o let v odja Sekt orja za v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a upr a v e po letu 1945. T udi Hed vik a Zdo v c je k ončala študij zgo - do vine in sociologije na Filozof ski f ak ult eti v Lju - bljani. Leta 1985 se je zaposlila v Zgodo vinsk em ar hi vu Celje, kjer skr bi za f onde s podr očja upr a - v e od druge polo vice 19. st oletja dalje. Magistri - r ala je leta 2005. Pri obeh v elja izposta viti v elik o pr edanost delu z ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a in vr ednot e - nju dok umentarneg a gr adi v a drža vnih upr a vnih or g ano v in or g ano v samoupr a vnih lok alnih sk u - pnosti. Pri s v ojem delu sta pripr a vili vrst o pisnih str ok o vnih na v odil za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi - v a iz dok umentarneg a za upr a vne or g ane na dr - ža vni in lok alni r a vni. Še posebej sta se izk azali pri pripr a vi pisnih str ok o vnih na v odil za ustv arjalce, ki imajo sedež v Ljubljani, območne enot e pa po r aznih kr ajih Slo v enije, in ki v eljajo tak o za Ar hi v R epublik e Slo v enije k ot za v se r egionalne ar hi v e. Leta 2018 ju je minist er za k ultur o ime - no v al v delo vno sk upino za pripr a v o pr edlog a spr ememb Pr a vilnik a o določanju r ok o v hr ambe dok umentarneg a gr adi v a v ja vni upr a vi iz leta 2009. K ot r ezultat dela je bil leta 2019 obja v ljen no v Pr a vilnik o določanju r ok o v hr ambe dok u - mentarneg a gr adi v a v ja vni upr a vi (Ur . l. R S, št . 49/19) in k ot prilog a Zbirni k atalog o določanju r ok o v hr ambe dok umentarneg a gr adi v a v ja vni upr a vi. Slednji se v celoti nanaša na pr edpisani ob v ezni okvir načrta klasifik acijskih znak o v iz priloge Ur edbe o upr a vnem poslo v anju iz leta 2018 t er v elja vnih posamez nih in enotnih načr - t o v kla sifik acijskih znak o v or g ano v v R epubliki Slo v eniji. Prejemnici Aškerčevega priznanja mag. Hedvika Zdovc in Vesna Gotovina 483 Letnik 43 (2020), št. 2 Zbirni k atalog obseg a 296 str ani in je r azdeljen na štiri pog la vja. V prv em pog la vju so podani okvirni r oki hr ambe za dok ument arno gr adi v o, v drugem so na v edeni k onkr etni primeri r azdelitv e specifičnih funk cij in upr a vnih nalog s posameznih podr očij ja vne upr a v e, v tr etjem so določeni okvirni r oki hr ambe dok umentarneg a gr adi v a za upr a vne enot e in v četrt em r oki hr ambe za lok alne sk upnosti (občine). K oncept pr a vilnik a, u v odno besedilo, prv o in drugo pog la v - je je pripr a vila V esna Got o vina, tr etje in četrt o pog la vje pa Hed vik a Zdo v c. Pr a vilnik o določanju r ok o v hr ambe dok umentarneg a gr adi v a v ja vni upr a vi z zbirnim k atalogom iz leta 2019 je zelo k orist en splošni pripomoček pri t . i. zunanji službi, hkr ati pa pr edsta v lja vzor čen in vzor en primer sodelo - v anja med slo v enskimi ar hi vi in v ključe v anja slo v ensk e ar hi vistik e v izjemno pomembno polje dela z ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a. Nataši Budna Kodrič za kritično obja v o ar hi v skih vir o v v delu Korespon- denca Jožefine in Fidelija Terpinc (1825–1858) in s t em za pomemben prispe v ek k popularizaciji ar hi v o v in ar hi v sk eg a gr adi v a. Nataša Budna K odrič je od leta 1992 zaposlena v Zgod o vinsk em ar hi vu Ljubljana. Najpr ej je skr bela za ar hi v sk e f onde s podr očja gospodarstv a in nat o družbenih deja vnosti. V letih 2006–2011 je bila dir ekt orica ar hi v a, od leta 2011 je ar hi vistk a za podr očje upr a v e. Deja vna je na r azisk o v alnem podr očju t er obja v lja v r azličnih str ok o vnih in lok al nih publik acijah. V s v ojih prispe v kih odkri v a r azlične plasti družbeneg a ži v ljenja meščanstv a na Kr anjsk em med obema v ojnama. Pr a v tak o je pomem - ben njen prispe v ek k popularizaciji ar hi v sk e deja vnosti. Je soa vt orica nek aj ar - hi v skih r azsta v in tr eh knjig o Miški Mici za otr ok e. V publi k aciji Korespondenca Jožefine in Fidelija Terpinc (1825–1858) (Viri, št . 41, Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2018) je Nataša Budna K odrič ob - ja vila del obsežne k or espon dence, ki jo hr ani Zgodo vinski ar hi v Ljubljana v f on - du Gr aščina F užine. Zar adi obsežnosti je k or espondenco v sebinsk o r azdelila na d v a dela: družinsk o (primar no) in ostalo (sek undarno). V publik aciji, ki ima k ar 383 str ani, je obja v ljena le družinsk a k or espondenca. Prejemnica Aškerčevega priznanja Nataša Budna Kodrič 484 O delu Arhivskega društva Slovenije || On the Activities of the Archival Association of Slovenia Sk oznjo se pr ed br alcem (r azisk o v alcem) odpr e r azgibano ži v ljenje ene izmed najbolj pr epozna vnih ljubljanskih družin. Družbe na in gospodarsk a vpe - t ost zak once v T erpinc v ljub ljansk o in širše sr ednjee vr opsk o ok olje nam sk ozi pisma r azkri v a tudi gospodarsk e in družbene r azmer e t eg a pr ost or a, saj sta bila T erpinče v a ena izmed g la vnih pr otagonist o v pr edmar čne dobe na Slo v ensk em. K or espondenca pa se v eda zr cali tudi njune osebne pog lede in r azmišljanja o takr at aktualnem dog ajanju. V u v odni študiji Budna K odrič najpr ej pr edsta vi ži v ljenjsk o pot Fidelija in Jo žefine T erpinc t er njune pos v ojenk e Emilije, v nadalje v anju pa še družino Jožefinineg a br ata V alentina Češk a, Fidelije v e gor enjsk e sor odnik e, poslo vne partnerje in nek at er e druge posameznik e, ki se naj v ečkr at omenjajo v pismih. Osno vnim podatk om o tr anskripciji pisem sledi r azlag a upor abljenih kr atic in okr ajša v t er pr epis pisem, ki so r azvrščena kr onološk o. Družinsk a k or espondenca št eje 210 pisem, pisanih v nemščini in gotski k urzi vi, ki jih je tr anskribir ala in opr emila s potr ebnim znanstv eno-kritičnim apar at om. Na k oncu dodan a seznama oseb in kr aje v obseg ata v eč k ot 2.200 imen posameznik o v , družin in kr aje v . Delo je Nataši Budna K odrič odlično uspelo, ar hi visti, zgodo vinarji in dru - gi lj ubit elji pr et eklosti pa smo dobili v r ok e obja v o prv o vrstnih zgodo vinskih vir o v . V zorno pripr a v ljena edicija je pomemben prispe v ek k pozna v anju in r a - zume v anju ži v ljenja v Ljubl jani in na Kr anjsk em v pr edmar čni dobi, hkr ati pa odlična pr omocija ar hi v sk e deja vnosti in dela s primarnimi viri. Aškerčeva nagrada Mariji Hernja Masten za ži v ljenjsk o delo na podr očju v ar o v anja in ohr a - njanja slo v ensk e ar hi v sk e dediščine t er posr edo v anja le-t e ja vnosti. Marija Hernja Mast en je bila r ojena 20. no v embr a 195 0 v Ormožu. P o - klicno pot je leta 1971 začela v Zgodo vinsk em ar hi vu na Ptuju, ki mu je ostala zv esta do leta 2011, k o se je ur adno upok ojila. S v oj poklic sicer doži v lja k ot po - slanstv o, ki g a z v eseljem opr a v lja tudi v pok oju. V ptujsk em ar hi vu se je spoprijela z v semi izzi vi, ki jih prinaša ar hi v sk o delo. Na začetk u njene k arier e se je moderna slo v ensk a ar hi vistik a šele u v elja - v ljala, por ajala so se št e vilna str ok o vna vpr ašanja. Sodelo v ala je v r aznih pr ojek - tnih sk upinah, ki so u v ajale standar de na podr očju v odenja e videnc, popiso v a - nja, dela z ustv arjalci, ar hi v sk e zak onodaje, r azsta v in stik o v z ja vnostmi. Delala je na pripr a vi met odoloških meril za izdela v o v odnik o v , in v entarje v in drugih pripomočk o v za upor abo ar hi v sk eg a gr adi v a. »Doma« je bila tudi v čitalnici in pri delu z upor abniki. V odila je majhno knjižnico ar hi v a, njena skr b je bilo v ode - nje ar hi v skih e videnc. Izv aja la je ar hi v sk o pedagošk o delo, sodelo v ala je s šola - mi v seh st openj, jih obisk o v ala in imela št e vilna pr eda v anja, učit eljem pa nudila str ok o vno pomoč pri didaktično prilagojenih r azsta v ah in št e vilnih pr ojektih, v k at er e so bili v ključeni učenci. V ečino delo vne dobe je pos v etila skr bi za star ejše ar hi v sk o gr adi v o. V okviru znanstv eneg a dela, ki g a je pos v etila r azisk o v anju star ejše zgodo vine ormošk o-ptujsk eg a območja, je izv edla št e vilna pr eda v anja in znanstv ene sim - pozije t er pripr a vila v eč r azsta v . Njeno r azisk o v alno de lo je dalo podatk e, ki so pripomog li k celo vit ejšemu pozna v anju lok alne in širše slo v ensk e zgodo vine. Med najpomembnejše pr ojekt e, ki jih je v odila, spada r azisk o v anje obeh ohr a - njenih ptujski h statut o v (iz let 1376 in 1513), ki sta bila izdana tudi v obliki f a - k simila. R azisk o v ala je pečat e in gr b mesta Ptuja, ptujsk e meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna r azisk a v a pa je bila pos v ečena zgodo vini dominik ansk eg a samostana. Glede na v ečletno sodelo v anje, ki g a je imel ptujski ar hi v s Kasaškim klubom Ljut omer , je Marija Hernja Mast en posta vila Muzej ljut omerski k asač. Zbr ala je nek aj tisoč dok ument o v in pr edmet o v t er ustv arila naj v ečjo zbir k o ar - 485 Letnik 43 (2020), št. 2 hi v skih vir o v za r ejo in t ekmo v alni šport k asače v na Slo v ensk em. Sk upaj s k ole - gico Nado Jur k o vič je v letih 2012–2015 ur edila ar hi v minoritsk eg a samostana in slo v ensk e minoritsk e pr o vince s v . Jožef a s sedežem na Ptuju. Njen bibliogr af - ski opus se še napr ej dopolnjuje. Bila je ena izm ed g la vnih sod ela v k pr ojekta Ar hi v ski f ondi in zbir k e v SFR J (SR Slo v enija) iz leta 1984 t er ur ednica obeh v odnik o v po f ondih in zbir k ah Zgo - do vinsk eg a ar hi v a na Ptuju (1985, 2009). V ptujsk em ar hi vu je začela tudi z iz - dajo ar hi v skih vir o v (npr . Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917 iz leta 1995, Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597 iz leta 2008) in in v entarje v (d v a zv ezk a Urbarji gospoščine Hrastovec 1555–1848 iz leta 1993). Znanja s podr očja ar hi vistik e je dopolnje v ala in pog labljala na št e vilnih izobr aže v anjih v tujini, prid obljeno znanje in ideje pa je v edno nesebično delila med s v oje k olege in bila ment orica mlajšim gener acijam ar hi vist o v . V zposta vila in ohr anjala je št e vilne po v eza v e z ar hi vi v tujini. P omemben je njen prispe v ek pri e viden tir anju za slo v ensk o zgodo vino pomembneg a ar hi - v sk eg a gr adi v a v Štajersk em deželnem ar hi vu, še zlasti za potr ebe r estitucije gr adi v a iz A v strije. V letih 1996–1 998 je bila pr edsednica ADS. T udi v društvu je pripomog la k pr epozna vnosti Slo v enije v mednar odnih ar hi v skih kr ogih. Na v ezala je stik e s št e vilnimi stano v skimi društvi, zlasti iz sosednjih drža v . P osebej v elja omeniti mednar odni k olokvij Delovne skupnosti srednjeevropskih arhivskih društev , ki g a je na Ptuju or g anizir ala leta 1996. Znana pa je bila tudi po t em, da je pripr a vi - la in v odila v eč str ok o vnih ek sk urzij, ki so zbližale k olege iz r azličnih ar hi v o v , hkr ati pa omogočile og lede tujih ar hi v o v na nef ormalen, spr oščen način. Njeno delo je bilo v edno usmerjeno v ja vnost , v se z namenom popula - rizacije ar hi v sk e str ok e, spošt o v anja pisne k ulturne dediščine t er seznanjanja ja vnosti s pomembnostjo ar hi v o v pri pr e vzemanju, ur ejanju in ohr anjanju ar hi - v sk eg a gr adi v a. Marija Hern ja Mast en je oseba, ki je še napr ej pr edana s v ojemu str ok o vnemu delu, br ez pr er ačunlji vih int er eso v , saj jo ob t em v odi str ast do zgodo vine in ar hi v sk eg a gr adi v a. Je na v dih št e vilnim gener acijam, občudo v anja vr edni sta njena pripadnost ar hi vu in ar hi v ski str oki t er širina njeneg a znanja. Prejemnica Aškerčeve nagrade Marija Hernja Masten 486 O delu Arhivskega društva Slovenije || On the Activities of the Archival Association of Slovenia Za Ašk er če v o nagr ado so bili v letu 2020 nominir ani še: • mag. Vl adimir K ološa za ži v ljenjsk o delo in • mag. M ilica T r ebše Št olf a za ži v ljenjsk o delo. Za Ašk er če v o priznanje pa so bile pr edlag ani tudi: • dr . Zden k a Semlič R ajh za kritično izdajo sejnih zapisnik o v občinsk eg a od - bor a Mestne občine Maribor v zbir ki Gr adi v o za zgodo vino Maribor a, • dr . T atj ana Hajtnik za prisp e v ek k popularizaciji ar hi v o v in ar hi v sk e de - ja vnosti, za od me vne prispe v k e k u v elja v ljanju in r azv oju slo v ensk e ar hi - vistik e na podr očju v ar o v anja ar hi v sk e dediščine, str ok o vneg a izobr aže - v anja in ar hi v sk e zak onodaje, • P okr ajinski ar hi v Ma ribor za pr ojekt Mednar odni ar hi v ski r azisk o v alni tabor t er • Elizabeta Erže n P odlipnik, Mir a Hodnik, Dunja Mušič in Judita Šeg a za razstavo Slovenci, začenjajo se novi časi … (1918–1920) . P odelit e v Ašk er če v e nagr ade in Ašk er če vih priznanj za obdobje 2019– 2020, ki jih ADS bienalno podeljuje za posebne dosežk e na podr očju ar hi vistik e in popularizacije ar hi v sk e deja vnosti, je bilo že tr adicionalno v V eliki sejni d v o - r ani lju bljansk e Mestne hiše , in sicer v pet ek, 16. okt obr a 2020. Str oge omejitv e, ki jih je let os po vzr očila epidemija no v e k or ona virusne bolezni (Co vid-19), so podelitvi žal vzele slo v esen značaj, saj so bili na vzoči le nagr ajenk e in podelje - v alci. Sla vnostni go v ornik je bil častni član ADS in Ašk er če v nagr ajenec iz leta 2010 pr of. dr . F r ance Dolinar . Nagr ado in priznanji sta podelila pr edsednik k o - misije dr . Andr ej Nar ed in pr edsednik društv a Mat ej Muženič, dogodek pa je po v ezo v al dr . Gr egor Jenuš. dr . Andr ej Nar ed Skupna fotografija vseh udeležencev podelitve