Povezanost glasbenih preferenc mladostnikov z njihovo bralno kulturo in nekaterimi prostoc ˇasnimi dejavnostmi Abstract Musical preferences are one’s tendencies or emotional reactions towards certain music. The purpose of the research was to es- tablish whether there are differences between Slovene adoles- cents, and the connection of certain musical preferences with their gender, reading culture, leisure activities, the choice of TV programmes and favourite magazines, as well as the connec- tion between the aforementioned musical preferences and the evaluation of affinities towards the musical recordings used in the research. 104 pupils of the 8 th and 9 th grades from one of the Maribor primary schools took part in the research in the school year 2009/2010. Musical preferences are displayed in reference to Rentfrow and Gosling’s categorisation of musical preferenc- es, where four stable factors were extracted with the use of fac- tor analysis, combining different types, sorts, and genres with similar musical characteristics. The results show that the musi- cal taste of Slovene adolescents, at least in the period between 13 and 15 years, cannot be arranged into four musical factors, but only into three: the factor with rebellious music, the factor with music which uses tradition-based musical language, and the factor with energetic-rhythmical music. Through the use of analysis of variance for a single factor, the Mann-Whitney test, and the Kruskal-Wallis test, we determined that the re- sults gained are not entirely in line with the stated hypotheses: (H1) gender is the factor of differences in the choice of musical preferences, (H2) the selection of literature is different in re- spect to musical preferences, and (H3) the selection of favour- Bojan Kovac ˇic ˇ Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta bojan.kovacic@uni-mg.si Diana Horvat Center za sluh in govor Maribor horvat.diana@gmail.com Janja C ˇ rc ˇinovic ˇ Rozman Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta janja.rozman@uni-mb.si 21 Povzetek Glasbene preference so posameznikova nagnjenja oziroma čustvene reakcije do določene glasbe. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali pri slovenskih mladostnikih obstajajo razlike ter povezanost določenih glasbenih preferenc s spolom, z bralno kulturo, s prostočasnimi dejavnostmi ter z izbiro televizijskih programov in priljubljenih revij, kot tudi povezanost nave- denih glasbenih preferenc in ocen naklonjenosti do predvaja- nih glasbenih posnetkov. V raziskavi so sodelovali 104 učenci osmih in devetih razredov ene od mariborskih osnovnih šol v šolskem letu 2009/2010. Glasbene preference smo prikazali glede na kategorizacijo glasbenih preferenc po Rentfrowu in Goslingu, ki sta s faktorsko analizo ekstrahirala štiri stabilne faktorje, v katere so bili združeni različne vrste, zvrsti in žanri s podobnimi glasbenimi lastnostmi. Rezultati kažejo, da se pri nas glasbeni okus mladih, vsaj v obdobju med trinajstim in petnajstim letom, ne more razvrstiti v štiri glasbene faktorje, temveč samo v tri: v faktor z uporniško glasbo, faktor z glas- bo, ki uporablja na tradiciji temelječo glasbeno govorico, ter v faktor z energično-ritmično glasbo. Z uporabo enofaktor- ske analize variance, z Mann-Whitneyjevim preizkusom ter s Kruskal-Wallisovim preizkusom smo ugotovili, da dobljeni rezultati niso v celoti skladni s postavljenimi hipotezami: (H1) spol je dejavnik razlik pri izbiri glasbenih preferenc, (H2) iz- bor literature se razlikuje glede na glasbene preference in (H3) izbor priljubljenih revij, televizijskih programov in prostoča- snih dejavnosti se razlikuje glede na glasbene preference. So pa 22 ite magazines, TV programmes and leisure activities varies regarding musical preferences. However, there are some par- tial results in accordance with the theories and the findings of individual authors. Pearson’s correlation coefficient confirmed the hypothesis (H4), which claims that there is a statistically significant correlation between one’s musical preferences and the affinity towards musical recordings of the same dimension. Key words: musical preferences of adolescents, music genres, reading culture, leisure activities, choice of TV programmes, compliance of preferences with evaluation of musical recordings nekateri parcialni rezultati skladni s teorijami in ugotovitvami posameznih avtorjev. S Pearsonovim koeficientom korelacije smo potrdili hipotezo (H4), da obstaja statistično značilna po- vezanost med posameznikovimi glasbenimi preferencami ter naklonjenostjo do glasbenih posnetkov iz iste dimenzije. Ključne besede: glasbene preference mladostnikov, glasbene zvrsti, bralna kultura, prostočasne dejavnosti, izbira televizij- skih programov, skladnost preferenc z ocenami glasbenih pos- netkov značilen počasnejši tempo kot pri drugih glasbenih faktorjih; prevladovanje akustičnih glasbil in zelo malo vokala. Taka glasba lahko vzbuja tako pozitivna kot tudi negativna čustva. Poslušalci, ki poslušajo to glasbo, imajo veliko domišljije, so odprti za nove izkušnje ter imajo po navadi višjo stopnjo inte- ligence. T a faktor sta poimenovala refleksija in kompleksnost. Faktor 2 je bil saturiran z variablami alternativna glas- ba, heavy metal, punk in hard rock. Za te glasbene zvr- sti je značilna osvoboditev od tradicionalne uklenjeno- sti, hiter tempo, uporaba električnih glasbil in zmerna količina petja. Glasba pogosto vzbuja z zvočno ostrino veliko negativnih čustev in visoko stopnjo energije. Poslu- šalci, ki preferirajo glasbo, saturirano v drugem faktorju, so dinamični in uporniški. Zaradi omenjenih karakteri- stik je bil ta faktor poimenovan intenziteta in uporništvo. Faktor 3 so določale variable pop, pop/rock, filmska glas- ba, country in sakralna glasba. V navedeni glasbi prevladuje zmeren tempo. Izvajajo jo večinoma na akustična in elek- trična glasbila. Količina uporabe vokala je zmerna, besedila so preprosta in neposredna in izražajo veliko pozitivnih ču- stev. Melodije so preproste in prežete s čustvi. Zaradi pre- vladujoče epigonske glasbene govorice je ta glasba pristopna poslušalcem. Osebe s preferencami za to glasbo so pogosto konvencionalne, konservativne in družabne. Ta faktor je bil poimenovan konvencionalnost. Faktor 4 je bil določen z zvrstmi in žanri, kot so rap/hip-hop, soul/funck in elektronska/plesna glasba. Za glasbo tega fak- torja je značilen poudarjen, izrazit ritem, prevladujoč zme- ren tempo, uporaba električnih glasbil ter zmerne količine vokala. Besedila so pogosto dokaj zapletena, njihov namen ni vzbujanje globokih čustev . Poslušalci, ki preferirajo glasbo, združeno v tem faktorju, so polni energije, komunikativni, ter se izogibajo tradicionalnih smernic. Ta faktor je bil poime- novan energičnost in ritmičnost. (Rentfrow in Gosling, 2003) North in Hargreaves (2007, 2007a) sta na vzorcu 2532 oseb opravila obširnejšo raziskavo, v kateri sta ugotavljala korela- cijo med življenjskim slogom ter glasbenimi preferencami. Povprečna starost anketirancev je bila 36,59 leta. Raziskava je vsebovala vprašalnik z vprašanji o anketirančevih glasbenih preferencah, izobrazbi, dejavnostih v prostem času, najbolj pri- Uvod Naklonjenost določeni glasbi je močna biološka lastnost člo- veka. Človeku naj bi prinašala podobne koristi, kot jih prinaša zadovoljstvo ob hrani, spolnosti in drogah (Lamont in Webb, 2010). Ameriške raziskave potrjujejo, da so mladostniki med trinajstim in osemnajstim letom že v osemdesetih letih pre- teklega stoletja poslušali tudi več kot 90 ur glasbe tedensko (North in Hargreaves, 1999). Glasba mladim pomeni najboljše sredstvo za sproščanje in občutek vznemirljivega učinkovanja (Motte-Haber, 1990, str. 151). Vsebuje zapleteni niz dimenzij, zvokov, besedil, vizualizacij in družbenih odnosov. Daje sim- bolno in socialno moč, zato ni nič čudnega, da je glasba tako pomemben del človeške družbe (prav tam). Poslušalci glasbe so usmerjeni k določenim vrstam glasbe, njihovim zvrstem in žanrom, ker imajo posebne osebnostne značilnosti, vprašanja in potrebe. To je izraženo v glasbi, ki jo preferirajo. Lull (1987; povz. po Schwartz in Fouts, 2003, str. 206) navaja, da »ljudje uporabljajo glasbo za uveljavljanje svo- je osebnosti, razvoj medsebojnih odnosov in partnerskih zvez ter se soočajo s tematiko, o kateri se ne pogovarjajo v šoli in s starši«. T ako mladi podzavestno iščejo svoje mesto v socialnem okolju ter preko glasbenih preferenc sporočajo lastno identite- to (Rentfrow in Gosling, 2006, 2007). Rentfrow in Gosling (2003) sta leta 2001 s pomočjo raziskave, v kateri je sodelovalo 1704 študentov Univerze v Teksasu, in tri tedne kasneje s pomočjo vzorca 118 udeležencev predhodne raziskave, identificirala osnovne dimenzije glasbenih prefe- renc. S pomočjo faktorske analize sta v obeh raziskavah eks- trahirala štiri stabilne faktorje. Ob pomoči petih psihologov, ki so raziskovali faktorsko strukturo, je nastalo determiniranje najmočnejših potez posameznih faktorjev. Na faktor 1 so se najmočneje vezali blues, jazz, klasična glas- ba, ljudska glasba in ambientalna glasba – glasba, za katero se zdi, da olajša introspekcijo in je pogosto kompozicijsko- tehnično dovršena oz. po besedah avtorjev »strukturalno kompleksna«; uporablja glasbeno govorico evropske glasbe- ne tradicije in jazza. Za glasbo, uvrščeno v prvi faktor, je bil Povezanost glasbenih preferenc mladostnikov z njihovo bralno kulturo in nekaterimi prostoc ˇasnimi dejavnostmi 23 Raziskave Opis vzorca V raziskavi so sodelovali 104 učenci ene od mariborskih osnov- nih šoli, starih trinajst do petnajst let. Potek zbiranja podatkov Anketiranje smo izvedli maja in junija 2010. Po predhodnem dogovoru smo anketirancem v reševanje ponudili vprašalnik, ki mu je sledilo poslušanje in sprotno ocenjevanje predvajanih posnetkov. Merski inštrument Za potrebe raziskave smo izdelali anketni vprašalnik, ki je te- meljil na podlagi obravnavanih teoretičnih spoznanj. Vprašal- nik je vseboval tri vprašanja zaprtega in štiri vprašanja odprte- ga tipa. Vprašanja zaprtega tipa so vsebovala podatke o spolu, starosti ter vprašanje o najljubši zvrsti literature. Pri vprašanjih odprtega tipa so učenci našteli najbolj priljubljene revije, tele- vizijske programe, dejavnosti v prostem času ter pet najljubših glasbenih izvajalcev. V drugem delu vprašalnika so učenci z ocenami od 1 do 5 ocen jevali 12 predvajanih glasbenih odlomkov skladb različ- nih vrst, zvrsti in žanrov. Obdelava podatkov Zbrane podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS. Pri statistični analizi smo uporabili frekvenčno porazdelitev spremenljivk, enofaktorsko analizo variance, Mann-Whitne- yjev preizkus, Kruskal-Wallisov preizkus ter Pearsonov koefi- cient analize povezanosti. Rezultati in diskusija Med 104 anketiranci je bilo 54 fantov in 50 deklet. Med vsemi navedenimi preferenčnimi glasbeniki jih je vsak naštel pet, tako da jih je bilo skupaj 520. Navedene izvajalce smo – upoštevajoč faktorje Rentfrowa in Goslinga (2003) – razvrstili glede na vrsto glasbe, zvrst in žanr oz. prevladujoče skupne lastnosti v štiri fak- torje: 1) refleksija in kompleksnost, 2) intenziteta in uporništvo, 3) konvencionalnost, 4) energičnost in ritmičnost. Najbolj je bil poudarjen faktor 3 – konvencionalnost – z 38,27 odstotka, sle- dila sta faktor 4 z ritmično-energično glasbo s 35,38 odstotka in faktor 2 z uporniško glasbo z 22,12 odstotka ter najmanj izraziti faktor 1 – refleksija in kompleksnost – s kompozicijsko-tehnič- no dovršeno in umetniško prepričljivo glasbo s 4,23 odstotka. Izbor glasbenih preferenc glede na spol Enofaktorska analiza variance kaže, da prihaja glede na spol do statističnih razlik v preferiranju glasbe, združene v dveh glasbenih faktorjih (od štirih), in sicer v glasbi, združeni v fak- torju 3 – konvencionalnost (F = 7,335, P = 0,08) ter v faktorju 4 – energičnost in ritmičnost (F = 4,002; P = 0,048). Glasbi z značilnostmi tradicionalno oblikovanega glasbenega stavka in poudarjenim čustvom so bolj naklonjena dekleta, medtem ko so energičnim in ritmičnim zvrstem bolj naklonjeni fantje. ljubljenih revijah, časopisih in knjigah ter najljubših radijskih in televizijskih programih. Dobljene podatke sta obdelala s fak- torsko analizo in dobila štiri faktorje, ki so zajemali določene glasbene vrste, zvrsti in žanre. Rezultati so pokazali, da poslu- šalci glasbe, umeščene v faktor 1, za katero je značilna kom- pozicijsko-tehnično dovršenost in umetniška prepričljivost, več časa namenjajo branju kot tisti, ki ne poslušajo te glasbe. Najpogosteje berejo revije in časopise informativnega in znan- stvenega značaja ter kakovostno literaturo. Na televizijskih pro- gramih se odločajo za ogled dokumentarnih, umetnostnih ter informativnih oddaj. Prosti čas namenjajo obiskom muzejev in galerij. Ravno nasprotno, poslušalci energično-ritmične glasbe (faktor 4 – elektronska, r'n'b, rap/hip-hop) ter na tradicional- nih temeljih oblikovane glasbe (faktor 2 – pop, country), najra- je prebirajo poljudno literaturo – rumeni tisk, revije filmskega, modnega, športnega in znanstvenofantastičnega tipa. Podobno tudi med radijskimi in televizijskimi postajami izbirajo tiste, ki predvajajo njihov priljubljeni glasbeni slog. V prostem času po- gosto zahajajo v lokale, kjer lahko prihajajo v stik z družbeno skupino, ki ustreza njihovemu glasbenemu okusu. Metodologija Opredelitev problema Dostopnost avdiovizualnih sredstev in njihova množična upo- raba, predvsem med mladostniki, sta povzročili, da jih glasba spremlja tako rekoč na vsakem koraku. Glasba, ki jo mladi spremljajo po radiu in televiziji, ima velik vpliv na njihovo iz- biro glasbe. Od splošnega zanimanja je odvisno, katero vrsto programa bomo izbrali na televizijskem sprejemniku, kakšna bo vrsta literature in revij, ki jo bomo brali, oziroma s katerimi dejavnostmi se bomo ukvarjali. V naši raziskavi nas zanima, ali pri slovenskih mladostnikih obstajajo razlike ter povezanost določenih glasbenih preferenc s spolom, z bralno kulturo, s prostočasnimi dejavnostmi ter z izbiro televizijskih programov in priljubljenih revij, kot tudi povezanost navedenih glasbenih preferenc in ocen naklonjenosti s predvajanimi glasbenimi po- snetki. Hipoteze Z izvedeno empirično raziskavo smo želeli preučiti štiri razi- skovalne hipoteze: H1: spol je dejavnik razlik pri izbiri glasbenih preferenc; H2: izbor literature se razlikuje glede na glasbene preference; H3: izbor priljubljenih revij, televizijskih programov in prosto- časnih dejavnosti se razlikuje glede na glasbene preference; H4: obstaja statistično značilna povezanost med posamezniko- vimi glasbenimi preferencami ter naklonjenostjo do glas- benih posnetkov iz iste dimenzije. Raziskovalna metoda Uporabili smo deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. 24 Glasbeni faktorji Spol N x – S Preizkus homogenosti varianc Preizkus aritmetic ˇnih sredin FPFP Faktor 1: refleksija in kompleksnost Moški Ženske 54 50 0,222 0,200 0,829 0,571 0,241 0,625 0,025 0,876 Faktor 2: intenziteta in uporništvo Moški Ženske 54 50 1,204 1,000 1,351 1,443 0,001 0,980 0,553 0,459 Faktor 3: konvencionalnost Moški Ženske 54 50 1,500 2,360 1,634 1,600 0,126 0,723 7,335 0,008 Faktor 4: energiËnost in ritmiËnost Moški Ženske 54 50 2,074 1,440 1,747 1,459 3,175 0,078 4,002 0,048 Tabela 1 | Izid analize variance za spremenljivke glasbenih dimenzij glede ne spol Namen literature n R UP Faktor 1: refleksija in kompleksnost Izobraževalna vsebina Poljudna vsebina 72 31 53,49 48,08 994,500 0,103 Faktor 2: intenziteta in uporništvo Izobraževalna vsebina Poljudna vsebina 72 31 56,44 41,68 796,000 0,014 Faktor 3: konvencionalnost Izobraževalna vsebina Poljudna vsebina 72 31 48,42 60,32 858,000 0,058 Faktor 4: energičnost in ritmičnost Izobraževalna vsebina Poljudna vsebina 72 31 50,96 54,42 1041,00 0,581 Tabela 2 | Izbor literature glede na glasbene preference Močnejše preference za glasbo z značilnostmi tradicionalno oblikovanega glasbenega stavka (faktor 3) pri ženskah sta v raziskavi potrdila tudi North in Hargreaves (2007, str. 62). V njuni raziskavi so ženske večinoma preferirale bolj melodične, mehkejše zvrsti, kot so pop, pop chart in r&b, moški pa so po njunih navedbah preferirali raje glasnejše in monotone glasbe- ne stile, ki so saturirani v našem faktorju 4. Dobljeni rezultati (tabela 1) so le delno v skladu s postavljeno splošno hipotezo H1, ki pravi, da je spol dejavnik razlik pri iz- biri glasbenih preferenc, zato hipoteze ne potrdimo. Mann-Whitneyjev preizkus je pokazal, da glede izbire litera- ture in glasbenih preferenc pri mladih prihaja do statističnih razlik le pri faktorju 2 – intenziteta in uporništvo (P = 0,014), in sicer se mladi s preferencami za uporniško glasbo raje odločajo za literaturo z izobraževalnimi vsebinami. Do tendence razlik prihaja v izbiri glasbe, združene v faktorju 3 – konvencional- nost (P = 0,058), in literature. Mladi s preferencami za to glasbo raje posegajo po poljudni literaturi. Enake ugotovitve sta navedla tudi North in Hargreaves (2007), saj je populacija s povprečno starostjo 36,59 leta s preferenca- mi za glasbo z značilnostmi tradicionalno oblikovanega stavka pogosteje posegala po literaturi za sprostitev. Splošno hipotezo H2, ki pravi, da se izbor literature razlikuje glede na glasbene preference, na podlagi dobljenih rezultatov Izbor priljubljenih revij, televizijskih programov in prostočasnih dejavnosti glede na glasbene preference Namen medija R revije R televizija R prosti c ˇas Revije Televizija Prosti c ˇas 2 P 2 P 2 P Faktor 1: refleksija in kompleksnost Izobražavalni Poljudni Glasbeni 55,71 51,70 46,50 61,56 49,33 52,00 83,62 50,17 57,89 2,841 0,242 9,859 0,007 16,968 0,000 Faktor 2: intenziteta in uporništvo Izobraževalni Poljudni Glasbeni 60,39 45,42 64,73 60,02 49,61 54,11 53,12 51,01 61,50 8,491 0,014 2,554 0,279 1,676 0,433 Faktor 3: konvencionalnost Izobražavalni Poljudni Glasbeni 44,26 58,85 45,23 40,00 58,89 37,56 50,75 51,76 57,54 6,091 0,048 10,077 0,006 0,476 0,788 Faktor 4: energičnost in ritmičnost Izobražavalni Poljudni Glasbeni 52,01 53,03 51,27 48,46 51,74 69,61 43,38 56,12 32,86 0,047 0,977 3,554 0,169 7,910 0,019 Tabela 3 | Povezanost priljubljenih revij, televizijskih sporedov in prostoËasnih dejavnosti z glasbenimi preferencami Povezanost glasbenih preferenc mladostnikov z njihovo bralno kulturo in nekaterimi prostoc ˇasnimi dejavnostmi 25 Raziskave Povezanost navedenih glasbenih preferenc z oceno glasbenih posnetkov Jost (povz. po Motte-Habber, 1990) pravi, da posamezniki na- vajajo glasbene preference z namenom ugajati določeni social- ni skupini oziroma osebi. To se kaže tudi v odgovorih mladih, ki na predvajanih posnetkih niso prepoznali glasbene skupine, navedene kot najbolj priljubljene. Namen drugega dela raziskave je bil s pomočjo učencem ne- znanih posnetkov ugotoviti, ali mladostniki dejansko prisegajo na glasbeno vrsto, zvrst in stil, ki so jih navedli, ali pa so njihove preference le posledica vpliva družbenega okolja oziroma ne- nehnega predvajanja določenih avtorjev prek audiovizualnih medijev in verbalno oblikovanih mnenj. Učenci so z ocenami od 1 do 5 ocenjevali vsakega izmed dvanajstih glasbenih od- lomkov, pri čemer je ocena 1 pomenila zelo nizko naklonjenost do posnetka, ocena 5 pa zelo visoko naklonjenost do posnetka. Skladbe na posnetkih so vsebovale odlomke iz pesmi oz. glas- benih del: 1. B. B. King – Blues Boys Tune (faktor 1), 2. Sex Pistols – God Save The Queen (faktor 2), 3. Tim McGraw – I Like It I Love It (faktor 3), 4. BT – Love Comes Again (fak- tor 4), 5. Fryderic Chopin – Valse, op. P2, No. 11, in Am (BI 150) (faktor 1), 6. Bullet For My Valentine – Just Another Star (faktor 2), 7. Zero Assoluto – Svegliarsi la mattina (faktor 3), 8. Everton Blender – Blow Your Nose (faktor 4), 9. David Aker- stone – Magic Forest (faktor 1), 10. Kiss – Cold Gin (faktor 2), 11. Peha – Experiment (faktor 3), 12. Aaliyah – Are You That Somebody (faktor 4). Povprečno so učenci posnetke ocenjevali s sorazmerno nizkimi ocenami: faktor 1: M = 2,41; faktor 2: M = 3,44; faktor 3: M = 2,99 in faktor 4: M = 3,522, kar je verjetno posledica nepoznavanja glasbenih odlomkov. Rezultati analize povezanosti (tabela 4) kažejo, da so vse kore- lacije med glasbenimi preferencami in ocenami posnetkov iz iste kategorije glasbe statistično značilne. Rezultati so skladni s postavljeno generalno hipotezo H4, ki pravi, da obstaja stati- stično značilna povezanost med posameznikovimi glasbenimi preferencami ter naklonjenostjo do glasbenih posnetkov iz iste dimenzije. Hipotezo potrdimo. (tabela 2) ne moremo potrditi, saj večinoma ne prihaja do sta- tističnih razlik v preferiranju izobraževalne oziroma poljudne literature. Vzrok za takšen rezultat je verjetno starost udeležen- cev. Glede na študijo Marka (1998) ter Northa in Hargreavesa (1999) se preference za kompozicijsko-tehnično dovršeno in umetniško prepričljivo glasbo pogosteje pojavljajo pri osebah, starejših od 24 let, to je ob koncu visokošolskega študija, naši anketiranci pa so bili stari le 13 do 14 let. Iz rezultatov Kruskal-W allisovega testa je razvidno, da se mladi s preferencami za glasbo, ki omogoča refleksijo in je oblikovana kompleksno (faktor 1), pogosteje odločajo za televizijske pro- grame z izobraževalnimi vsebinami (P = 0,007) ter prostočasne dejavnosti, ki izobražujejo (P = 0,000). Poleg tega se učenci s preferencami za glasbo, združeno v faktorju 3 – konvencio- nalnost, pogosteje odločajo za izbiro poljudnih (sprostitvenih) televizijskih programov (P = 0,006), učenci s preferencami za energično in ritmično glasbo (faktor 4) pa za razvedrilne pro- stočasne dejavnosti. Pričakovali bi, da učenci s preferencami za glasbo, saturirano v faktorju 3 – konvencionalnost in v faktorju 4 – energičnost in ritmičnost, pogosteje izbirajo glasbene televizijske programe, vendar rezultati ne kažejo tega. Do razlik pri učencih s prefe- rencami za glasbo, združeno v faktorju 3 – konvencionalnost, prihaja, vendar se ti učenci pogosteje odločajo za razvedrilne televizijske programe kot pa za glasbeno usmerjene. Iz tabele 3 je razvidno tudi, da učenci, ki poslušajo uporniško glasbo (faktor 2) pogosteje posegajo po izobraževalnih ter glas- benih revijah (P = 0,014), učenci, ki poslušajo glasbene zvrsti, združene v faktorju 3 – konvencionalnost, pa prebirajo raje re- vije razvedrilne narave (P = 0,048). Samo šest od dvanajstih rezultatov Kruskal-W allisovega testa (ta- bela 3) kaže na statistično značilne razlike, iz česar izhaja, da dob- ljeni rezultati niso skladni s postavljeno hipotezo H3, ki pravi, da se izbor revij, televizijskih programov in prostočasnih dejavnosti razlikuje glede na glasbene preference. Hipoteze ne potrdimo. Ocene naklonjenosti Glasbene preference Faktor 1: refleksija in kompleksnost Faktor 2: intenziteta in uporništvo Faktor 3: konvencionalnost Faktor 4: energic ˇnost in ritmic ˇnost Faktor 1: refleksija in kompleksnost r ,311 ** ,001 P Faktor 2: intenziteta in uporništvo r ,366 ** ,000 P Faktor 3: konvencionalnost r ,272 ** ,005 P Faktor 4: energičnost in ritmičnost r ,399 ** ,000 Tabela 4 | Analiza povezanosti navedenih glasbenih preferenc z oceno predvajanih posnetkov 26 oblikovano glasbeno govorico, ter v faktor z energično in rit- mično glasbo. Mladi, na katere imajo velik vpliv predvsem me- diji in ne obiskujejo glasbenih šol, imajo zelo malo priložnosti za soočanje z umetniško bolj prepričljivo glasbo, saj jo v veliki večini poslušajo enkrat tedensko v šoli, v prostem času pa v veliki meri poslušajo različne zvrsti zabavne glasbe. Kljub močnemu poudarku na glasbi, ki spada v področje umet- niške glasbe, v osnovnošolskem glasbenem izobraževanju so vplivi medijev in potrebe mladih v obdobju adolescence pre- vladujoči pri oblikovanju njihovih preferenc. Morda bi lahko učinkoviteje vplivali na oblikovanje estetskega okusa mladih, če prizadevanja ne bi bila omejena le na šolo, temveč bi pri tem sodelovali tudi množični mediji. Sklep Rezultati raziskave kažejo, da glasbene preference anketiranih slovenskih učencev, starih trinajst do petnajst let, lahko strne- mo samo v tri glasbene faktorje. Zelo malo učencev je namreč med priljubljenimi glasbenimi izvajalci naštelo preference za glasbo, združeno v prvem faktorju (refleksija in kompleksnost), ki je zajemal umetniško bolj prepričljiva glasbena dela. Vzrok za zelo malo preferenc do omenjenih del je iskati v močnem vplivu medijev in vrstnikov na glasbeni okus v obdobju ado- lescence. Po poročanju Marka (1998) in Northa in Hargrea- vesa (1999) se posamezniki po štiriindvajsetem letu odločajo za umetniško bolj dovršeno glasbo, ker so bolj zreli ter bolje izobraženi. Rezultati naše študije so potrdili teorijo Northa in Hargreavesa (2007, str. 62), da imajo dekleta raje nežnejšo in spevnejšo glasbo, saj so bila bolj kot fantje naklonjena glasbi, ki je uporabljala na tradiciji temelječo glasbeno govorico. Fantje po njuni teoriji imajo raje glasnejšo glasbo z bolj monotonimi ritmi. V naši raziskavi so fantje najbolj naklonjeni energični in ritmični glasbi, kar delno potrjuje teorijo Northa in Hargreave- sa. Splošne hipoteze H1 v zvezi s spolom kot dejavnikom razlik pri izbiri glasbenih preferenc nismo potrdili, saj dobljeni re- zultati niso v celoti skladni s postavljeno hipotezo. Podobno je tudi neskladje dobljenih rezultatov s postavljeno hipotezo H2, pri čemer večinoma nismo ugotovili statistično značilnih razlik pri izboru literature (izobraževalne oz. poljudne) glede na glas- bene preference. Za razliko od teorije Northa in Hargreavesa, da osebe s preferencami za glasbo, združeno v faktorju refleksi- ja in kompleksnost, oz. umetniško bolj dovršeno glasbo, raje izbirajo literaturo z izobraževalnimi vsebinami, ugotavljamo, da so v naši raziskavi po izobraževalni literaturi raje posegali mladi s preferencami za uporniško glasbo. Po poljudni litera- turi so posegali predvsem mladi s preferencami za glasbo, obli- kovano na tradicionalnih temeljih. Primerjava izraženih glas- benih preferenc učencev z ocenjenostjo predvajanih neznanih posnetkov je pokazala pozitivno povezanost med izraženimi preferencami ter naklonjenostjo posnetkom iz iste glasbene dimenzije, kar kaže na določeno mero konsistentnosti, zanes- ljivosti in ne nazadnje tudi zanesljivosti našega raziskovalnega pristopa, rezultatov ter odgovorov udeležencev. Za globji vpogled in razumevanje ter vzročno-posledično raz- lago povezanosti glasbenih preferenc z bralno kulturo, izborom priljubljenih revij, televizijskih programov ter s prostočasnimi dejavnostmi bo v našem šolskem polju v prihodnje treba opra- viti več raziskav s parcialnimi cilji, z uporabo tako kvantitativne kot tudi kvalitativne metodologije. Rezultati kažejo, da se pri nas glasbeni okus mladih, vsaj v ob- dobju med trinajstim in petnajstim letom, ne more razvrstiti v štiri glasbene faktorje, temveč samo v tri: v faktor z uporniško glasbo, faktor z glasbo, ki uporablja na tradicionalnih temeljih Viri in literatura 1. Lamont, A. in Webb, R. (2010). Short- and long-term musical preferences: What makes a favourite peace of music? Psychology of music. 38 (2), 222–241. 2. Mark, N. (1998). Birds of Feather Sing T ogether. Social Forces. 77 (2). 453–485. 3. Motte-Habber, H. (1990). Psihologija glasbe, Državna založba Slovenije, Ljubljana. 4. North, A. C. in Hargreaves, D. J. (1999). Music and Ado- lescent Identity . Music Education Research. 1 (1). 75–92. 5. North, A. C. in Hargreaves, D. J. (2007). Lifestyle cor- relates of musical preference: 1. Relationship, living arrangements, beliefs, and crime. Psychology of Music, 35 (1), 58–87. 6. North, A. C. in Hargreaves, D. J. (2007a). Lifestyle cor- relates of musical preference: 2. Media, leisure time and music. Psychology of Music, 35 (2), 179–200. 7. Rentfrow, P . J. in Gosling, S. D. (2003). The Do Re Mi's of Everyday Life: The Structure and Personality Cor- relates of Music Preferences. Journal of Personality and Social Psychology. 84 (6), 1236–1256. 8. Rentfrow, P. J., & Gosling, S. D. (2006). Message in a ballad: The role of music preferences in interpersonal perception. Psychological Science, 17 (3), 236–242. 9. Rentfrow, P. J. in Gosling, S. D. (2007). The content and validity of music-genre stereotypes among college students. Psychology of Music. 35 (2), 306–326. 10. Schwartz, K. D . in Fouts, G. T . (2003). Music Preferences, Personality Style, and Developmental Issues of Adole- scents. Journal of Y outh and Adolescence, 32 (3), 205–213. Povezanost glasbenih preferenc mladostnikov z njihovo bralno kulturo in nekaterimi prostoc ˇasnimi dejavnostmi