Zima v gozdu in na polju
Mrzel veter veje. Razgaljen je gozd.
»Neprijetno1 bo!« tožijo krilatci. Njih spev je utihnil. Pričakujejo zime.
»Niti mislim ne ostati tu,« se oglaša poljski škr-janec.
»Jaz grem v severno Afriko.«
Njegov polbrat, čopasti škrjanček, sramežljivo poveša kljunček. Daljših potov si ne upa napravljati-Zamenjal jc pač le svoje lctno stanovanje in se na-selil v bližini človeških bivališč.

»Tudi mi ne odhajamo vsi,« ga pobodri ščin-kovec. »Pošljemo le ženke na jug, ki ne preneso mrzlih dni.«
»Jaz ne morem živeti brez solnca,« potoži slavec. I         »Tudi jaz ne!« začvrčita kukavica in lastovka. F        Nekega dnc so selilci odleteli. t         Gozd je postal nem in prazen.   Le veter je ne-usmiljeno gospodaril v njem. Potem so padale prve snežinke, padale in padale. — ¦         Zasnežilo je. —
r Nastopili so hudi časi za uboge ptičke. Dobivali so vedno manj hrane. Težje in težje se je bilo nasititi, dasi so mali, ptičji želodčki.
»Li ni letos prav nič žuželk?« se je hudovala žolna, ko je s kljunom brezuspešno potrkavala na drevesna debla, hoteč se prepričati, je-li tamkaj kaj skritega, kar uteši glad. Nič, nič ni bilo tamkaj. »Od-idem v sadovnjak,« de naposled.
»A mi ne krademo,« ga opozori sinica. »Čcmu jcmati, kar ni našega? Doslej sem bila še vedno sita.«
S krempeljci se je oprijcmala vcjic in se zibala semtertja. Skakljajoči stržek ji je prijazno pokimaval. Žolna se je naposled vrnila z vaških sadovnjakov nasičena- Skakljala je po vejah kakor po stopnicah v svojo izbico vrhu votlega debla. Tamkaj v bližini je imcla še par luknjic, zvrtanih v lubje trhlega hrasta. — Trap, trap, huš! — sledile so sinice v prazne, jim oddane izbice.
Žoina je   stala  ponosno v durih   in  zrla  nanje,   ' kako so vzradoščene zavzeJe prazne izbice.
Zunaj je pa neusmiljeno bril veter, zopet je sne-
žilo-------
In prišel je Božič. Gospodar se je pripeljal v gozd z vozom, posekal je smrečice, jih naložil in od-peljal, da jih proda za božična drevesca. Iroel bo novcev, in otroci v mestu veselje. Je-li pa kdo mislil, da bi tudi gozdni krilatci praznovali Božič? Kdo po-grinja drobnim pevcem mizice, ko je vse zasnežcno? Kdo da lačnim kruha in žejnim pijačc?
Fr. Zupančič