PRIMORSKE DNEVNIK
Poštnina plačana v Kotovimi /i	'J I.
Abb. postale I gruppo - L6DS 4'U llf
Leto XXn. St. 235 (6522)
TRST, četrtek, 13. oktobra 1966
ZELO OSTRI ZAKLJUČKI KOMISIJE MINISTRSTVA ZA JAVNA DELA
Resne odgovornosti prvakov KO za kaotično gradbeno stanje v Agrigentu
Poročilo govori o odgovornosti občine, državnih uradov in dežele Sicilije - Spor med predstavniki KD in PSI v ožji komisiji za stanovanjske najemnine - Čuden zaplet sindikalnega spora s kovinarji zasebnih podjetij
RIM, 12. — Tiskovni urad ministrstva za javna dela spo-T0«a, da Je minister Mancini predal predsednikoma obeh zborne parlamenta in predsedniku dežele Sicilije poročilo o urba-nistično-gradbenem položaju v Agrigentu, ki ga je sestavila Preiskovalna komisija, ki je bila ustanovljena z ministrskim odlokom in kateri je predsedoval generalni ravnatelj za urba-
nistikq dr. Martuscelli.	-------------
Komisija je delala dva meseca xn je v soboto končala izdelavo
Poročila. Poročilo je dolgo 270 “'rani in so ga podpisali vsi člani Komisije. V začetku obravnava so-c,alno.gospodanski proces razvoja y Agrigemtu in ugotavlja, da je za buren gradbeni razvoj, med Katerim so gradbeniki skrbeli sa-J?.® ** čimvečje izkoriščanje zem-Jisč in se niso brigali za utrdi-•®v temeljev, za odtok odpadne p°°e„ pristop in zelene površine, (poročilo pravi, da je šlo za «ne-“‘skriminirano urbanistično uniče-^a.nje», pri čemer pa so se zelo Drigali za urbanistično-gradbeno “reditev, vendar ne s ciljem, da ustvarili red, temveč so stalno Preprečevali sprejem jasnih in u-8trezmih pravilnikov.
Poročilo govori o resnih obtožbah na račun občinske uprave, ki se je predvsem brigala, kako bi za vsako ceno podprla posamezne gradbene pobude, pa čeprav je kršila obstoječe zakonske predpise in dokončno pokvarila videz ter arheološke zanimivosti mesta. Poročilo podrobneje omenja te hude nepravilnosti in dodaja, da to ne pomeni, da ni tudi drligih krivcev in zlasti državni ter deželni uradi. V tej zvezi izrecno obtožuje oddelke za javna dela in nad-zomištvo nad spomeniki, ki niso izpolnjevali svojih dolžnosti. Pri tem pa je tudi res, da je župan pogosto dovolil zidanje kljub prepovedim nadzomištva, in navaja pismo župana Altierija, ki je med drugim trdil, da predstavlja pod-
>lll,|iiiiiuilll,l,nmiimmmmM,,mini,mmmnin,„n,nn,hiiiui,n,,u, ninmuiiiiunu,,n
m
IZ ZVEZNE SKUPŠČINE SFRJ
Uspehi in pomanjkljivosti gospodarske reforme
Dvig produktivnosti in zunanje trgovine - Pomanjkanje Nekaterih važnih ukrepov . Zaposlovanje v inozemstvu
_ (Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 12. — Odbori gospodarskega In zveznega sveta zvezne “kupsčing so danes končali predhodno razpravo o razvojnih možnostih in o okvirih gospodarske poetike v prihodnjem -letu in se seznanili z osnovnimi podatki gospo-uarsklh gibanj po reformi. Za gospodarsko aktivnost v tekočem leFu značilno občutno povečanje, zunanjetrgovinske izmenjave in poprečnih osebnih dohodkov.
Ugotovljeno pa je, da še vedno Plso pričeli delovati vsi procesi, od Katerih Je odvisna stabllizacja gospodarstva. Produktivnost dela je : mnogih gospodarskih vejah bolj Rezultat zmanjšanja in fToljšega Izkoriščanja delovne sile, a v manj-81 meri boljše organizacije dela in tehnološkega procesa. Tudi zunanjetrgovinska izmenjava ni povsem zadovoljiva, čeprav se je njen obseg Pteoej povečal. V prihodnjem letu ®e Predvideva 1,5 odst. povečanja faposlenosti in 7 odst. povečanja mdustrijske proizvodnje.
Člani odbora gospodarskega sveta *a kmetijsko, gozdarsko, živilsko in tobačno industrijo so predlagali, “K M mio potrebno do konca leta obdelati konkretne gospodarske u «repe, da bi se odstranile težave za ovajanje začrtane politike investiranja. Mnenja so, da še vedno ni Pripravljen sistem gospodarskih u-Kfepov za gospodarski napredek na
, Jfa seji so govorili tudi o pomanjkljivosti in neučinkovitosti sedanje-sa bančnega sistema. Odbor gospodarskega sveta za trgovino, gostinstvo in turizem so opozorili na za-Kasnitev pri sprejemanju ukrepov, JF bi urejevali izvajanje politike v Prihodnjem letu. Ključno vprašali6 razvoja gostinstva je vprašanje nvesticlj, posebno izkoriščanja lno-~emsklh kreditov. Postavili so med Fuglm zahteve, da se s predpisi 'Zenačljo pogoji dela zasebnih in ntitebenih gostinskih podjetij.
Na seji odbora za promet gospodarskega sveta so se poslanci zanimali za mnenje zveznega tajništva ~a promet o razprodaji ladij «Ja-droljnije». «Jadrollnija« je doslej
dveh ladij. Poleg tega namerava družba prodati še štiri ladje. Poslanec, ki je postavil to vprašanje, se ni zadovoljil z odgovorom zastopnika tajništva za promet in napovedal, da bo do prihodnje seje sam pripravil material o položaju' «Ja-drollnije« in predložil rešitev za položaj, v katerega je zapadlo podjetje z novimi gospodarskimi u-krepi.
Po predlogu zakona o spremembah zakona o zaposlitvi, ki ga je sprejel odbor za delo zveznega sveta zvezne skupščine, bi bile v bodoče ukinjene vse upravne omejitve za zaposlitve v inozemstvu. Po tem predlogu bi se državljani ne glede na strokovno izobrazbo in neglede na to ali so zaposleni ali niso, s posredovanjem zavoda za zaposlitev lahko odšli začasno na delo v inozemstvo. Zavod bi bil dolžan, da svoje usluge nudi predvsem nezaposlenim, ali pa posreduje tudi pri zaposlitvi zaposlenih, kolikor bi le ti za odhod na delo v inozemstvo imeli pristanek organa upravljanja svoje delovne organizacije. Smoter predloženih sprememb je, da se zaposlitev Jugoslovanov v inozemstvu v bodoče v večji meri organizira in usmerja. Jugoslavija je doslej sklenila pogodbe o zaposlitvi svojih državljanov v inozemstvu z Avstrijo, Francijo in švedsko, medtem ko je z dvanajstimi evropskimi državami podpisala konvencijo o socialnem zavarovanju.
B. B.
Sukamo o borbi proti imperializmu
DŽAKARTA, 12. — Predsednik Sukamo je govoril na proslavi na čast novemu indonezijskemu poslaniku v Madžarski. Predsednik jo med drugim izjavil: «Seveda moramo imeti čim večje število prijateljev in razširiti moramo naše odnose s čim večjim številom držav. To pa ne pomeni, da moramo objeti sovražnike naše revolucije
Prodala ladji «Mostar» in «Marlbor» , .	.	f, .
'n °d zveznega tajništva za promet. D°dal je, da so imperialisti še ved tehtevala soglasnost za prodajo še | no sovražniki Indonezije.
ročje starih templjev naravno gradbišče za širjenje mesta.
Gradbeni nered v Agrigentu predstavlja tudi brez zemeljskega usada izredno resen primer, ko je neko mesto raslo na »strahoten* način v popolnem izigravanju zakona
Poročilo nato navaja številne podatke o nepravilnostih in pravi, da so zgradili brez ustreznih dovoljenj 8500 stanovanjskih prostorov. Pri gradbenih špekulacijah so bila udeležena samo manjša podjetja in velika niso bila prisotna. To je samo še poslabšalo položaj, saj je šlo za podjetja brez tradicije, strokovnega znanja in primerne organizacije. Bistveni razlog za tako stanje je pomanjkanje regulacijskega načrta, vendar pa še zdaleč ne obraz-ložuje nastalega položaja. Gre za način mišljenja in dela krajevne vodilne skupine, ki meri svoj osebni prestiž in vpliv z uslugami, ki jih lahko stori, pri čemer sodi o zakonu kot o osebni stvari, ki jo lahko osebno razlaga.
Glede vloge občinskega sveta in še zlasti glede stališč opozicije je poročilo dokaj kritično, in sicer priznava določene nastope, ki pa jih je težko oceniti, češ da so tudi zapisnike sej vodili izredno površno, na vsak način pa poročilo kritizira opozicijo, da ni bila dosledna In odločna. Poročilo je kritično tudi do delovanja dežele, ki po statutu avtonomne dežele Sicilije nadzoruje delo krajevnih uprav. Poročilo pravi, da je deželni odbornik z Izjavo, da bodo kršitelje zakonov predah sodnim oblastem, skušal izbegavati lastne odgovornosti, ki pa so predvsem administrativnega značaja in pri čemer dežela ni naredila tega, kar bi morala.
Zadnje poglavje poročila se nanaša na ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da se stanje uredi. V tej zvezi komisija nekako ugotavlja, da bi morali podreti večino stanovanj, kot določajo vsedržavni in deželni zakoni, in tudi predlaga izvršitev takih ukrepov, z izjemo določenih stanovanj, kjer bi tak drastični ukrep škodoval kupcem stanovanj, ki so jih kupili v dobri veri, in ne bi prizadel špekulantov.
Poročilo zaključuje z dolgim naštevanjem kazenskih odgovornosti in naštevanjem kršitev zakonov, ki gredo od podkupnin, izkoriščanja javnih funkcij in podobno.
Zaključki komisije so torej zelo resni in ni nič čudno, da je tajnik KD Rumor imel za potrebno, da takoj poda javno izjavo, češ aa bo KD podrobno proučila poročilo in da ima za cilj samo objektivno proučitev dejstev ter odgovornosti. Pri tem pa je dokaj dvoumna njegova izjava, da pričakuje od vseh sodelovanje in objektivnost, da se bodo upoštevali vsi elementi.
Komisija za zunanje zadeve poslanske zbornice in zaključila razpravo o proračunu zunanjega ministrstva, ki ga je obrazložil minister Fanfani, komisija je sprejela poročilo z večino glasov.
Ožja komisija za stanovanjske najemnine je zvečer zaključila delo in bo jutri poročala posebni komisije parlamenta na plenarnem zasedanju. Komisija ni prišla do enotnih zaključkov, saj je predstavnik vlade zahteval, da se prične postopna odprava zapore najemnin 1. januarja prihodnjega leta, kot predvideva člen 1. zakonskega predloga in Istočasno protestiral proti predlogom, da se ustanovijo občinske posredovalne komisije. Poslanec Cucchi (PSI) pa Je zahteval, naj se za šest mesecev podaljša uveljavitev vseh določil, ki jih predvideva prvi člen zakonskega predloga in še zlasti zahteval ustanovitev občinskih komisij.
Ustavno sodišče je danes dopoldne ponovno izvolilo za svojega predsednika prof. Gaspara Amoro-sinija, kateremu je zapadel štiriletni mandat. Predsedniku sta ob ponovni izvolitvi čestitala predsednik republike Saragat in predsednic vlade Moro.
Sindikalni spor glede kovinarjev zasebnih podjetij se čudno zaj/eta. Danes so sindikalne organizacije in med njimi prva OGIL—FIOM sporočile, da so od jutri dalje prekinili vsa stavkovna gibanja, da vidijo, kakršni bodo rezultati razgo-vorov, ki bodo še ta teden. Conf-industria pa je istočasno uradno sporočila, da preklicuje vse napovedane razgovore, češ da sindikati niso prekinili sindikalnega gibanja, kot je običajno, kadar se pričnejo pogajanja.
Stavk« v Grčiji
ATENE, 12. — Danes je začelo stavkati 250 tisoč delavcev. Stavkajo nameščenci pri socialnem zavarovanju, pri gradbenih podjetjih, tehniki gospodarskih ministrstev, tiskarji in lastniki javnih vozil. Stavkajoči zahtevajo večje olajšave glede socialne podpore, zvišanje pokoj, nin in znižanje davkov.
Teroristični atentat v Trentu?
TRENTO, 12. — Popoldne je nastala močna eksplozija v središču mesta na gradbišču, ki je petdeset metrov od deželne palače in trideset metrov od sedeža poveljstva finančnih straž. Eksplozija je nastala pod betonskim stopniščem v notranjosti zgradbe In ni bilo ranjenih, čeprav je bilo navzočih večje število delavcev. Niso našli nobenih sledov eksploziva ali naprav ki naj bi služile za vžig, vendar pa policijske oblasti z gotovostjo trdijo, da gre za nov atentat teroristov.
Iz Bočna pa poročajo, da so zaprli pet pripadnikov južnotirolske manjšine, katere dolžijo sodelovanja s terorističnimi organizacijami. Zaprti so Rosa Poell, žena znanega terorista Georga Klotza, Albin Bauer, Giovanni Lanthaler, Rudolf Marth in zdravnik dr. Karl Fret-scher. V skladišču, ki je v bližini stanovanja Martha, so našli vžigal-no napravo z uro in baterijo, pet detonatorjev, napravo za izstreljevanje raket in šest signalnih raket ter dvajset vžigal z vžigaino vrvico.
Po policijskih vesteh je preiskava trajala mesec dni po atentatu, ki je bil izvršen 11. septembra na daljnovod visoke napetosti, ki je v bližini žage Rudolfa Martha.
RIM, 12. — Predsednik republike Saragat je sprejel na Kvirinalu sovjetskega poslanika v Rimu Ni-kito Rijova. Navzoč je bil tudi državni podtajnik za zunanje zadeve Mario Zagari.
PRIPRAVE ZA ZAOSTRITEV VOJNE
Se štiri tisoč ameriških vojakov se je izkrcalo v Južnem Vietnamu
Kanadski diplomat Ronning poudarja, da Vietnamci ne bodo prišli na pogajanja po kolenih
Južnem Vietnamu
SAJGON, 12. — Danes se je izkrcalo v Vung Tau 65 kilometrov jugovzhodno od Saj gona drugih 4000 ameriških vojakov. S tem je število ameriških vojakov v T "------------------
naraslo na 323.000.
Ameriški tajnik za obrambo McNamara je predsedoval da-
nes na letalonosilki «Oriskan» iivojnemu svetu«. Navzoči so bili poveljnik ameriških sil na Pacifiku admiral Sharp, general Wheeler in drugi člani McNa-marovega spremstva.
V	krogih policije se je zvedelo, da so pripadniki osvobodilne vojske pripravljali atentat na MoNamaro. Baje so na podlagi nekega dokumenta odkrili nekaj ur pred prihodom McNa-mare v Sajgon načrt za atentat Zaradi tega so odredili izredne varnostne ukrepe.
V	Hanoju je severnovietnamski ministrski podpredsednik sinoči ponovil, da Združeni narodi nima. jo pravice vmešavati se v vietnamski spor. Poleg tega je znova zavrnil nedavne ameriške in angleške mirovne načrte
Severnovietnamska tiskovna a-
lfi„,>iii<li(iiiiiiiiiiiiiitiii,iiiiiiiiiiiii„iiiiiiiiiiiiiml,i„,iMiiiti,iiillmil,,MI,iMI„i,„lliimi)liiM„,ll,iillllllillliMIII|ltI||l|lt|i||lliIIMIIIIIIIMII,,ll,„l„,ll,,aill|||||||||v
URADNO SPOROČILO V PARIZU
Napovedana za 28. oktobra de CauIIova tiskovna konferenca
Vsestransko sodelovanje med Francijo in Sovjetsko zvezo
PARIZ, 12. — Po današnji seji vlade je minister za informacije sporočil, da bo general de Gaulle imel 18. oktobra ob 15. url tiskovno konferenco. Domnevajo, da bo de Gaulle ob tej priložnosti obrazložil francosko stališče glede najvažnejših mednarodnih vprašanj: Zadnjo tiskovno konferenco je de Gaulle imel 21. februarja letos.
Na seji so govorili predvsem o razvoju odnosov med Francijo in Sovjetsko zvezo. Minister za informacije Bourges je izjavil, da je debata v zvezi s tem temeljila na dveh dogodkih: potovanje ministra za znanstveno raziskovanje Peyre-fitta v Moskvo in sedanja navzočnost sovjetske trgovinske delegacije v Parizu.
O prvem je poročal sam Peyre-fitte, ki se je v Moskvi sporazumel o razširitvi številnih sporazumov, ki so bili sklenjeni junija ob de Gaullovem obisku v Moskvi. Pey-refitte je poročal, da so v Moskvi govorili o barvni televiziji, o znanstvenem sodelovanju na atomskem sektorju, o vesoljskem sodelovanju In končno b znanstvenem in tehničnem sodelovanju na splošno.
Kar se tiče barvne televizije, je Peyrefitte izjavil, da je skupen smoter Istočasno začeti barvne televizijske oddaje v Franciji in Sovjetski zvezi jeseni 1967.
Glede znanstvenega sodelovanja na področju jedrske fizike je Pey-refitte predvsem omenil načelen sporazum, ki so ga podpisali lani. Skušali bodo skupno voditi raziskovanja na tem sektorju. V tem okviru bodo francoski znanstveniki mogli oditi na delo v Sovjetsko zvezo.
V okviru vesoljskega sodelovanja so sklenili ustanoviti tri specializirane delovne skupine za skupne znanstvene poskuse na satelitih. Ti sporazumi so bolj ali manj podobni sporazumom z ameriško NASA.
Končno so se sporazumeli o številnih točkah znanstvenega in tehničnega sodelovanja, ki bo zajelo oceanografska raziskovanja, petrolej, matematiko, biologijo, genetiko, kmetijstvo itd.
Zunanji minister de Murville pa je poročal o bivanju sovjetske gospodarske delegacije v Parizu. Pogajanja naj bi pripeljala do razvoja trgovine v obeh smereh.
Wehnerjev predlog o skupnem tržišču med obema Nemčijama
BONN, 12. — Podtajnik za informacije von Hase je danes v imenu vlade obsodil predloge socialdemokratskega voditelja Weh-nerja glede gospodarske skupnosti med obema Nemčijama. Izrazil Je presenečenje «zaradi malo primernega trenutka«, ki ga je Wehner izbral. Von Hase je poudaril, da številni elementi kažejo, da se je v zadnjem času napetost med Bonnom in vzhodnim Berlinom povečala.
Izvedenec za zunanjo politiko v demokristjanski stranki Majonica pa je označil Wehnerjev načrt za «nevarno ponudbo«.
Wehner je svoj predlog o ustanovitvi skupnega tržišča med obema Nemčijama obrazložil včeraj v svojem intervjuju. To naj bi bil prvi korak za združitev. Po mnenju Wehnerja bi morali začeti s poskusom, da rešijo vprašanje različ-
nosti valute v obeh Nemčljah (zahodna marka velja trikrat več kakor vzhodna). Wehner je dodal, da bi bilo mogoče sodelovanje med obema Nemčijama tudi na drugih sektorjih. Tako naj bi n.pr. začeli vzajemne dobave premoga in drugih virov energije. Nekega dne bi mogli ustanoviti skupno gospodarsko oblast za oba dela Nemčije, kakršna je tista, ki druži šest vlad evropskega skupnega tržišča. Bonska vlada je že včeraj obsodila dejstvo, da je Wehner sprožil ta predlog, ne da bi se prej posvetoval z vlado in drugimi strankami.
Schroedcr o Južni Tirolski
BONN, 12. — Zahodnonemški zunanji minister Schroeder je odgovoril v Bundestagu na vprašanje liberalnega poslanca Ertla. Izjavil je, da je italijanska vlada poslala pred dnevi bonski vladi seznam imen zahodnonemških državljanov in organizacij, ki so po mnenju Italijanov osumljeni, da so podpirali teroristično dejavnost v Južni Tirolski. Minister je dodal, da vlada proučuje seznam.
Glede obtožb v listu «Voce re-publicana« je minister izjavil, da ne ve, ali so osebe in organizacije, ki jih omenja list, iste, ki jih omenja italijanska vlada. Pripomnil je, da je že sam omenjeni list pozneje pojasnil, da temeljijo obtožbe na informacijah, ki so jih dobili iz zanesljivih virov, in ne na dokumentih.
Minister je dalje izjavil, da Je
Italijanska vlada tudi priznala «do-bro sodelovanje med italijansko in nemško policijo«. Dalje je minister izjavil, da bi v Zahodni Nemčiji začeli sodni postopek proti vsakomur, ki bi bil osumljen, da je podpiral teroristično dejavnost. Obžaloval je, da taki problemi motijo prijateljske odnose med Italijo in Zahodno Nemčijo.
Lin Piao daje navodila
PEKING, 12. — Pekinški »Ljudski dnevnik« objavlja uvodnik, s katerim poziva prebivalstvo, naj gre po poti, ki jo je nakazal minister za obrambo maršal Lin Piao.
«Tovariš Lin Piao, pravi list, nam je pokazal, da je Maocetungova misel marksizem in leninizem na najvišji stopnji in je tudi dejavnik, ki zajema vso partijo, vse ljudstvo, vso deželo in vso vojsko.« List dodaja, da je proučevanje Maocetungove misli «najvažnejše dejanje vsega življenja«.
Zatem poroča list, da so v vsej državi še vedno zborovanja vojaških poveljnikov, na katerih se udeleženci obvezujejo, da bodo izpolnjevali navodila, ki jih je dal Lin Piao oboroženim silam.
Agencija «Nova Kitajska« poroča, da na velikih zborovanjih v kitajskih vojašnicah delijo letake in manifeste, ki vsebujejo ne samo citate iz Maocetungovih del, temveč tudi navodila maršala Lin Piaa, «katerih namen je ustvariti v vojski množično gibanje za ustvarjalno študiran j e teh del«.
gencija je javila, da je Vzhodna Nemčija od leta 1965 do polovice 1966 zbrala deset milijonov mark (približno dve milijardi 800 milijonov lir) za pomoč Vietnamu.
Kongres severnokorejske delavske stranke je sprejel resolucijo, s katero poziva vse komunistične države, naj se združijo in naj pošiljajo prostovoljce za pomoč Severnemu Vietnamu,
Kanadski diplomat Chester Ronning, ki je v začetku tega leta obiskal Hanoj po nalogu kanadske vlade, je sinoči izjavil, da vse dotlej, dokler bo trajalo bombardiranje Severnega Vietnama, ne bo nobene možnosti za začetek mirovnih pogajanj. Dodal je, da po njegovem mnenju bombardiranje ne bo vplivalo na voljo Severnega Vietnama. Prav nasprotno, neprestano bombardiranje bo še okrepilo odločnost severa, da zmaga.
Severni Vietnamci, je nadaljeval Ronning, ne bodo prišli na kolenih h konferenčni mizi«. Dodal je, da ima Kitajska «veliko prednost bodisi pred Sovjetsko zvezo kakor pred ZDA«, da odloča o prihodnosti Vietnama. Diplomat je pripomnil, da je vietnamska vojna v glavnem kopenska vojna, in Kitajska je kopenka sila, ki «ima največjo razopoložljivost delovne sile na zemlji«. »Nobena druga država, je dodal diplomat, ne more zmagati omejene kopenske vojne v Vietnamu, če bi posegla vmes Kitajska. Edina logična alternativa za nadaljevanje vojne bi tedaj bila razširiti spopad v Vietnamu z uporabljanje atomskega orožja.«
Ameriška mornariška pehota nadaljuje operacije v bližini demilitariziranega področja. V pokrajini Binh Dinh pa je bila srdita bitka med enotami osvobodilne vojske in sajgonskimi padalci. Ameriško letalstvo je nadaljevalo bombardiranje Severnega Vietnama. Včeraj so ameriška letala izvedla 138 bomb. nih napadov na Severni Vietnam.
V Sajgonu se je zvedelo, da je general Ki zavrnil ostavko sedmih ministrov in jih pozval, naj ostanejo na svojem mestu. Ministri so
odstrani sedanji načelnik policije. Prejšnji teden je namreč odstopil minister za zdravstvo iz protesta, ker so iz političnih razlogov aretirali njegovega osebnega tajnika.
V francoskih pooblaščenih krogih izjavljajo, da francoska vlada ne predvideva ustanovitve predstavništva južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte v Parizu, kakor so te dni pisali nekateri ameriški časopisi.
Kongres
angleških konservativcev
LONDON, 12. — Danes se je začel v Blackpoolu letni kongres angleške konservativne stranke z govorom predsednika stranke Edwar-da du Canna, ki je poudaril potrebo osvežitve stranke. Napovedal je velik program »političnih stikov« na vseh sektorjih. Izjavil je, da bodo vsako leto predlagali za javno debato tri ali štiri teme. Mnenje voditeljev bodo članom vseh konservativnih organizacij sporočili z govori, ki jih bodo registrirali na ma. gnetofonske trake.
Du Cann je včeraj zanikal govorice, da misli odstopiti. Vendar pa ni izključeno, da bodo v kratkem imenovali novega voditelja namesto Heatha. Njegov naslednik bi utegnil biti Duncan Sandys.
Kongres je nato odobril resolucijo o transportih in resolucijo o davčnem sistemu.
Popoldne je govoril Edward Heath, ki je vsestransko kritiziral politiko laburistične vlade. Zatem so razpravljali o šolstvu ter so obtožili vlado, da je prinesla zmedo v šolski sistem.
Sledila je kratka debata o nacionalizacijah. Predstavnik opozicije za trgovske zadeve in za vire energije Anthony Barber je izjavil, da se stranka ne more zavzeti za popolno denacionalizacijo v industriji, ker je treba predvsem upoštevati
_____^ _____________ državni interes. Delo kongresa se
sporočili ostavko z zahtevo, naj se | ho nadaljevalo jutri.
DANES
Preiskovalna komisija, ki jo je imenoval socialistični minister za javna dela Mancini, je dokončala svoje delo in danes je minister poslal poročilo predsednikoma obeh zbornic parlamenta in predsedniku dežele Sicilije. Vse kaže, da je poročilo objektivno in da odkriva umazano ozadje špekulacij ter naravnost nepojmljivih kršitev zakona v interesu špekulantov ter krajevnih političnih voditeljev iz vrst KD. Poročilo je zelo obširno in obravnava celoten potek gradenj, odgovornosti krajevne uprave, de-že in tudi državnih uradov ter zaključuje z dolgim naštevanjem kazenskih odgovornosti. Med drugim zahteva porušen je številnih zgradb, ki so bile postavljene nezakonito, z izjemo tistih, ko bi tak ukrep prizadel kupce, ki so stanovanja kupili v dobri veri, in ne špekulante.
Ves svetovni tisk zelo ugodno komentira predvčerajšnje sporočilo, da sta Johnson in Gromiko v svojih razgovorih ugotovila možnost sporazuma o prepovedi širjenja a-tomskega orožja. Državni tajnik Rusk pa je včeraj izjavil, da so bili razgovori z Gromikom «konkretni» ter da so «odstranili nekatera ne-
iiiiiiiMiiiiiiiiliimiiiilliiiiiiilliiiiiiliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiifiiiiiiimilliii,il,,,„mil,||rr|,||||||||||||||||||||
PRED ODHODOM IZ NEW Y0RKA
Gromiko o nujnosti sporazuma proti širjenju jedrskega orožja
Rusk je izjavil, da napetost med vzhodom in zahodom popušča - Praznovanje Kolumbovega dne v New Yorku
NEW YORK, 12. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je odpotoval danes iz New Yorka v Moskvo. Pred odhodom je glede dela glavne skupščine OZN izjavil: »ukrepi za odpravo tujih vojaških oporišč v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki kakor tudi, če bi se Amerika odpovedala dejanjem, ki ovirajo sporazum proti širjenju jedrskega orožja, bi bili konkretnega pomena za prihodnost na svetu.*
Gromiko je nato izjavil, da večina delegacij v OZN z razumevanjem upošteva sovjetske predloge, in je dodal: »Izhajamo s predpostavke, da je v sedanjih razmerah dejanska praktična potreba uresničiti ta in druge konstruktivne predloge v korist miru in da se odpravijo ostanki kolonialnih režimov.*
Na koncu je Gromiko izjavil, da bo Sovjetska zveza še dalje prispevala k borbi za mir, za zmanjšanje mednarodne napetosti in k ohranitvi neodvisnosti in suverenosti narodov.
Ameriški državni tajnik Dean Rusk je danes v kongresu izjavil, da sta on in Johnson imela konstruktivne pogovore s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom ter da so odstranili nekatera ne-
soglasja glede sklenitve pogodbe, da se prepreči širjenje jedrskega orožja, čeprav so še daleč od sporazuma.
Na vprašanje, ali napetost med vzhodom in zahodom popušča, je Rusk odgovoril, da se zdi razvoj odnosov med obema blokoma spod buden. Omenil je možnost podpisa pogodbe za demilitarizacijo vesolja, eventualno tudi pogodbe proti širjenju atomskega orožja in »morda je moč doseči kako po-moč, da se vzpostavi mir v jugovzhodni Aziji*. Rusk je izjavil, da bo 21. oktobra v Manili, to je tri dni pred začetkom konference, tako da se bo sestal z zunanjimi ministri drugih šestih držav, čeprav ni za sedaj predvidena prava konferenca zunanjih ministrov.
Danes so bile v New Yorku proslave ob Kolumbovem dnevu, katerih se je udeležil tudi predsednik Johnson. Ker se bližajo delne volitve, ki bodo novembra, so se proslav udeležile najvišje osebnosti obeh ameriških strank.
Sinoči sta se Robert Kennedy za demokratsko in Nelson Rockefeller za republikansko stranko u-deležila velikega banketa v New Yorku. V govorih ob tej priložnosti so si vsi prizadevali prido-
biti veliko število italijanskih volivcev, ki živijo v New Yorku.
Newyorški župan Lindsay je v svojem govoru poudaril, da Kolumb »pripada sedaj vsej Ameriki«, toda predvsem New Yorku zaradi velikega števila Italijanov, ki tu živijo Rockefeller pa je še posebej toplo pozdravil deželno delegacijo Sicilije, ki je sedaj na obisku v New Yorku. «Za Sicilijo, je izjavil Rockefeller, sta mesto in država New York morda najbolj sicilijansko mesto in najbolj sicilijanska država na svetu. Mislim, da je morda več naslednikov Sicilijancev v New Yorku kakor v F*alermu.»
Italijansko vlado je zastopal podtajnik v zunanjem ministrstvu Giuseppe Lupiš, ki se je zahvalil za besede prejšnjih govornikov in je omenil, da Je leta 1925 moral tudi on zapustiti Italijo in da je živel v New Yorku.
Zadnji govornik Je bil senator Robert Kennedy, ki je govoril predvsem o Kolumbu, ki je bil začetnik dolge vrste potovanj Italijanov v novem svetu.
Današnje velike parade pc eni največjih newyorških ulic so se udeležile številne organizacije ter predstavniki oboroženih sil, vojaških a-kademij, šol in druge.
soglasja glede sklenitve pogodbe, da se prepreči širjenje jedrskega orožja, čeprav so od sporazuma se daleč*. Rusk je dodal, da »se zdi, da je razvoj odnosov med vzhodom in zahodom izpodbuden*. Omenil je tudi možnost demilitarizacije vesolja in da je »moč doseči kako pomoč, da se vzpostavi mir v jugovzhodni Aziji*. S tem v zvezi poudarjajo komentatorji, da so trije državniki razpravljali tudi o Vietnamu, čeprav je Gromiko predvčerajšnjim dejal, da on tega vprašanja ni sprožil.
Toda državni tajnik McNamara je včeraj na neki letalonosilki predsedoval «vojnemu svetu* za Vietnam. Hkrati se je zvedelo, da so pripadniki osvobodilne vojske pripravljali nanj atentat in je zato policija odredila izredne varnostne ukrepe. Do vladne krize pa v Sajgonu verjetno trenutno se ne bo prišlo, ker predsednik kvizlinške vlade general Ki ni hotel sprejeti ostavke sedmih ministrov. Pač pa je ameriško letalstvo včeraj izvedlo 138 bombnih napadov na Severni Vietnam. Prav tako se je včeraj izkrcalo blizu Sajgona nadaljnjih 4000 ameriških vojakov. V zvezi z možnostjo pogajanj pa je kanadski diplomat Ronning, ki je v začetku letošnjega leta obiskal Hanoj, Izjavil, da ne bo nobene možnosti za pogajanja, dokler bo trajalo bom-bardiranje, ki vedno bolj krepi odločenost Severnega Vietnama, da zmaga, ker noče priti na kolenih h konferenčni mizi.
O zboljšanju odnosov Francije a Sovjetsko zvezo je poročal včeraj minister Peyrefitte v Parizu o svojem obisku v Moskvi. Povedal je, da se je sporazumel o raz iritvi številnih sporazumov: o znanstvenem sodelovanju na atomskem sek. torju, o vesoljskem sodelovanju in o znanstvenem sodelovanju na splošno. Za vesoljsko sodelovanje bodo ustanovili tri delovne skupine za skupne znanstvene poskuse na satelitih.
Po vesteh o napadih rdečih gardistov v Pekingu na obrambnega ministra maršala Lina Tjaoja, Id je postal Maocetungova desna roka, poziva včerajšnji »Ljudski dnevnik« gardiste naj gredo po njegovi poti in poudarja da so v vsej državi še vedno zborovanja vojaških poveljnikov, ki se obvezujejo, da bodo izpolnjevali Linova navodila. Hkrati so gardisti obsodili kontrarevolucionamosti in revizionizma tudi ženo predsednika republike.
V	Bonnu je socialdemokratski voditelj VVehner pred dnevi predložil ustanovitev skupnega tržišča med obema Nemčijama, ki naj bi bila prvi korak za združitev. Včeraj pa je podtajnik za informacije v imenu vlade ta predlog zavrnil in obsodil.
V	Džakarti je general Suharto pozval indonezijske študente, naj se poslužujejo samo zakonitih u-stavnih sredstev za uvedbo novega reda v državi. Očitno je poziv posledica demonstracij proti Sukar-nu, ki je včeraj izjavil, da razširitev prijateljstva s čim večjim številom držav še ne pomeni prijateljstva s sovražniki revolucije, ker da so ti sovražniki še vedno imperialisti.
DOLGA IN RAZBURLJIVA SEJA DEŽELNEGA SVETA
Svetovalci strank levega centra so odobrili pritrdilno stališče odbora do sklepov CIPE
Ostre kritike opozicije proti vladni rešitvi vprašanja ladjedelske preosnove - Leva opozicija je tudi odločno reagirala na tolmačenje vzrokov hudih spopadov, kakršno so dali predstavniki večine
Včeraj Je deželni svet ves dan razpravljal o izjavah predsednika odbora Berzantija v zvezi s sklepi CIPE o vprašanjih ladjedelstva ter v zvezi z demonstracijami In spopadi, do katerih je prišlo v Trstu, Poleg tega so razpravljali tudi o resolucijah svetovalcev o tem predmetu, medtem ko je na razna vprašanja In interpelacije svetovalcev na kratko odgovoril predsednik Berzanti že v svojem poročilu. V razpravo so posegli številni svetovalci vseh skupin, to je po dva za vsako skupino, ki šteje več kot dva svetovalca, ter po eden za ostale skupine. Razprava je včasih zavzela napet ton, zlasti ko sta govorila demokristjan Coloni in komunist Šema, ki so Ju svetovalci nasprotne strani prekinjali z ostrimi izrazi in vzkliki, pri čemer je prišlo često do hrupnih skupinskih nastopov, če pomislimo, da je bila ta razprava v malem odmev dramatičnih dogodkov, tedaj se pač ne smemo čuditi njeni ostrini. Kot se vedno ob takih primerih dogaja, so pač vsi ostali pri svojih vnaprejšnjih stališčih ■- in ni razprava prispevala mnogo bistveno novega za reševanje vprašal:j, ki so bila njen predmet. Pač pa je še enkrat pokazala ostro ločena gledišča v pogledu poti in sredstev, s katerimi naj se reši kriza ladjedelstva in gospodarska kriza sploh, če k temu dodamo, da mora pač nujno vsaka stranka spričo bližajočih se volitev upoštevati še ta činitelj, tedaj pač lahko potegnemo iz nje logične zaključke. To pa nič ne spremani na dejstvu, da je vprašanje ladjedelstva za Trst tako življenjsko, da mora skrbeti vse, ki jim je razvoj In napredek mesta pri srcu.
V	svojem poročilu je predsednik. Berzanti najprej podrobno orisal sklepe CIPE o preosnovi ladjedelstva in o drugih ukrepih v korist Trstu, ki so javnosti že znani. Opisal je tudi vsa pota in napore deželnih predstavnikov v Rimu, da bi dosegli čimboljši rezultat za tržaško in deželno gospodarstvo. Po mnenju deželnega odbora — je dejal Berzanti — zadovoljuje vladni načrt za preosnovo ladjedelske industrije tri glavne pogoje, ki Jih je postavil deželni svet 2. Julija, in sicer: 1. zvišanje ravni zaposlitve;
2.	povečanje proizvodnega potenciala industrije obmorskih središč v deželi, ki Je povezana s pomorskimi dejavnostmi; 3. izbiro Trsta za vodstveni sedež ladjedelnic z državno udeležbo. Spričo tega je tudi sklep o tem, da se Sv. Marko združi s Tržaškim arzenalom ter da »e specializira, sprejemljiv, saj niso izključeni v bodoči perspektivi še boljši rezultati. Iz tega se lahko potegne pozitiven zaključek glede proizvodnih zmogljivosti v deželi. Poleg tega pa je bilo zadoščeno tudi drugemu pogoju deželnega sveta, to Je, da se ohrani sedanja zaposlitev delavcev. Deželni odbor pa se bo tudi izven ladjedelskega sektorja potegoval za to, da se uresničijo v okviru vsedržavnega načrtovanja deželne potrebe in zahteve.
Končno se je predsednik Berzanti dotaknil tudi zadnjih demonstracij in rekel, da so stavke in druge manifestacije delavcev in meščanov v demokratični vladavini nekaj povsem naravnega in pridobljena pravica, da pa se ne smejo izcimiti iz njih nasilna dejanja. Obsodil Je nasilje in pustošenja ter pohvalil varnostne organe, češ da so pohvalno opravili svojo dolžnost. Berzanti je še dejal, da si želi odbor pomiritev duhov, saj sta deželi potrebna mir in red, da bo premostila sedanje težave.
V	razpravo Je prvi posegel demokristjan Coloni, čigar besede so povzročile ostro prerekanje in napetost v dvorani. Coloni je najprej pohvalil sklepe CIPE ter dejal, da pomenijo začetek globalne in načrtne gospodarske politike za Trst. Omenil je zatem proizvodne zmogljivosti bodoče tovarne velikih motorjev ter važnost okrepitve trži-ških ladjedelnic, česar ne morejo sedaj v Trstu še vsi razumeti, saj spada Tržič v zamisel «velikega Trsta«. Zelo važna je tudi izbira Trsta za sedež ravnateljstva Ital-cantieri, saj pomeni to preobrat v dosedanji težnji, da se premeščajo vodstva važnih družb iz Trsta drugam.
Po Coloni j evem mnenju pa niso komunisti pokazali razumevanja za te važne pridobitve ter so skušali čimbolj zmanjšati njihov pomen. Zatem Je Coloni ( a kazal svoje stališče in razlago o hudih spopadih, ki niso po njegovem mnenju plod napetega položaja ln razočaranja Tržačanov nad sklepi CIPE, pač pa izvirajo iz nekakšne načrtnosti, pri čemer naj hi nosili glavno odgovornost komunisti, katerim pa da Je ušlo iz rok nadzorstvo nad razbesnelimi elementi. Pri tem je vpletel že znane trditve o levičarskih skrajnežev, «Kitajclh», ((anarhističnih elementih« in podobno. Značilno pa Je, da ni niti on niti nihče drugi v razpravi vpletel med morebitne provokatorje ljudi iz ana-cionalnih vrst s črnožoltimi nostalgijami, saj bi resnični marksisti ne mogli žaliti italijanskega naroda kot celote. Kaže, da je ta tržaška usedlina prekoristna volilna rezerva, da bi se Ji hotel kdo odreči in se Ji zameriti. Coloni Je pripisal komunistom, vsaj posredno, tudi odgovornost za opustošenje krožka ACLI pri Sv. Jakobu. Spričo tega Je razumljivo, da je postal položaj v dvorani napet, zlasti ko Je Coloni govoril tudi o ^globokih protislovjih, ki naj da seveda vlada v komunističnih vrstah, to Je med njihovo domnevno kitajsko ln revizionistično dušo«. Coloni se je pri tem obranil tudi ob PSIUP.
Zatem je spregovoril komunist Šema. Rekel Je, da Je bilo za njdho-vo akcijo predvsem osnovno vodilo to, da se ob vsaki priložnosti odločno branijo tržaški interesi. Zatem je rekel, da se je mesto strnjeno uprlo sklepom, ki ogrožajo njegov obstoj. Nasprotniki KPI prehajajo stalno v protislovja, saj Ji najprej pripisujejo takšno silo, da lahko sama spravi vse mesto na noge ta v upor, po drugi strani pa govore o hudi krizi in notranjih sporih, ki da jih preživlja, V resnici pa so prišla v Trstu otipljivo n« dan
osnovna protislovja italijanske politike zaradi monopolističnih izbir. Šema je zatem očital levemu centru, da je izdala interese Trsta ter da so samo vladajoče stranke zadovoljne s sklepi CIPE, medtem ko so vsi ostali nezadovoljni. Rekel je, da Trst zavrača te sklepe ir pri tem navedel podrobnosti o njih in med drugim dejal, da bodo železarno Italsider deklas'rali i-i je ne bodo okrepili. Po njegovem mnenju je za sobor.ne dogodke odgovoren levi center. Šema je nato dejal, da so se v upravičeno borbo vrinil': razni provokatorji ter da je bilo pred sedežem ACLi slišati petje fašistične popevke «Faccetta ne-ra». Zahteval je preisnavo, ki naj dožene, kdo je odgovoren za pustošenja. Trst ne potrebuje spopadov, marveč miru. Tržačani morajo biti strnjeni in morajo odločno braniti svoje interese.
Šema je izrekel vso solidarnost ranjencem in aretirancem. Končno je dejal, da se ne strinja z Ber-zantijevimi izjavami ter poudaril, da sprejema odbor sklepe CIPE prav sedaj, ko je sam minister Pie-racoini nakazal možnost nadaljnjih razgovorov s sindikati in sodelovanja z deželami pri izvajanju smernic vsedržavnega gospodarskega in razvojnega načrta.
Svoje nezadovoljstvo s politiko deželnega odbora in s sklepi CIPE je v imenu mlsovcev Izrekel Gef-ter-Wondrich. Liberalec Morpurgo je tudi ostro kritiziral sklepe CIPE. češ da so nezadovoljivi, ta zameril tudi strankam levega centra, da so grozile, da ne pojdejo na volitve. To pomeni omalovaževanje demokratičnih metod, ki morajo biti same sebi namen, ter je vzporejal «to
preziranje demokracije« z nasiljem spopadov.
Popoldne je prvi spregovoril socialist Pittoni. Najprej je omenil prvi načrt IRI, ki da je bil nesprejemljiv in proti kateremu so se uprle vse svetovalske skupine, saj je hudo prizadel interese Trsta. Seveda pa to ni pomenilo nasprotovanja načrtom IRI za moderniziranje ladjedelnic zlasti, ker ni hotel nihče dotlej ničesar naložiti za njihovo okrepitev, marveč so vodili politiko pomoči, ki je stala v zadnjih desetih letih državo 470 milijard lir, a ni usposobila ladjedelnic za konkurenčno borbo.
Italijanska ladjedelska industrija pa je obsojena na pogin, če se ne prenovi. Komunisti pravijo, da se Je vlada podvrgla pri svojih izbirah pritisku mednarodnih monopolov, ki se izražajo v EOS. To ni res. Ladjedelnice presnavljajo v Angliji, Sovjetski zvezi, Jugoslaviji, Nemčiji, Holandski in drugih državah, ker Je to nujno. Vprašanje bi se torej postavilo, tudi če ne bi obstajala EGS. Kdor veruje v gospodarsko načrtovanje, se mora le strinjati s takšno zasnovo. Toda sklepi IRI niso bili v skladu s petletnim načrtom. Zato je deželni svet julija meseca zahteval, da se mora načrt predrugačiti ter da mora biti sedež Italcantieri v Trstu. Poleg tega bi moral Sv. Marko nadaljevati svojo dejavnost in vlada bi morala načeti vprašanje Trsta globalno. Zadnji sklepi CIPE kažejo, da so bile vse zahteve v glavnem sprejete. Zasluge za to imajo vsi, ki so se borili za spremembo prvega načrta IRI, predvsem delavci, pa tudi zastopniki dežele, krajevnih ustanov in strank levega centra. Tega se mo-
rajo zavedati vsi, ki govore o izdajstvu.
Pittoni je dejal, da smatrajo socialisti dosežene rezultate za pozitivne ter so zato z njimi zmerno zadovoljni, saj je bilo doseženo vse, kar je bilo mogoče. Italijanska vlada je prvič po letu 1918 načela tržaška vprašanja na organski način in načrtno, tako da se omogoči prebroditve sedanjega gospodarskega zastoja. Tokrat so načeli tržaško vprašanje globalno in ne le, kar se tiče ladjedelstva. če bodo svoje obveznosti izpolnili, bo lahko gledal
tem je Pittoni orisal še razne ukre-	? f i	S?r,Se„15411	.<<Por
De in Dolemiziral s Immnrncti t-pr ci italiani« in ((Evviva 1 Austria«.
ska vprašanja naše dežele vlada «v katero so končno stopili delavci«. Izjavil je, da se seveda popolnoma, strinja s stališčem odbora.
Mlsovec Morelli Je obsodil vladno politiko in rekel, da pomenijo sklepi CIPE pravzaprav konec Sv. Marka. Zatem je razčlenil vprašanje vodstva družbe Italcantieri v Trstu ter dejal, da ni nobenih jamstev, da ne bodo tega vodstva ((Izvolili« s premeščanjem raznih odsekov, zlasti pa oddelka za izdelovanje načrtov. Kar se tiče incidentov,
Deževje
povzroča
škodo
BENETKE, 12. ■- Danes zjutraj so imeli v Benetkah zopet pojav • visoke vode*, ki je popolnoma preplavila Trg sv. Marka ter najnižje predele zgodovinskega centra. Prišlo je do prometnih nevšečnosti, ki so običajne ob tem pojavu. Tudi motorni čolni so mo. rali voziti po Velikem kanalu in ne po »bližnjici* Rio Nuovo: tu je bila voda 90 cm nad normalno gladino in motorni čolni niso mogli voziti pod mostovi.
Vztrajno deževje, ki traja že nekaj dni po vsej gornji dolini Pada, je povzročilo številne plazove im usade. Prizadet je zlasti Ri-freddo, kjer se je neka hiša podrla in je pod seboj zasula neko 56-letno žensko. Tudi trije sinovi so bili ranjeni, vendar so hiteli odkopavati mater. Potegnili so jo izpod ruševin še živo, vendar pa je izdihnila, preden so jo mogli odpeljati v bolnišnico.
Tudi na zahodni ligurski Rivie-

pe in polemiziral s komunisti ter zlasti poudaril, da ne bo noben delavec izgubil delovnega mesta.
Bettoli (PSIUP) je izrekel svoje nezadovoljstvo z Berzantijevim poročilom. Pri tem je še poudaril, da sprejema večina v deželnem svetu sklepe CIPE, medtem ko je še možno njihovo izboljšanje in se prav sedaj sindikalne organizacije raz-govarjajo z ministrom Pieraccini-jem in z IRI. Kar se tiče neredov, je rekel, da je treba proučiti globlje vzroke, ki so jih povzročili. Zatem je odločno zahteval, naj odbor menja svoje stališče do drugega načrta IRI.
Socialdemokrat Devetag Je rekel, da ne smejo pri reševanju osnovnih vprašanj prevajati politične strasti niti volilni računi. Rekel je, da je zadovoljen s sklepi CIPE, saj je začela šele vlada levega centra končno s politiko, ki bo lahko izboljšala položaj v tej vzhodni krajini. Rekel je, da smo glede Trsta in dežele na važnem zgodovinskem preokretu. Skoraj vzhičeno je izjavil, da je srečen, da rešuje življenj-
liiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiliiiiiuiiiliiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiirtiriiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiii||||||||||||||||||||||||||||M
ŠE EN PROCES PROTI AVSTRIJSKIM NACISTOM
Esesovci so bili prepričani o nujnosti uničenja Zidov
Ljudi niso streljali samo navadni vojaki temveč tudi poveljniki posameznih oddelkov
V' (V*	v.fvlr _ u
DUNAJ, 12. — Danes dopoldne se Je ra proeesu"‘protl-'-bratoma Johannu in Wilhelmu Mauerju, bivšima častnikoma SS, nadaljevalo branje pismenih pričevanj. Brata sta obtožena, da sta sodelovala pri pokolih in neposrednih pobojih Zidov od 1941 do 1943 v Stanislawo-wu v Galiciji.
Pričanje bivšega poveljnika varnostne službe v Stanislawowu Hansa Kruegerja, ki Je bil tudi poveljnik obeh bratov, je prineslo nove hude obremenilne elemente za oba obtoženca. Krueger pravi, da so bili ljudje, ki so bili dodeljeni njegovemu uradu, vsi prepričani o potrebi uničenja Zidov. Pri prvih pokolih so bili mnogi, ki so morali pri pobijanju sodelovati, pretreseni in so tudi poblazneli. Zaradi tega je višje poveljstvo iz Lwowa odredilo, naj ljudi, ki so določeni za streljanje, najprej opijanijo, tako da bi jih zajela nekakšna krvava veselost, ki bi v njih zatrla vsak človeški občut. Spočetka niso streljali samo navadni vojaki temveč tudi poveljniki posameznih oddelkov.
iiiiiiiiiifiiiiiniiiiiiimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
| I	i iLj vJ^bU
Obtoženca sta kar naprej zanikala, da ■ bi" se udeležila pobijanja.
Predsednik sodišča je vprašal Johanna Mauerja, če je imel ukaze za streljanje za legalne. Obtoženec je odgovoril: «Imel sem jih za legalne, toda kot človek sem jih imel za zločinske.« V vsakem primeru, je ponovil, pa nisem nikoli streljal.«
Isti obtoženec Je najprej zanikal, da bi se udeleževal preiskovanja po židovskih hišah. Pozneje pa je priznal, da se je udeleževal takih akcij.
Električni tok ubil dva delavca
NOCERA INFERIORE, 12.	—
Neki mlad delavec je z varilnim aparatom delal na balkonu neke hiše v gradnji pri čemer ga je nenadoma zadel električni tok. Neki starejši delavec mu je hotel pomagati toda tudi vanj je prišel tok in ga vrgel na tla. Ko so obema drugi delavci pomagali ln Ju spravili v bolnišnico, ni bilo več ne za enega ne za drugega pomoči; oba sta bila že mrtva.
Odslej v Romuniji ne bo tako lahko doseči razporoko
i
BUKAREŠTA, 12. — Po novih zakonih bodo v Romuniji razporoke dovoljene samo v ((izrednih primerih«, pa tudi v teh primerih bo treba čakati šest do dvanajst mesecev. Novi zakoni določajo tudi povišanje sodnih stroškov; stroški za razporoko znašajo po novem okrog 3.000 do 6.000 lejev (čez 200.000 lir). Srednja plača v Romuniji pa znaša okrog 1.000 lejev (40.000 lir).
kravato, srajco in hlače ter stopil na kateder v sami majici, spodnjih hlačah, čevljih in nogavicah. Medtem ko je del študentov ploskal, drugi del pa zelo začudeno gledal, je profesor izjavil, da je hotel spraviti razred v položaj neugodnosti in zadrege, kar mu je, kot se je pokazalo, uspelo. »Skušal sem na živ način prikazati, da vsakdo izmed nas prevzame različne vloge, ki jih zamenjava po okoliščinah.*
Letos v Dalmaciji čez 2000 jaht
SPLIT, 12. — Nad 2000 tujih jaht je v letošnji sezoni križarilo ob dlamatinski obali. Največ, kakih 400, jih je zaplulo v dubrovniško pristanišče, nadalje v pristanišča v Zadru, Splitu, na Hvaru ta na Korčuli.
Zanimanje za tako imenovan jahtni turizem, ki se v zadnjih letih čedalje hitreje razvija, bi bilo po mnenju turističnih strokovnjakov še večje, če bi bili za to obliko turizma na jugoslovanski obali u-godni pogoji. Manjka pa potrebnih naprav, ni dovolj majhnih primernih pristanov, največja pomanjkljivost pa je premajhno število sodobno opremljenih pristanišč, črpalnih naprav za gorivo. Niti Split nima pristaniške črpalne postaje.
Profesor sociologije v spodnjih hlačah
WASHINGTGN, 12. — Profesor sociologije Joseph Tropea na univerzi »George Washington» je o-pozoril študente, da bo napravil nekaj, kar je kaj malo ortodoksno. Takoj nato je slekel suknjič. I rektorja na univerzi v Bologni.
BOLOGNA, 12. — V starosti 81 let je v Bologni umrl znani kirurg univerzitetni profesor dr. Giuseppe Gherardo Fomi. Napisal je na sto tine razprav, ki zajemajo vsa področja patologije ta klinične kirurgije. Leta 1956 je bil imenovan za
Svetovalec Skerk je poudaril, da so sklepi CIPE deloma razočarali tržaško občinstvo, ker predstavljajo v bistvu bolečo odpoved vsemu tistemu delovanju v zvezi s pomorskimi dejavnostmi, po katerem je naše mesto zaslovelo široko v svetu. Sklepi CIPE pomenijo mnogo za naše gospodarstvo, na njihovo koristnost pa je treba gledati z določeno kritičnostjo in previdnostjo, da ne bomo doživeli novih razočaranj, kakor smo jih še večkrat doživeli v podobnih primerih v tem povojnem razdobju. Nekateri sklepi CIPE so namreč takšni, da utegnejo predstavljati za naše ekonomsko življenje večjo ali manjšo zavoro in vzporedno tudi skrb: tako premestitev osrednjega projekcijskega urada CE.TE.NA. v Genovo, dalje osredotočenje proizvodnje ladijskih turbin ob ligurski obali (v Trstu bodo poslej proizvajali le Diesel motorje), predvsem pa dejstvo, da ne bodo napovedane	investicije	na našem	področju
rodile nikakršnega uspeha, kar se tiče števila zaposlenega osebja, še posebno pa je govornik poudaril, da ostane odprto vprašanje dela tistih 72 malih	in	srednjih	podjetij,
ki	dobavljajo	ladjedelnici	Sv. Mar-
ka vrsto pomožnih in sestavnih izdelkov in najrazličnejših vrst blaga	in uslug,	ki	se konkretizirajo
v glavnem izdelku — ladji in pri katerih je danes zaposlenih 2.877 ljudi. Zadnji razvoj dogodkov ni takšen, da bi bile družine teh delavcev lahko brez skrbi. Zaradi tega naj se dežela zavzame za čimprejšnjo rešitev tega važnega vprašanja kakor tudi za primemo rešitev vseh ostalih problemov v okviru tukajšnjega gospodarstva, in sicer naj se delo njenih organov razvija v duhu, ki naj ne bo pod vplivom predvolilnega vzdušja.
Liberalec Trauner je podal na kratko zgodovino ladjedelnice Sv. Marka ter orisal razliko med prvim načrtom IRI in najnovejšimi sklepi CIPE. V zvezi z resolucijo večinskih svetovalcev, v kateri je poudarjeno, da se strinjajo z delom, ki ga je opravil deželni odbor, v zvezi s sklepi medministrskega odbora, je govornik poudaril, da so sklepi CIPE v marsičem pomanjkljivi, zlasti zaradi prešibke povezave s problemi, ki ne spadajo striktno v okvir ladjedelništva.
Svetovalec Bacicchi (KPI) je poudaril, da pomeni resolucija praktično priznanje osrednjih oblasti, da je Trst prejel že vse, kar si lahko sploh pričakuje za svoje gospodarstvo; v resnici pa sklepi CIPE po eni strani ne zagotavljajo polne zaposlitve na našem področju, po drugi pa prepuščajo čedalje širše operativno območje zasebnemu kapitalu na škodo državnih javnih udejstvovanj. Socialist Moro Je nasprotno podčrtal, da so najnovejši načrti v zvezi s tukajšnjo ladjedelniško industrijo prvi poskus racionalnega reševanja naših gospodarskih vprašanj na našem področju od leta 1918 dalje. Svetovalec Dulci (PSDI) je izrazil soglasnost z večino, v polemiki z liberalci pa je dejal, da zasledujejo povsod le osebne koristi in da so si zlasti na našem področju v preteklosti nabrali ogromnih bogastev na račun tukajšnjega delavstva. Tudi svetovalec Cocianni (-KD) je dejal, da Je najnovejši načrt po sklepih CIPE bistveno pozitiven.
Po nastopu številnih svetovalcev, ki so izrazili vrsto jaomislekov v zvezi z odgovori, ki so Jih prejeli na svoje interpelacije, je spregovoril predsednik deželnega sveta Berzanti, ki je zavrnil očitke posameznih govornikov na predloženo resolucijo. Dr. de Rinaldini je nato dal dokument na glasovanje: zanj so glasovali svetovalci večine, proti pa komunisti, medtem ko so se misovci, liberalci in predstavnik Slovenske skupnosti glasovanja vzdržali. Resolucija je bila po vsem tem sprejeta z večino glasov.
ceste ter niže ležeče trgovine.
PARIZ, 12. — Zaradi močnega deževja je prekinjena železniška proga Nica-Pariz na tistem delu, kjer teče vzporedno z reko Ar-gens v pokrajini Marseille. Na o-beh straneh preplavljene proge čakajo številni vlaki.
V Moskvi je bilo danes zjutraj ob 7. uri 3 stopinje pod ničlo.
PISTICCI (Bari), 12. — V nekem vodnjaku v bližini kraja San Ba-silio, kjer so včeraj zvečer našli ustreljeno kmetico Giovanno Ca-rangelo, so davi našli truplo 70-let-nega kmeta Maura Pierra, ki je živel z omenjeno žensko.
Tudi m Goettingenu protesti proti filmu Africa addio"
BONN, 12.	— Jacopettijev
film «Africa Addio*, ki je že v Berlinu naletel na protestne demonstracije, je bil sedaj predmet ostrih kritik v Goettjnpenu. Skupine mladeničev, med katerimi so bili številni pripadniki druStva socialističnih študentov, so organzirale demonstracije ter razdelile letake, s katerimi so zahtevale, naj se film odstrani s programa, češ da je njegova vsebina žaljivo za vse tuje študente, zlasti za afriške. Toda do. slej so te akcije le še privabile več gledalcev.
Danes v gledališču prva predstava v novi sezoni
Maksim Gorki: Na dnu
(Od leve na desno: Radko Polič, Leli Nakrstova,
Jožko Lukeš)
MimiiiiiMiiiiimimmimiiiiiiiimimmiiiiiiiiiimiMmiiiumiJiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiimiiiiiiiiin
Včeraj je v Parizu umrl dramatik Steve Passeur
PARIZ, 12. — Zaradi srčne kapi je danes zjutraj na svojem stanovanju umrl Steve Passeur, dramatik, filmski delavec ter kritik. Imel je 67 let. Passeur, čigar pravo ime je bilo Etienne
.........................................................................imun
LONDON, 12. — Charles Chaplin, ki si je včeraj zlomil gleženj, ko je padel v kinematografskem studiu v Pinewoodu, se dobro počuti in bo v petek spet začel delati. David Golding je povedal, da bo Chaplin nekaj dni počival v svojem hotelu v Londonu, potem pa bo spet prišel v Pinewood, da dokonča montažo svojega zadnje-
ga filma »Grofica iz Hong Konga* s Sophio Loren in Marlonom Bran-dom. Vsekakor pa bo moral Charles Chaplin, ki ima 77 let, imeti nogo v mavcu šest do osem tednov.
(Na sliki:	Charles Chaplin v
Savoy Hotelu v Londonu z nogo v mavcu.)
Christophe Mor in, je bil ena izmed največjih avtoritet na področju dramske in še zlasti filmske umetnosti.
Rodil se je v Sedanu in je najprej delal kot bančni uradnik. Ta poklic pa je kmalu zapustil in posvetil se je novinarstvu:' Ker ga je nezadržno vleklo - h gledališču in filmu, je postal filmski kritik znanega mesečnika • Crapouillot*, ki ga je ustanovil tudi zelo znani Jean Galtier Boissiere. Pozneje je več let pisal pariško kroniko za dnevnik «L’Aurore*.
Najbolj znana Passeurova gledališka dela so «L’acheteuse», «L’amour gai», «Marche Noir», «Le pavillon brule» in «La vi-siteuseu. Svojo posebno slavo pa si je pridobil na področju filma. Napisal je scenarije za filme «Velika Beethovnova ljubezen», «Ob-tožujem», «Izgubljeni paradižu in za druge.
• * *
V	Kranju razstava
Layerjevih slik
V	galeriji mestne hiše v Kranju so odprli razstavo slik Leopolda Layerja, najbolj znanega slikarja na Slovenskem v drugi polovici 18. stoletja. Layer je iz svoje delavnice v Kranju več desetletij zalagal velik del današnje Slovenije s slikami. Razstavljena dela pomenijo tisti del umetniške dejavnosti slikarja L. Layerja in njegovega nasledstva, ki je danes ohranjen v Gorenjskem muzeju.
* * *
Nogometaš Orlando
protagonist pri Bologniniju
RIM, 7. — Režiser Bolognini je potrdil, da je ponudil glavno vlogo v filmu «Metello* nogometašu Orlandu, srednjemu napadalcu Napolija. Bolognini pa je tudi povedal, da še ni nič sklenjenega. Izmed nogometašev, ki so prešli k filmu in postali znani igralci, bi lahko navedli Massima Girottija, ki ga je «odkril» Luchino Visconti,ter Raja Valloneja, ki je pričel svojo filmsko kariero pod režiserjem Pietrom Germijem.
.................Ulitimi..m...............................minil..i...mu......................................................... mmmiiimi........................................................................................................n
Nasprotovanje Johnsonovi politi-
ki doma ta po svetu ter uvod v priprave na predvolilno kampanjo za predsedniške volitve leta 1968 brez dvoma osnovni «spiritus mo-vens« živahne publicistične dejavnosti na anglosaškem knjižnem trgu ta poplave del, ki se ukvarjajo z atentatom na predsednika J.F. Kennedyja. Po analizah Marka Lanea, Jaya Epstelna ln Harolda Weisberga ter po esejih Trevorja Roperja ta Richarda Popkina (njegov esej smo minuli mesec objavili na naši strani pod naslovom «Lee Oswald ni ubil Kennedyja») se ameriškim bralcem obetata še dve zanimivi knjigi na Isto temo: prva bo — kot večina doslej — pretežno pravniška analiza pomanjkljivosti dela Warrenove komisije ta Jo piše odvetnik M. Lle-beler, druga pa Je Izpod peresa publicista Willlama Manchestra, čigar rokopis so avtorizirali tudi člani Kennedyjeve družine.
Hkrati s to živahno publicistično dejavnostjo pa je v zadnjem času opaziti tudi premike v strukturi ameriškega Javnega mnenja; ti premiki kažejo, da ni več — čeprav Je nekoč bila — upravičena
Trije od petih Američanov sodijo, da je bil Kennedy žrtev zarote
Popkinova ugotovitev, da so ((Američani v poročilu Warrenove komisije dobili razlago, ki so Jo želeli in ko so jo najbrž tudi zaslužili«. Pred kratkim opravljena anketa, ki jo je organiziral «Washington Post«, dokazuje, da je večina Američanov prepričana, da prava zgodba o umoru predsednika Kenne-dyja še ni pršila na dan ta da še nihče ni dal pravega odgovora na vprašanje ali je bil Lee Harvey Oswald res edini krivec ali le eden od mnogih, še več: trije od petih anketirancev so prepričani, da je napačna ugotovitev Warrenove komisije, češ da je atentat delo enega samega zločinca. Bolj Jim Je všeč domneva, da gre za zaroto, pri čemer pa ne Izjavljajo ničesar o tem, katere sile bi utegnile stati za njo.
Pisanje o atentatu na Kennedy-Ja postaja s tem tudi politično občutljiva tema. Vsa doslej objavljena dela so Imela predvsem «po-
rotnlški« značaj; avtorji so se le obrobno spuščali v politično ozadje morebitne zarote ta so se predvsem ukvarjali s samim dokaznim gradivom, ki ga Je zbrala Warre-nova komisija. Njihova metoda Je bila glede na pravila anglosaškega pravosodja razumljiva. Porota Ima namreč v tem sodnem sistemu prevladujočo vlogo. Ona je tista, ki posluša dokaze obrambe ta tožilca, ona je tista, ki odloča o krivdi ali nedolžnosti; sodnikova naloga Je v tem sistemu voditi postopek ter poiskati ustrezni člen, ki določa kazen za krivca. Tako so se avtorji del o umoru Kenne-dyja doslej prebijali predvsem skozi gradivo, ki ga je Warrenova komisija objavila v 26 zvezkih ter se postavljali v vlogo porote: ali je dokazno gradivo dovolj prepričljivo, da bi sodišče smelo Leeja Harveya Oswa,lda obsoditi zaradi umora prve stopnje. Njihov odgovor je enoten ta se glasi: ne!
Prav zato se tudi večina analiz, ko ugotavljajo, da Lee Oswaid ni mogel biti morilec, ustavlja ob Osvvaldovi smrti. Le malo je del, ki bi se podrobneje spuščala v okoliščine, v katerih je Jack P,u-by, predsednik dallaškega podzemlja, ubil Oswalda pred očmi njegovih ječarjev. Prav tako malo je tudi pričevanj o tem, kaj se je pred atentatom dogajalo med predsednikom Kenfiedyjem ta tedanjim podpredsednikom Johnsonom. Nekaj o tem — predvsem o Rubyju — Je napisal Trevor Ro-per, več pa bo, kot vse kaže, razkrila knjiga Willlama Manchestra.
Manchester, ki ima sedaj 44 let ta Je po poklicu novinar, Je že leta 1962 napisal/Kennedyjevo biografijo. Njegova druga knjiga o Kennedyju naj bi izšla prihodnje leto ta kot poročajo lz ZDA, so Jo avtorizirali ne le člani Kennedy-jeve družine, marveč tudi najožji KennedyJevi sodelavci. Knjiga bo
nosila naslov «Smrt predsednika« ta bo vsebovala tudi nekaj takšnih podatkov, iz katerih bo subtilen bralec zlahka potegnil nekaj ugotovitev o delni odgovornosti nekaterih visokih političnih osebnosti — morda celo samega Johnsona — za vse tisto, kar se je pred atentatom ta po njem dogajalo v Dallasu.
Manchester med drugim ugotavlja, da Kennedy v Dallas ni odšel na lastno željo. Poroča namreč o pogovoru — pravzaprav prepiru med pokojnim predsednikom ta sedanjim predsednikom neposredno pred odhodom v Dallas. Ken-nedy je bil tedaj mnenja, da ima Johnson dovolj političnega ugleda, da uredi spore med teksansklml demokratskimi voditelji. Johnson ni bil tega mnenja ta Je vztrajal pri zahtevi, da odpotuje v Dallas tudi Kennedy. Prepir se Je končal praktično s streli na cesti pred šolskim skladiščem, kajti Kennedy
se Je še v samem Dallasu upiral, da bi se pretirano razkazoval po ulicah.
Iz pisanja časnikov v Manche-strovl knjigi je razvidnih še nekaj podrobnosti, ki pa iztrgane iz celote ne povedo mnogo. Tako pripoveduje avtor v svoji knjigi o prisegi novega predsednika v letalu: Johnson se je baje lz letala posvetoval s svojim dallaškim odvetnikom, kako naj opravi prisego, da bo postopek z skladu z ustavo. V tistem hipu je v letalo stopila Kennedyjeva vdova, še vedno v krvavem oblačilu. Kdo ve zakaj Je Johnson, ki Je bil dotlej sam, prekinil pogovor z odvetnikom. Ko Je kasneje prisegel, Je pri tem uporabil družinsko sveto pismo Ken-nedyjev. Sodnica, ki mora biti po ustavi navzoča pri ceremoniji, ga Je po opravljeni prisegi Izročila nekomu, ki ga Je Imela za agenta FBI. Kennedyjevega svetega pisma odtlej niso več nikoli videli.
Bolj zanimiv, kot te iztrgane podrobnosti pa je sam postopek av-toriziranja knjige. Manchester Je od Kennedyjeve družine dobil popolno prostost, kar zadeva objavljanje podatkov, kar mu je v posebnem pismu potrdil tudi Robert Kennedy, brat ubitega predsednika. Nekaj korektur pa je kljub temu opravila petčlanska komisija Kennedyjevih sodelavcev, ki jo je vodil Arthur Schle&inger, eden od najbolj uglednih Kennedyjevih svetovalcev. Večji del so črtali odstavke, ki so bili pomanjkljivi, kar zadeva točnost, takšne, ki bi lahko škodovali nacionalnim Interesom, ter tiste, ki so Mil preveč sovražni kar zadeva — Johnsona. Od revije «Look» je Manchester že dobil 300 milijonov Ur za prvo objavo (začeli bodo menda januarja). Tedaj bo tudi moč zanesljiveje povedati, ali so Američani dobili v roke delo, ki bo osvetlilo doslej zanemarjeno vprašanje (hkrati pa tudi vprašanje, ki po anketi «Wa-shlngton Posta« Američane vse bolj vznemirjajo); kdo so tisti, ki so stali za atentatorji?
M. 8.
OB STOLETNICI PRIKLJUČITVE FURLANIJE K ITALIJI
Prvi pogovor pod Kolovratom
Ko smo sedeli v župnišču pri Štoblanku, nam je župnik don Marij Lavrenčič v lepi in blagoglasni slovenščini rade volje odgovarjal na številna vprašanja in naš intervju se je v bistvu spremenil v dolgo kramljanje, ki je trajalo od poznega popoldneva kar globoko v noč. Sami nismo vedeli, kdaj je za Furlansko ravnino, ki Jo je s štoblanka tako lepo videti, zašlo sonce in kdaj je zlat oktobrski dan tako neopazno zdrsnil v Prvi somrak in nato v jesensko temo.
Župnikova pisarna v prenovljenem župnišču pri štoblanku me je bolj spominjala na pravo pisarno kot pa na cerkveni urad. Množica Pisem in časnikov na pisalni mizi, na drugi mizici star pisalni stroj,
Pa spet omare, ki so še bolj poudarjale vzdušje pisarne, nas je opozarjalo, da ima don Marij dovolj dela in skrbi za svojo čredo, saj njegova župnija sega kar v dve občini, in sicer v občino Grmek in občino Dreko. Sicer pa bi bilo kar najbolje, da najprej predstavimo župnijo, potem pa župnika samega.
Župnija pri štoblanku zajema naslednja naselja in vasi v Benečiji: Obranke, Malinšče, Zavrt, Praprotnica, Klobučarji (Breg) in Debe-nje, ki sodijo pod občino Dreko, medtem ko sodijo vasi Lombej, Skale in Rukin pod občino Grmek. Po župnikovih besedah živi v njegovi župniji danes kakih 320 duš, medtem ko je 95 ljudi iz njegove župnije na delu v tujini ali pa 'zven domačega kraja.
že od vaščanov smo zvedeli Prej, da don Marij dosledno mašuje v slovenščini in sleherna jutranja maša v farni cerkvi je slovenska. Povedati namreč moramo, da je don Marij eden izmed redkih duhovnikov v Benečiji, ki se poslužuje tistega sklepa drugega vatikanskega koncila, ki daje pooblastila, da se duhovniki poslužujejo pri cerkvenih in liturgičnih obredih domačega jezika, oziroma jezika svojih vernikov.
Ko sem vse to omenil don Mariju, se je le-ta samo nasmehnil, si prižgal svojo ceneno cigaro, se zavil v močno dišeči dim in me zvedavo, skoraj radovedno pogledal. Na mojo prošnjo, če bi mi bil pripravljen odgovarjati na vprašanja, ki bodo potem tudi objavljana, je brez pomisleka pristal in tako sem lahko začel visoko pod Kolovratom svoj prvi intervju v Benečiji z uglednim in narodno zavednim slovenskim župnikom don Marijem Lavrenčičem.
Prvo vprašanje je seveda zadelalo bolj splošne probleme, kot kdaj je prišel v to župnijo, kje se je šolal itd.
«Semkaj, v Štoblank, sem prišel leta 1934, naravnost iz čedadske-ga semenišča. Takrat je moja župnija štela 550 duš, zdaj pa, kot ste omenili že v uvodu, šteje samo kakih 320 župljanov. Tu sem torej neprekinjeno 32 let in me-jum, da vam že to dejstvo samo lahko nekaj pove. V svojo župnijo sem torej prišel, kot sem omenil, avgusta 1934. leta. Seveda sem takoj začel pridigati in maševati v slovenščini, toda že konec oktobra istega leta sta nenadoma prišla k uieni dva orožnika s postaje v Sv. Lenartu. Odpeljala sta me na kvesturo v Videm. Tu mi je kvestor začel groziti, češ da moram kon-ca'-i s slovenščino, ob koncu pa •ui je dejal, da me bo dal celo zvezati in ne bo vrgel v ječo. Jaz ha sem mu odvrnil, da bom o tem govoril s svojim škofom, kajti le škof je tista oblast, pod katero sodim sam in moje delo. Res sem i aslednjega dne odšel k škofu, '■‘da škof mi gledo uporabe slovenščine v cerkvi ni rekel nič odločnega in konkretnega. Jasno sem cUtil, kako neodločen je. In potem sem seveda moral začeti maševati v Italijanščini, vendar pa se nisem prav nikoli popolnoma poko-r'l fašističnim ukazom in fašiste P° naših vaseh sem resnično vlekel za nos. Bil sem namreč eden vedkih izobraženih ljudi v svoji župniji in tako so mi morali fašistični krajevni veljaki, radi ali ne-radi, prinašati vse ukaze, zakone, odredbe in podobno, da sem jim jih tolmačil in razlagal, kar sem seveda marsikdaj izrabil sebi, ozi-
roma slovenskemu jeziku v prid.* «/n kako je bilo potem po koncu druge svetovne vojne, po padcu fašizma?*, sem mu segel v besedo.
■»Takoj po koncu vojne smo svobodneje zadihali. Zato sem nemudoma začel organizirati otroke in jih zbirati v igralski krožek, da bi študirali otroške igrice v slo-venčini. Seveda sem bil sam tudi režiser. Toda takrat je bilo z otroki še mogoče delati, saj sem imel 30 do 40 otrok, danes pa imam v vsej fari samo tri ali štiri otroke.* »To torej pomeni, da vasi v vaši župniji v nekem smislu propadajo.»
«Da. Tako ima. i v svoji fari zdaj že dvanajst hiš popolnoma zapuščenih, kajti družine so odšle za kruhom drugam, bodisi v Furlanijo, še ho'j pa v tujino, v Belgijo, Francijo, Švico. Doma ostajajo samo stari ljudje.*
Morda bi bilo zanimivo, če bi malce pogledala v vaše matične knjige. Koliko ste, na primer, poročili mladih paro j in kdaj je bila zadnja poroka v vaši fari.*
Don Marij je vstal, odprl omaro, vzel iz nje debele ir. ogromne matične knjige in začel zamišljeno listati po njih. Nastal je premolk, ki je bil sam po sebi nekako čuden in mučen. Globoko je potegnil svojo cigaro, potem pa dejal, lista je po knjigi poročenih:
«Kdaj sem poročil zadnji par? Tu vidim zapisano — januar 1963. Torej pred tremi leti.*
»In, ali so pari ostali v domači fari? — sem nadaljeval z vprašanjem.
«Kar poglejva,* in začel je polglasno naštevati pare, ki jih je poročil. Pri slehernem je dejal: odšel po poroki. »Vidite, izmed desetih poročenih parov, ki sem jih poročil v zadnjih letih, je en sam par ostal doma.*
«Ali bi morda ne pogledali še v rojstno knji. j. Zanimivo bi bilo morda zvedeti, koliko otrok ste letos krstili.»
Don Marij je spet vzel v roke novo, zajetno knjigo in spet začel - mišljeno listati po njej.
«Pravite, koliko novorojencev sem letos krstil. Odkrito poveda--- nobenega. In v vsem lanskem letu sem krstil samo enega otroka.*
«Ti podatki nam zgovorno pričajo, da ljudje odhajajo, da tukaj res ni mogoče več živeti, da je ekonomska nuja tista, ki sili ljudi izpod rodnih krovov v tujino,» sem nadaljeval.
«Da,» — mi je pribil don Marij. «Vse se seli v Furlanijo in tujino, tj.., kjer je delo, kjer je v bližini šola. Ljudje tukaj, v moji fari, rea danes ne morejo živeti. Pod fašizmom, ko so bile meje zaprte, e vladala tod strašna revščina, obdelan je bil sleherni košček zem-
—	Bejži, bejii, hlineč, kašne figure mi delaš!
—	Pej kej? Kašne figure?
—	Ma dej, dej! Se reme-nirat po pržoneh jn tribuna-leh jn še mene spravet u šmir! Jest ne znam, de ne moreš namalo pre-mislet...
— Pej sej se tebi ni neč zgodilo. Saj so te spoznali za nedoužnega. Prava reč, če si biu an par dni u Koroneji. Si zdej vsaj ta pravi Trještin.
— E, dragi moj, mene me tu forte šekira. Zatu ke če hodeš po tribunaleh, prideš zmiram na slab glas. Zatu ke ledje rečejo, de če je biu aden pred sodnikam jn tudi če je pole /raj, de neicej je moglo vseleh bet. Jn taku se te zogibajo.
— Bejži, bejži, kej greš za tistem, kar ledje govorijo! Ledje zmiram dosti govorijo. Be se telo, de be poslušau vse čakole!
— Vidi, ma mene me tudi šekira, ke sm tle tvoj kolega. Jn zdej so te pej na tribunali spoznali, de si	šempio jn	de	ne odgovarjaš	za tu,
kar nardiš.	Kej tebe	te	neč ne prime	tašna
sramota?
— Kašna	sramota?	Tu	je, dragi moj,	privi-
legij. Jest sm zdej prevelegiran jn lahko nar-din, kar čem jn mi neč ne morejo, zatu ke nisem odgovoren. Sm.	be	reku, ku an monarh
al velika glava, ke lahko nardi, kar če jn je zmiram prou. Taku je, dragi moj. Ti pej, ke si pameten, se moreš forte ahtat, kej rečeš.
— Ma znaš, de te prou ne zastopem več. Na tribunali le dohtarji vizitirajo jn koštetirajo, de si udarjen jn pole te sodnik spesti, zatu ke se ne splača s tabo zgeblavat cajt jn ti se še držiš. Še hvaleš se s tem.
_ Kepej! Se vide, de ti forte malo zasto-peš. Mene se je zdej, dragi moj, ses tem pro-
•ji.sam šele odprla pot za delat kariero. Jn ti povem, de ne bom več dougo touku tega zguna, zatu ke bom pršu naprej. Zatu ke zdej, ke je-mam od tribunala črno na belem, de sm nazaj s kartami, zdej so mi odprte vsa vrata. Jn bom gledau, de postanem nar-mejn kašen direktor al kašen šef jn lahko postanem še minister. Zatu ke zdej, ke ledje znajo, s kom jemajo opravka, zdej bom uživau dosti več zaupanja. Zatu ke ledje se narbol bojijo telegentneh ledi, zatu ke uani če jo zmiram vse obrnt, neč jem ni prou jn ne dajo nikoli mera. Tašne, ku jest jemajo pej vsi radi.
— Bejši, bejži Mihec, kej blodeš!
— Neč ne blodem. Je prou taku. Jn če češ glih vedet, te povem, de bom za začetek kan-didirau pr volitvah za komun. Jn pole bom jest drugem komendirau jn tudi tistem, ke bojo tou-kii ta zgun. Zatu ke jest bom pestu ta meštir. Ti boš ostou, ma namesto mene bo pršu kašen drugi. Kašen, ke bo volu zame. Ma ti nečko glej, de ga boš lepu navadu touč, zatu ke če ne...
— Vidga, vidga Mihca! Kaku se vre po-staula! Sej nisi še zvaljen. In dokler niso volitve končane, se neč ne zna. Pej na kašni listi misleč kandidirat?
— Kej nanka prašaš! Na tisti od dependen-tistov pej. Zatu ke zdej...
— Na, ta je lepa! Sej si se do zdej mešau sez Maocetungam jn vse drugo. Kej si spet kam-birau? Se me prou zdi, de so jemeli tisti psihiatri ražon...
— E, se vide, de ti nisi politik jn de ne znaš jet sez duham časa
— Znaš kej, Mihec? Ti nečko kandidirej jn buh ti dej, de be biu zvaljen. Se te bom vsaj rešu.
— Ne se bat! Ma pole ahtej se ti!
modni kotiček
Italijanski kreatorji v Ameriki, francoski v Moskvi
Mnenje o mirni krilih je v Moskvi deljeno: eni se zanje navdušujejo, drugi pa se nad njimi zgražajo
Pred dnevi je imela v Ameriki velik uspeh modna revija najbolj priznanih italijanskih modnih hiš, ki so prikazale modele že za prihodnjo pomlad, poletje in jesen. Vsi modeli so bili kreacije italijanskih modnih ustvarjalcev, kot so bile italijanske proizvodnje tudi tkanine, iz katerih so bili modeli izdelani. Modni dopisniki poročajo, da so bile Američanke nad italijansko visoko modo naravnost navdušene ter da jo smatrajo za izredno mladostno, graciozno in nežno. Italijanski razstavljavci so bili seveda z uspehom zadovoljni ter imajo že v načrtu podobne večje modne manifestacije še v drugih predelih sveta, kamor si visoka moda še ni utrla poti, vsaj italijanska ne, saj je znano, da je imela še do nedavnega monopol nad visoko žensko modo edinole pariška moda.
Medtem ko prihajajo vesti o uspehu italijanske visoke mode v Ameriki, pa prihajajo iz Moskve vesti o močni afirmaciji pariških modnih kreacij, predvsem modelov pariške modne hiše Christian Dior. Prav tako pred dnevi je bila namreč v Moskvi v Domu mode velika modna revija, na kateri so
poleg modelov domačih modnih l Seveda morajo biti tiste, ki jih
........................................„»»„""■...........milil...................................u
BRATA JUDICA CORDIGLIA NAPOVEDUJETA
SODOBNA TEHNIKA NE POZNA VEC MEJA
Elektronski zdravnik bo v IDA «ordiniral» že prihodnjo pomlad
Znanstveniki pa vendarle priznavajo, da ne bo zamenjal zdravnika
(Nadaljevanje na 6. strani)
NEW YORK, 12. — Pred nedavnim je neki strokovnjak izjavil, da bi ne bilo slabo, če bi sodobna tehnika izdelala elektronsko napravo, ki bi naj zamenjala zdravnika. To se na prvi videz zdi čudno in nedosegljivo, vendar je isti strokovnjak svojo trditev podkrepil z dokaj logičnim zaključkom, da primanjkuje na svetu zelo veliko zdravnikov, saj so v nekaterih nerazvitih predelih sveta zdravniki tako redki, da pride na enega tudi do 50, 60, celo 70.000 prebivalcev. Ker je malone nemogoče v krajši dobi dobiti zadostno ali vsaj približno zadostno število zdravnikov, bi ne bilo napak, da bi v nekaterih centrih tudi nerazvitih dežel razpolagali z — elektronskim zdravnikom.
Koliko se to zdi preveč zahtevno, moremo danes vendarle povedati, da zamisel ni neuresnič-
Preteklo nedeljo so — kot smo že poročali — pred cerkvijo v Kromberku odkrili spominsko ploščo znanemu slovenskemu skladatelju Vinku Vodopivcu
ljiva in če se bo delo nadaljevalo po načrtih, bo že čez pol leta, že v začetku 1967. leta »elek-tronski zdravnik* — nared. Navaden zdravnik, to se pravi človek, potrebuje dolgoletno šolanje, preden mu na univerzi izstavijo diplomo. Priprave «elektron-skega zdravnika* pa so trajale le poldrugo leto. V zadnjih tednih so »elektronskemu zdravniku* vstavili še določene »specializacije* in ga opremili celo tako, da bo mogel s pravim, navadnim zdravnikom — razpravljati. Še več. Naši zdravniki so znani kot zdravniki splošne prakse ali kot specialisti, vendar pa le za določeno specialnost. »Elektronski zdravnik* pa bo specializiran za celo vrsto bolezni. Za sedaj mu ne zaupajo le treh specialnosti in sicer ne bo mogel biti specialist za psihiatrijo, za otroške in za tropične bolezni. Strokovnjaki, ki ga pripravljajo, pa trdijo, da ga bodo osposobili tudi za te tri specialnosti, tako da bo »elektronski zdravnik* najpopolnejši zdravnik.
Dr. Fredrick Moore, ki vodi dela pri tem za družbo »Business Machines Corporation*, je pa vendarle dodal, da »elektronski zdravnik* ne bo mogel v celoti zamenjati našega preprostega zdravnika. Lahko pa mu bo v veliko pomoč, ker bo nekakšna enciklopedija vse medicinske znanosti, ki je vedno bolj obsežna,
Delovanje »elektronskega zdravnika* je zelo enostavno: zdravnik, ki hoče, da bi mu elektronski stroj pomagal, mu najprej vstavi določene informacije glede pacienta in sicer starost, težo, spol, krvni pritisk in podobne generične podatke, hkrati pa tem doda tudi simptome bolezni, da bi elektronska naprava mogla u-gotoviti za katero bolezen gre. V samih nekaj sekundah elektronski zdravnik izstavi kar celo vrsto možnih diagnoz, hkrati pa predlaga tudi morebitna zdravljenja.
Seveda se strokovnjaki tudi nad tem svojim uspehom ne navdušujejo preveč in previdno dodajajo, da »elektronski zdravnik* ne bo mogel v celoti zamenjati človeka. Morda jih v to prepričujejo tudi izkušnje z »elektronskim odvetnikom* ali bolje povedano e-lektronskim pravnikom, ki so ga prav tako izdelali, vendar je dal dokaj pomanjkljive rezultate.
Sovjeti pripravljajo izstrelitev ladje s posadko šestih mož
Turinska brata omenjata tudi imena članov posadke
TURIN, 12. - Sovjeti vršijo priprave za vesoljski poskus, pri katerem bodo poslali na krožno pot okoli Zemlje velikansko vesoljsko ladjo s šestimi potniki. Ta poskus naj bi se izvršil še v letošnjem letu. Tako zatrjujeta brata Judica-Cordiglia, ki s svojega središča v Torre Bert pri Turinu zasledujeta in prisluškujeta oddajam sovjetskih vesoljskih postaj. Na temelju prevodov in s proučevanjem radijskih oddaj, ki prihajajo iz Sovjetske zveze, turinska brata predvidevata, da bodo Sovjeti napravili ta poskus v letošnjem letu in da bodo posadko te velike vesoljske ladje sestavljali med drugim tudi podpolkovnik Mihail Obrazcov in majorja Brik in Asanin.
Po domnevah bratov Judica-Cordiglia bo del posadke med poskusom zapustil ladjo in napravilo nekaj poskusov v vesoljskem prostoru. Med drugim bodo ti člani posadke izvedli namišljene priključitve posameznih delov in popravili namišljene okvare.
Brata Judica-Cordiglia ne izključujeta možnosti, da bi Sovjeti pri tem poskusu izkoristili u-metne satelite vrste «Kozmos» ali «Proton* kot nekakšne «tarče», s katerimi naj bi se velika vesoljska ladja med poletom — srečala.
Višanje strokovnosti v SZ
Sodobni razvoj terja vedno višjo specializacijo, vedno višjo kulturno in strokovno raven ustvarjalnih sil, pa naj gre za preprostejšega ali strokovnega delavca, da ne govorimo o višjih strokovnih delovnih močeh. Zato se v vseh državah trudijo, da bi se strokovna raven delovnih sil čim bolj dvignila, kajti v tem je ena izmed osnov vsakršnega, posebej pa še hitrejšega napredka. O teh naporih in dosedanjih uspehih v Sovjetski zvezi je bilo že veliko povedanega, pred seboj pa imamo nekaj primerjalnih in tudi konkretnih podatkov, ki jih je zbral in v svojem članku »Kako se spreminja sovjetska družba* objavil sovjetski doktor filozofskih ved M. Rutkevič. Od teh podatkov, bomo navedli le nekatere:
Medtem ko je leta 1939, torej tik pred zadnjo vojno, na tisoč sovjetski ljudi, ki so bili zaposleni v gospodarstvu, bilo 123 s srednjo in visoko šolsko izobrazbo, jih je bilo leta 1959 že 433, v začetku lanskega leta pa že 522. Pri tem pa je treba dodati, da je v Sovjetski zvezi desetletka smatrana kot srednja šola.
V konkretnih številkah pa se nekateri podatki dajo prikazati tudi takole: v začetku zadnjega petletnega načrta, to se pravi leta 1059 je delavske in kmetijske strokovne šole obiskovalo 1,900.00 mladeničev in deklet, konec lanskega leta pa je iste šole obiskovalo že 4,700.000 mladeničev in deklet.
Zanimivi so tudi konkretni podatki, kar zadeva visoko strokovno izobrazbo: leta 1941 je v sovjetskem gospodarstvu delalo 2 milijona 400.000 strokovnjakov z višjo ali visoko izobrazbo, kar je predstavljalo 3 odst. vseh zaposlenih, lansko leto pa jih je bilo že 12 milijonov, od katerih jih je bilo že 5 milijonov z visoko strokovno izobrazbo.
Toliko kar zadeva stanje ob koncu lanskega leta. Vendar pa je pri tem treba dodati, da se je število srednjih in visoko izobraženih strokovnjakov tako povečalo kljub temu, da je v tem razdobju Sovjetska zveza doživela tudi strahotno drugo svetovno vojno z vsemi ustreznimi posledicami, saj statistični podatki govore, da je Sovjetska zveza v času druge svetovne vojne izgubila o-koli ali celo nad 20 milijonov prebivalcev. Prav gotovo je bilo med temi tudi veliko strokovnjakov.
Če je bil dosežen tak uspeh v dosedanjih pogojih, se more sklepati, da bodo doseženi tudi cilji, ki jih predvideva sedanji petletni načrt, po katerem se bo v prihodnjih petih letih število visoko izobraženih strokovnjakov povečalo še za nadaljnjih sedem milijonov, kar je za okoli 65 odst. več, kot jih je sovjetsko strokovno šolstvo dalo v zadnjih petih letih.
Mimogrede bi mogli še dodati, da pretežna večina novih strokovnjakov izhaja iz delavskih družin, velik del novih strokovnjakov prihaja iz kmečkih družin, razmeroma malo pa iz uradniških, sorazmerno celo manj kot znaša odstotek uradništva v javni ali gospodarski dejavnosti.
ekspertov prikazali tudi najnovejše modele pariških modnih ustvarjalcev, med temi številne modele Christiana Diorja.
Po pisanju časopisov je modna revija naletela na izredno zanimanje, ki se kaže v številnih polemikah in komentarjih, ki jih o njej moskovski časopisi še vedno objavljajo. Čeprav ni nobena novost, da je sovjetska ženska moda v zadnjih letih dosegla lepe uspehe ter da se je sovjetska konfekcijska industrija usmerila k izdelovanju lepih in okusnih modelov, ki v veliki meri ustrezajo zamislim in napotkom mode v zapahnem svetu, je vendarle tokratna modna revija predstavljala za moskovski ženski svet pravo doživetje — rekle bi lahko celo nekak šok.
Christian Dior in drugi pariški modni ustvarjalci so namreč prišli v Moskvo z modeli, katerih dolžina je bila 15, pa tudi 20 centimetrov nad koleni, s čimer so hoteli poudariti, da se je moda mini kril po svetu uveljavila ter da je čas, da jo osvojijo tudi sovjetske ženske.
Mnenja o teh mini krilih, ali kakor so jih v Moskvi takoj imenovali mini-jupe, so bila izredno deljena. Medtem ko so se bolj zrele ženske nad tako kratkimi krili zgražale ter so jih sprejele le kot nekakšno modno norčijo, so bile mlade Moskovčanke nad njimi navdušene.
Strokovno mnenje o tej modni reviji Helene Raisman, ene najbolj poznanih in cenjenih modnih risark, ki jo je objavila sovjetska agencija ^Novosti*:
Mnenja o modi kratkih kril so bila med vsemi navzočimi gledalkami izredno deljena. Starejše ženske so se nad njo zgražale, mlajše so jo sprejele delno z nezaupanjem, delno pa z velikim navdušenjem. Morah priznati, da so naše ženske nosile do sedaj predolga krila. Seveda pa s tem ni rečeno, da bi morale kar čez noč v drugo skrajnost ter da bi morale začeti nositi tako kratka krila, kot so nam jih prikazali pariški modni ustvarjalci. Po mojem so krila, kratka 15, pa tudi 20 centimetrov nad koleni neokusna in za večino naših žensk nesprejemljiva, da pa so z druge strani mnogo bolj okusna in sprejemljiva krila, ki so le pet, največ deset centimetrov nad koleni.
IIIIHtf «111 Itllllll IIIIMMttMIIIIMItlllllMIIIIHMim II! lili
Komisija OZN proučuje zamisel o graditvi velike ceste skozi Saharo. Cesto, ki bi bila dolga okoli 3200 km in bi segala od severnoafriških obal do Nigra, bi speljali v glavnem vzdolž starih karavanskih poti od jezera Čad proti Libiji, Alžiriji in Egiptu. Po cesti, ki naj bi bila zgrajena do leta 1978, bi peljalo okoli 25.000 motornih vozil na leto.
bodo nosile, mlade in lepe, predvsem pa morajo imeti lepe noge.*
Ista modna risarka pa ni izključila možnosti, da se bodo kratka krila že v kratkem pojavila na moskovskih ulicah ter da jih bodo dekleta, ne glede na to, če so lepa in če imajo lepe noge, z navdušenjem osvojila.
cSicer pa,* je pristavila Helena Raisman, »nismo me Rusinje tiste, ki tujo modo samo sprejemamo, nimamo pa tudi lastnih idej in zamisli. Le pomislite, koliko ruskih «specialitet* so v zadnjih letih osvojile razne najbolj priznane modne hiše sveta. Na prvent mestu je moda ženskih škornjev, nato krznenih kučem in še plaščev, obrobljenih s krznom, kot tudi raznih bolerov in bluz, okrašenih z umetnimi biseri, ki so podobne našim ruskim nošam. Izmenjava idej in zamisli je zato po mojem izredno koristna ter bo lahko imela ugodne posledice za žensko modo po vsem svetu.*
iiiimimiiiiiimiiii.tiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiil
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Priložnosti, ki jih je treba izkoristiti. Izredno zadovoljstvo zaradi prijetnega vzdušja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Kar nadaljujte po poti, ki ste jo ubrali. Negotovost v čustvih ljubljene o-sebe.
' DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Držite se poslovnih pravil, pa čeprav so na vašo škodo. Vaše srce do danes srečno.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Včasih je potrebna tudi drznost, vendar previdnost ni odveč. Oblegajte trdnjavo, dokler ne popusti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Če hočete iz sedanjih težav, morate ubrati drugo pot. V čustvenih zadevah nič novega.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neka zadeva, ki se vam zdi nerešljiva, bo vendarle doživela konec. Slabo se boste počutili.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Držite se sicer načrta, vendar prepustite kaj tudi trenutni iniciativi. Ljubosumni boste.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Interesi se križajo, toda ne bo hudega. Zaupajte v treznost ljubljene osebe.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne spuščajte se v avanture, pa čeprav bi se vam znale posrečiti. Zunanji videz naj ne bo vse.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Najprej razčistite notranje zadeve, nato se lotite širšega dejanja. O-tresli se boste vsiljive osebe.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Razčistite spor s predstojnikom. Privoščite si malo počitka, umskega in fizičnega.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Finančno boste sicer uspeli, moralno pa boste razočarani. Spoštujte tudi mlajše od sebe.
"'iiimi
.........................................„„„........11111111111...............................................................'""............mini.................................................„"""""1111111.........................................
S poti po Italiji
V bližini leži Piazza Amerina. visoko ležeče mestece z veličastno katedralo Dalje po planoti pa imajo vsi pogled^ za ozadje fPcigočni vrt Etne, ognjenika, ki vlada nad Sicilijo. Nižja pobočja gore so ovita v modrino. Na vedno sončnem nebu lebdi bel oblak, s snegom pokrit stožec vstaja za nasadi južnega sadja. Iz vrha pa so se razpustila pobočja: mogočna Valle del Bove, kjer so idealni smučarski tereni; gozd pinij Linguagiossa; otrpnjeno morje okamenele lave na strmem pobočju Bronte; lavini tokovi južnega pobočja, ki se spuščajo do Catanie, po velikosti drugega mesta Sicilije. Na severovzhodu je lava z Etne, ko se je potapljala v Jonsko morje, ustvarila obalo polno jam, globeli in nazobčanih pečin — Riviera dei Cicloni. Srebrno zelenje tisočletnih dreves oliv. Obrisi Castella Aci ab. Prozorne vode jezera Lachea. Obala Acireale. Morda najlepši pogled na Etno pa je z razvalinami grško-rimskega gledališča v 1'aormini ospredju, nad najlepšim delom sicilske obale, kjer je možno kopanje preko celega leta. Vrtovi, vrtnice na oknih, češnjeva drevesa, nasadi rožičevcev, kaktusi, jahte.
Znova smo prepluli Mesinski preliv. Pred nami vstajajo gore Kalabrije. V kupeju sede mladeniči, ki gredo na delo v Nemčijo. Večina niti ne ve točno v kateri kraj gredo: — K bratu. — K znancu. ~ Vedno sem želel študirati je dejal mlad fant iz Raguse, ki je delal že četrto leto v Nemčiji. - Poročil sem se, ko sem bil star osemnajst let. Mnogi se poročijo še mlajši. Na Siciliji se ponekod poročijo med seboj celo sorodniki. Jaz sem poročen s svojo sestrično. Včasih pa se poroče vsi bratje in sestre iz dveh družin med seboj. Kant in dekle pred poroko ne smeta hoditi skupaj. Lahko se sesta
jata samo včasih od prisotnosti družine.
— In kaj pravijo vaša dekleta, ko vidijo, da prihajajo turistke iz vse Evrope k vam na počitnice.
— Sprašujejo se, zakaj se tuja dekleta lahko kopajo, sprehajajo, govore s fanti, one pa morajo biti stalno doma. Toda vsi imamo o dekletih, ki se obnašajo preveč svobodno zelo slabo mnenje.
Nato mi je fant iz Raguse pokazal sliko svojih dveh otrok. Toda slike svoje žene ni pokazal. Kaže, da so stari običaji nepremakljivi. Nad Sicilijo drži še vedno roko mafija. Mafija — beseda, ki se je pred leti ni upal nihče javno spregovoriti. Sedaj padajo njene postojanke. Počasi izgineva tradicija. Franca Viola, osemnajstletna deklica iz Alcama, se ni hotela poročiti s fantom, ki jo je ugrabil. Njena drama je tako kot toliko podobnih usod pretresla Italijo Toda Franca živi še vedno življenje živega mrtveca. — Postala bo redovnica ali pa se bo poročila s Filipom Melodio. Tako gredo stvari tu, je bil končni komentar njene zgodbe. Njen oče ni mogel dobiti dela. — Če mu damo delo bomo drago plačali, so dejali delodajalci. — Mafija je kot gumijasta žoga. Upogne se, kjer jo stisneš, a potem se zopet vrne v prvotno obliko.
Koliko časa? — Vedno sem želel študirati, je dejal mlad fant iz Raguse. — Pričel pa sem delati z osmimi leti na polju za štiri tisoč lir na mesec. Sedaj ne morem študirati, ker imam družino. Na polju se slabo zasluži. Naš up je industrija. V Geli, na južni obali Sicilije so odkrili nafto. Tam sedaj nihče več ne dela na polju.
« * •
Neapelj. Rim. Milan. Potovanje po deželi milega podnebja in prijaznih ljudi, se približuje h koncu. Ostali pa bodo vtisi, ki segajo nazaj v tisočletno zgodovino, v katero se vpletajo kontrasti sedanjosti. Prevzel me je velemestni tempo Milana, spomeniki in dostojanstveno obnašanje Rimljanov, bogastvo, revščina in lepote Neaplja,
nasprotja Sicilije. Vsi ti vtisi pa tvorijo le droben delček nasprotij, ki so se izoblikovali med severom in jugom, med bogastvom in revščino, med starim in novim. V njih odmevajo končno nasprotja Evrope, različni nazori in pogledi. Vsa nasprotja, ki odmevajo v človeku in ki so že od nekdaj nasprotja življenja.
V.
Na obisku pri sosedih
Ime italijanske dežele izgovarja s pritajenimi vzdihi velik del ženskega, prebivalstva evropske celine. Za dekleta, ki žive v centralnem in severnem delu Evrope, je pojem Sredozemlja neločljivo povezan s sanjami o veliki ljubezni, nenadkriljivih, nežnih ljubimcih, ki so veliki pevci in galantni govorniki. Milo podnebje, vonjave cvetja, skrivnostni spomeniki iz preteklosti, košček romantike v zvezdnatih nočeh in temperamentni poljubi ob zvokih serenad. Za moške pa je Italija dežela strastnih črnolasih lepotic, o katerih pa na žalost ne vemo prav ničesar, ker se le redko podajo na pot v tuje kraje in nam tudi doma ne dajo prilike, da bi jih pobliže spoznali. Namesto njih potujejo njihovi možje in zaročenci, ki postanejo, ko zapuste dom, pravi levi pri ogovarjanju deklet. Res pa je, da se sodobne Italijanke, ki so se osvobodile predsodkov, močno pritožujejo nad svojimi možmi in zatrjujejo, da je mit o velikih ljubimcih samo bajka. Pustimo torej ob strani vsa razglabljanja o gospodarstvu, o 'razvitosti in nerazvitosti, imejmo pred očmi le to da je tradicija slabo načeta in da je precejšen prepad v standardu, mentaliteti in običajih med severnim in južnim delom dežele. Oglejmo si človeka kot ga lahko srečamo v kupejih vlakov, na cesti, po lokalih in trgovinah, oglejmo si ga tako kot se bo predstavil na prvi pogled — s prijaznim nasmehom na ustnicah.
(Nadaljevanje sledi)	BORIS VISNOVEC
ČETRTEK, 13. OKTOBRA 1966 Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila; 7.30 Jutranja glasba;
11.30	Slov. pesmi; 11.45 Trije glasovi; 12.15 Znanost in tehnika;
12.30	Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel »Club 5»; 17.20 Za vaš transistor-nik; 18.15 Umetnost; 18.30 Ko-njovič: Na selu; 19.00 Pisani balončki; 19.30 Plošče, ki so mladim všeč; 20.00 Šport; 20.30 »Zelo lahek primer*, detektivka; 21.15 Jazz; 21.35 H. W. Henze: Nacht-stucke und Arien; 22.00 Harmonija zvokov; 22.40 Pianist Leon Engelman; 23.00 Glasba za lahko noc.
Trst
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Duo Russo-Safred; 13.30 Orkester Casamassima; 14.05 Koncert; 14.25 Ansambel »Gli angeli*.
Koper
6.30,	7.30, 12.30, 13.30, 14.30,
19.15	— Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.15 Polke in valčki; 10.45 Knjige, filmi, plošče; 11.00 Lahka glasba;
13.15	Popevke; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.40 Melodije; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Operetne melodije; 15.45 Slov. narodne; 16.30 Radijska drama; 17.15 B. Matino in L. Kodrič; 17.40 Ital. narodne pesmi; 18.00 in 19.30 Prenos RL;
22.15	Orkester; 22.35 Glasba v noči.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Jutranji pozdrav; 8.45 Neapeljske pesmi; 9.00 Operetni motivi; 9.20 Strani iz albuma; 9.35 Orkester; 9.55 Zdravnikovo mnenje; 10.05 Operna antologija; 11.00 Popevke; 11.30 Koncert; 11.45 Pesmi, ki so v modi;
13.30	Domenico Modugno; 15.10 Godala; 15.45 Pianist E. Times; 16.f Spored za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 17.35 Orkester Edel-hagen; 18.10 Giacomo Puccini; 18.50 Spored z onstran Atlantika; 20.20 Nat King Cole; 21.00 Politična tribuna; 22.15 Koncert.
II. program
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 7.35 Jutranja glasba; 8.40 Poje A. Identici; 9.10 Pianist E. Cano; 9.20 Dva glasova —
dva stila; 9.40 Orkester Relly; 9.55 Vesela glasba; 10.20 Ansambel Lagarreta; 10.35 Glasbeno-go-vorni spored; 11.40 Skladbe za orkester; 14.05 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji;
15.35	Koncert; 16.00 Rapsodija;
17.35	E. About: «11 našo di un notaio*; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Filmske novosti; 21.00 HI. festival nazionale delle rose.
III. program
18.30	Scarlattijeve skladbe; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Poulencove skladbe; 21.25 Armstrong; 22.15 Znanstvena oddaja.
Slovenija
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	— Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 9.25 Melodije; 9.45 Glasbena pravljica: 10.15 S solisti mariborske Opere: 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!;
12.05	španski koloni: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 »čez hrib in dol*, 13.30 Priporočajo vam...;
14.05	Dela velikih mojstrov; 15.30 Pihalne godbe; 15.40 G. Marotta: Ljudje iz slepe ulice; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti: 18.15 O-peretne melodije; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glas beni nokturno; 22.10 E. Chausson: Poeme za violino in klavir; 23.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
17.30	Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.45 Odkrivanje Afrike; 19.45 Športne vesti in. ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Politična tribuna; 22.00 Glasbeni program; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik: 21.15 »Destina-zione Fort Gregg*; 22.05 Kultur ne aktualnosti.
Jug. televizija
9.40 in 14.50 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 11.30 Glasbeni pouk 16.10 Kompozicija; 16.35 Izdelajmo sami hidrogliser; 17.25 Poročila; 17.30 Tatvina v zbornici; 18.25 Obzornik; 18.45 Pisma občanov; 19.10 Glasbeni četrtek; 19.40 TV prospekt; 20.00 Dnevnik:
20.30	Aktualni pogovori; 21.15 E-kran na ekranu; 22.15 Poročila.
— 4 —
13. oktobra 1966
Vreme včeraj: najvišja temperatura 21, najnižja 18.7, ob 19, uri 19.4; vlaga 80 odst., zračni tiak 1017.2 raste, veter 10 km severovzhodnik.*-nebo S desetin pooblačeno, padavic ne 20.5 mm, morje mirno, temperatura morja 21.3 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 13. oktobra Edvard
SoriLe vzide ob 6.18 in zatone ob 17.24. Dolžina dneva 11.06. Luna vzide ob 5.02 in zatone ob 17.19
Jutri, PETEK, 14. oktobra
Nedeljko
Po razgovorih sindikatov z ministrom Pieraccinijem v Rimu
Tajništvi DZ-CGIL in Delavske zbornice sklenili odložiti najavljeno splošno stavko
Sindikalni organizaciji bosta danes na skupnem zborovanju na Trgu Venezia ob 18. uri obrazložili delavcem pomen razgovorov med sindikati in vlado
Včeraj sta se sestali tajništvi Nove delavske zbornice CGIL in Delavske zbornice In proučili poziv vsedržavnih sindikalnih vodstev, ki je bil objavljen 10. t.m., ter Izide prvega sestanka med predstavniki vsedržavnih sindikalnih vodstev in ministrom za proračun Pieraccinijem v zvezi s sklepi medministr-•kega odbora za gospodarsko načrtovanje glede preureditve ladjedei-ske industrije.
Tajništvi sta ugotovili, da so vladni organi pripravljeni ponovno proučiti vprašanja, ki so predmet delavske borbe, kar je že v torek omogočilo, da Je prišlo do razprave o sklepih CIPE, ki se nanašajo na sledeča vprašanja:
1. Ugotovitev pomena naložb, ki naj zagotovijo razvoj vsedržavnega ladjedelstva ter zagotovitve vloge in teže podjetij z državno udeležbo na ladjedelskem področju; 2. ponovna ugotovitev in proučitev. aiJ sta vloga in namen napovedanih naložb za Trst primerni ln ali sta v skladu z resno in konkretno perspektivo razvoja, kar naj bi hkrati zajamčilo sedanjo raven zaposlitve v pogledu kakovosti in števila, kar naj postavi osnovo za njen ravoj; 3. ugotovitev dejanskih možnosti vključitve novih pobud v načrt deželnega razvoja, s prehodnim posvetovanjem s pristojnimi organi, ki bodo morali nakazati prednosti in izbiro naložb v okviru vsedržavnega načrtovanja.
Upoštevajoč zgoraj omenjena vprašanja, sta pokrajinski sindikalni tajništvi sklenili odložiti splošno stavko v Trstu, ki je bila napovedana za danes. Hkrati sta sklenili prirediti danes ob 18. uri na Trgu Venezia zborovanje (v primeru slabega vremena bo zborovanje na sedežu Delavske zbornice v tl. Duca (1'Aosta), na katerem bodo sindikalni predstavniki obrazložili delavcem pomen razgovorov med delavskimi organizacijami in vlado.
Iz gornjega sporočila dveh sindikalnih tajništev je razvidno, da je pokrajinska zveza CISL, ki Je pod vplivom demokristjanov, zapustila enotne nastope vseh tržaških delavcev v obrambo ladjedelske industrije.
Po torkovem sestanku med sindikati in ministrom Pieraccinijem pa Je tajnik pokrajinske zveze CI SL v Trstu dr. Novell! med drugim izjavil, da je minister Pieraccini ponovno poudaril obveznosti vlade, da bosta zajamčena dejo in sedanja raven zaposlenih v' ladjedelskl industriji. To Je sicer osnovnega pomena, Je dejal Novelli, toda vsedržavne sindikalne organizacije poudarjajo, da je treba razpravljati o naravi napovedanih naložb, da bo zagotovljen tudi gospodarski razvoj prizadetih področij. Nadalje je Novelli dejal, da ne bodo začeli z nobeno preureditvijo Sv. Marka (Pieraccini Je izjavil, da ima ta ladjedelnica zagotovljena naročila do 1970. leta), dokler ne bodo uresničene nove dejavnosti, da se prepreči kakršnokoli neskladnost. Končno Je Novelli poudaril, da bodo sin-
dikati nadaljevali s svojo akcijo dokler ne bodo izvedeni vsi napovedani ukrepi.
ZBOROVANJA KPI
Danes ob 18.30 v Podlonjerju, nasproti gostilne Pertot — občinska svetovalka Jole Burlo;
ob 19. uri v Samatorci (Zgonik) — Stojan Spetič;
ob 19.30 v Ul. Archi, vogal z Ul. Blasoletto — Mario Jurissevich in Giordano Cermeli, kandidata za občinske in pokrajinske volitve.
Na vseh treh zborovanjih bo tema govornikov: «Gospodarski položaj v Trstu in odgovornosti strank levega centra».
Škofijski vikar za zadove slov. vernikov
Tržaški nadškof mons. Santin Je imenoval za škofijskega vikarja za zadeve slovenskih vernikov kanonika mestnega kapitlja msgr.
Lojzeta Škerlja. To imenovanje, ki i bisk dr, Ottorinu Tamu, svetniku j_e prvo te vrste v Italiji, je v skla. za deželo Furlanijo-Julijisko kraji-
du z izvajanjem koncilskih sklepov.
Tržaški kler je izvolil tudi svet duhovnikov. Volivcev je bilo nad 200. Novi organizem, ki bo v skladu s koncilskimi določili v pomoč škofu, bo sestavljalo 12 izvoljenih članov in 4 dekani, ki so avtomatično njegovi člani. Izid volitev bo znan v prihodnjih dneh.
Sestanki dr. Cappeilinija
Včeraj ob 11. uri se je vladni komisar prefekt dr. Cappellini sestal s predsednikom vsedržavnega združenja stalnih univerzitetnih profesorjev in z dekanom akadem. skega zbora tržaške univerze prof. Udino.
Ob 11.30 se je sestal z ravnateljem federacije neposrednih obdelovalcev dr. Rustio-Trainejem, ob 13. uri s poveljnikom šole straž PS polk. Brighentijem, ob 17. uri je na računskem dvoru vrnil o-
no, ob 18 uri je sprejel finančnega ravnatelja iz Vidma dr. Maista Francesca Paola, ob 18.30 pa se je sestal s poveljnikom 2. okrožja zbora PS, kateremu je podrejen tudi Trst, generalom Jodicejem iz Milana.
Prijava prireditev za prireditveni koledar
Pokrajinska turistična ustanova opozarja krajevne ustanove, združenja, društva in vse, ki v prihodnjem letu nameravajo organizirati razne prireditve, naj to sporočijo omenjeni ustanovi do 15. novembra, da bodo prireditve vključene v koledar prireditev. Priporočljivo je označiti datum prireditve in kakšno podrobnost, iz katere je razvidno če bo prireditev pokrajinskega, deželnega ali mednarodnega značaja.
""".....................umit. .m.......................
PREDLOG NAČRTA PREDLOŽEN V ODOBRITEV OBČINSKIM ODBORNIKOM
Pri Orehu bodo zgradili naprave za sežiganje in predelovanje smeti
Načrte je pripravilo zasebno podjetje iz Firenc - Stroški za zgraditev naprav bodo znašali 836 milijonov lir, režijski stroški pa 83 milijonov letno
Na sinočnji seji tržaškega občinskega odbora je odbornik za mestno čistočo Di Gioia predložil v o-dobritev odbornikom predlog načrta za gradnjo naprav za uničevanje in predelavo mestnih odpadkov. Načrte je izdelalo neko zasebno podjetje iz Firenc, katero bo občinska uprava kmalu povabila na zasebno dražbo, t Kot je obrazložil odbornik Di Gioia, bodo naprave zgradili na občinskem zemljišču pri Orehu, ki meri okrog 40.000 kv metrov,
zuje Žavlje z Orehom, tako da se bo državna cesta, ki pelje proti mejnemu bloku na Škofijah, izognila čistilnici Aquila.
Načrt, ki ga je sestavilo podjetje, predvideva dve peči za sežiganje odpadkov, ki ne pridejo v poštev za predelavo v organsko gnojilo; štiri velike lope, v katerih bodo stroji za predelavo smeti v gnojilo »Nutrisol« ter o-sem odprtin za odlaganje smeti v veliko skupno jamo, ki bo zmogla 4000 stotov odpadkov dnevno za sežiganje in predelavo. Ta ko-
ličina presega količino smeti, ki jih dnevno poberejo v Trstu. Zato bodo naprave služile tudi za u-ničevanje smeti iz miljske in do linske občine.
Stroški za gradnjo vseh naprav bodo znašali 838 milijonov lir, ki jih bo v celoti naložilo podjetje iz Firenc, ki bo upravljalo naprave. Občinska uprava bo odplačevala za naloženi kapital skupno s 7.5 odstotnimi obrestmi 94 milijonov 708.000 lir letno. Letni režijski stroški podjetja pa bodo
V spomin Milki Martelančevi
Daleč od njenih rodnih Barko-velj, daleč od njene zemlje so predvčerajšnjim položili v grob Milko Martelančevo. Vsi starejši rodovi, zlasti naše ženstvo, se bo spomnilo tega imena, ki je tesno povezano z zgodovino ženskih organizacij med obema vojnama in posebej še z ženskim tiskom.
Milka je bila rojena 5. marca M5 v Barkovljah v družini znanega stavbenika Martelanca, ki je imel pred prvo svetovno vojno gotovo najmočnejše gradbeno podjetje v Trstu.	,	,
V mladih letih je Milka delala v podjetju svojega očeta, vendar ni ostala samo pri risanju načrtov, temveč je neprestano izpopolnjevala svojo formalno izobrazbo: igrala je klavir, prijela tudi za čopič in študirala jezike, ki jih je znala vsaj šest. Njena volja do ustvarjanja in njena energija, povezana z globoko narodno zavednostjo, jo je uvrstila po prvi svetovni vojni med organizatorice ženskih društev na Primorskem. Vsa srečna in ponosna je bila, ko se ji je s pomočjo nekaterih tržaških intelektualk posrečilo, da je uresničila svojo pobudo. V začetku leta 1923 je pričel izhajati kot glasilo ženskih društev v Julijski krajini mesečnik «Zenski svet», kateremu je bila vsa leta neumorna upravnica in urednica krojne, modne in priloge za ročno delo. S temi prilogami je nudila sestrsko pomoč tudi hrvaški reviji «Vez», ki je nekaj časa izhajala v Trstu za istrske žene. «Zenski svet» pa se ni razširil le po Primorskem, temveč je pridobival vedno več naročnikov tudi v Jugoslaviji in je dosegel za ta-kratne pojme kaj zavidljivo naklado S000 izvodov. Ko so bila leta 1927 razpuščena vsa slovenska društva, je bilo razpuščeno tudi
«Zensko dobrodelno društvo» v Trstu, ki je bilo formalni izdajatelj ((Zenskega sveta». Toda Milka Martelančeva se s svojimi sodelavkami ni vdala. ((Zenski svet» je prevzel nov konzorcij ustanovljen v ta namen. Fašizem pa je izvajal naprej svoje načrte: dve leti za društvi je prišel na udar naš tisk. Ko je tudi «Zenski sveto bil dokončno ukinjen, se naše žene še vedno niso vdale. «Zenski sveto je nadaljeval z izhajanjem v Jugoslaviji, kamor se je leta 1929 preselila tudi Milka Martelančeva. Se vedno je upravljala delo upravnice in urednice prilog, kasneje pa je bila tudi izdajateljica in odgovorna urednica. Njen namen, da bi ((Zenski sveto prihajal med naše primorske žene še naprej, izza meje, se je sicer zaradi pritiska fašizma ponesrečil; a že v času, ko je izhajal v Trstu, si je v Jugoslaviji ustanovil tak ugled, da je lahko izhajal vse do napada nacifašizma na Jugoslavijo, t. j. do marca 1941. Milka Martelančeva je bila ob rojstvu te ženske revije; ona je ob tragičnih a-prilskih dogodkih 1941 bila tudi pri njenem koncu.
Skoro 19 let njenega življenja je bilo povezanih z ((Zenskim sve-tomo. Poleg tega pa je izdala v samozaložbi še dve posebni publikaciji. Leta 1925 je sestavila brošuro ((Otroško perilo. Navodilo za krojenje, šivanje in vezenje perila za otroke», leta 1929 pa je prav tako v samozaložbi izdala brošuro ((Oprema za neveste».
Po osvobojenju se je Milka povrnila zopet k svojemu priljubljenemu delu. Vse do upokojitve je u-rejevala krojne priloge pri reviji «Naša žena».
Krepko zasluženi pokoj je uživala sprva v Voloskem, kasneje v Domu upokojencev «Na Jesenicah»., Pred kratkim, ko je bil urejen nov dom upokojenk v Ljubljani, se je preselila tja.
Četudi že v letih, se je Milka do nedavnega živo zanimala za vse, kar se dogaja tu pri nas. Povezana z nekaterimi svojimi rojaki, je preko njih spremljala naše delo in naše težave, spraševala po najrazličnejših podrobnostih in takorekoč živela z nami, četudi daleč od nas.
Vsi, ki smo jo poznali, žalujemo za njo. Vendarle: ona bo o-stala. Postavila si je v naši kulturni zgodovini lep spomenik: IS celih letnikov ((Zenskega svetao. Tudi naše mlajše ženske, naša dekleta bi morala prelistati zajetne letnike te revije, vsaj za to, da se prepričajo, kaj more doseči ljubezen, pogum in vztrajnost take žene, kot je bila Martelančeva Milka.
D. M.
ter drugih predmetov, ki se lahko vnovčijo, dobilo letno 35 milijonov lir, bo občina doplačala podjetju za režijske stroške 48 milijonov lir letno. Pri tem je treba Upoštevati dejstvo, da bodo znašali režijski stroški za upravljanje naprav toliko, kolikor porabi sedaj občina za odvoz odpadkov iz mesta v Trebče.
Občinska uprava predvideva, da se bo gradnja naprav za predelavo odpadkov začela prihodnjega februarja in da bodo lahko začele obratovati jeseni 1968. leta.
Po načrtih, ki jih je pripravilo podjetje, bodo 25 odstotkov odpad, kov predelali v organsko gnojilo, 0.5 odst. bo kovinskih predmetov, 7.5 odst. bo nekoristnih snovi, 67 odst. odpadkov pa bodo upepelili.
Zdi se torej, da je sedaj občin-ska uprava končno le našla rešitev za uničevanje mestnih odpad-kov. To vprašanje, ki je že skoraj 15 let predmet razprav in prizadevanj, da bi se le našla rešitev za upepelitev odnosno predelavo odpadkov v organsko gnojilo. bo torej kmalu rešeno.
To kar se že toliko let dogaja v našem mestu z odlaganjem smeti v zgornji mestni okolici v bližini Trebč, kamor vozijo mestne odpadke, je narekovalo občinskim upraviteljem, da se resno spoprimejo s tem vprašanjem. Z odlaganjem smeti na Krasu so dejansko uničili velik del kraške prirode ter zasmradili precejšnjo okolico. Poleg tega pa je bilo odlaganje odpadkov na Krasu tudi skrajno nehigiensko, ker je umazanija pronicala skozi kraški svet v podzemeljske vode, ki se stekajo v Ti mavo, kjer so ob izlivu pri Stiva-nu čistilne naprave mestnega vodovoda. Higienisti so leta in leta opozarjali na nevarnost okužbe pitne vode. Zato mestne zdrav-
stvene oblasti dnevno nadzorujejo vodo v Stivanu in so včasih prisiljene, da jo morajo močno klorirati, da preprečijo morebitne okužbe.
Upajmo torej, da bodo pogajanja med občinsko upravo in zasebnim podjetjem, ki je predložilo načrte, v najkrajšem času pozitivno zaključena in da bodo nadzorne upravne in zdravstvene oblasti dale svoj pristanek za gradnjo o-menjenih naprav. Samo tako bo lahko mesto dobilo naprave za ti-ničevanje tri predelavo smeti v primernem času.
V spalnici je padla
V spalnici, kjer je nerodno padla, se je včeraj zjutraj hudo ponesrečila 90-letna gospodinja Maria Antonietta pitacco vd. Vascot-to iz Ul. Gambini 5- Pri padcu se je Fitaccova hudo pobila po glavi in desni strani čela. Sele popoldne so priletno žensko z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so jo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo
NA 45. DAN PRED VOLITVAMI 27. NOVEMBRA
Danes objavljeni razglasi o razpisu pokrajinskih in občinskih volitev
Sestanek paritetnega odbora PSI-PSDI bo danes namesto včeraj: sklepali bodo o sestavi enotnih list in o volilnem programu
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
23. septembra je prefektura sporočila, da je prefekt dr. Cappellini sporazumno s prvim predsednikom prizivnega sodišča določil, da bodo upravne volitve na Tržaškem za izvolitev tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta 27. in 28. novembra letos. V zvezi s tem sklepom, bi moral danes, 45. dan pred volitvami, tržaški župan objaviti enoten razglas o razpisu občinskih in pokrajinskih volitev ter o določitvi volilnih shodov. Župani o-koliških občin pa bi morali danes objaviti razglas samo o pokrajinskih volitvah, ker bodo občinske volitve samo v Trstu.
Po nedavnih sklepih CIPE glede ladjedelske industrije, s katerimi se stranke levega centra v Trstu strinjajo, so se tudi KD, PSI in PSDI začele pripravljati na novembrske volitve. Te tri stranke so svoj čas zagrozile, da ne bodo nastopile na volitvah, če v Rimu ne bodo zadovoljivo rešili vprašanja tržaške ladjedelske Industrije.
Sestanek paritetnega odbora PSI-PSDI o skupnih volilnih listah, ki je bil napovedan za včeraj, je bil odložen na danes ob 18.30, ker so bili včeraj mnogi voditelji obeh strank zadržani na seji deželnega sveta, ki je trajala skoraj do 21.30. Paritetni odbor PSI-PSDI bo na današnjem sestanku sklepal predvsem o sestavi kandidatnih Ust, o smernicah volilne kampanje in o volilnem programu skupnih socialističnih list.
Za tržaške liberalce bo otvoril volilno kampanjo vsedržavni tajnik stranke Malagodi, ki bo v soboto ob 19. uri govoril v dvorani kina Nazlonale.
ZBOROVANJA PSIUP
Danes ob 12.15 pred izhodom iz ladjedelnice Sv. Marka na Sprehajališču Sv. Andreja — posl. Dome-nico Ceravolo, član vsedržavnega vodstva;
ob 18.30 v Ul. Carlo Archi — Elio Liches, član pokrajinskega izvršnega vodstva.
flko je prejel Engelbert Mveng (Kamerun), ki je prejel tudi zlato kolajno predsedstva razstave. Zlato kolajno Trsta, Firenc in Trgovinske zbornice iz Trsta so prejeli kipar Angelo C. Maine 'z Genove, Elia Aiolfi iz Bergama in slikar Romeo Daneo iz Trsta. Nagrado — nakup v znesku 200.000 lir je prejel Michelangelo Guaccl iz Trsta, nagrado RAI-TV v znesku 50.000 dr pa je prejela slikarka Elsy He-gnauer-Denner (Švica). Razen tega je ocenjevalna komisija podelila tudi šest zlatih in srebrnih kolajn.
Zahvala Narodne in študijske knjižnice
Narodna in študijska knjižnica v Trstu se zahvaljuje g Justu Colji, ki ji je. brezplačno odstopil več starih številk Edinosti, Novega lista in drugih časopisov.
Ob tej priložnosti se knjižnica ponovno obrača s prošnjo na vsakogar, ki ima še doma stare časopise, knjige, dokumente in drugo in ki mu ne služijo, da bi jih odstopil. Naj ne moti, če je papir morda porumenel ali kakor koli pokvarjen. Dobrodošle so tudi vse stare ali novejše šolske knjige, ki jih morda še kdo hrani na podstrešju ali v starih omarah. Ta prošnja zlasti velja starejšim učiteljem, ki morda še hranijo take knjige
Prosimo, da nam javite na naš naslov v Ul. Geppa 9.
Razdelitev nagrad za cerkveno umetnost
Ocenjevalna komisija II. mednarodne razstave cerkvene umetnosti, ki ji je predsedoval Marcello Mascherinl, je podelila razne nagrade za razstavljena dela. Zlato kolajno predsednika republike je prejel kipar Fritz VVotruba (Avstrija), zlato kolajno predsednika senata sUkar Roger Bissler (Francija), zlato kolajno predsednika poslanske zbornice slikar Domenlco Cantatore iz Milana. Prvo nagrado za slikarstvo (500.000 lir) je prejel Paul Melssenr (Avstrija), prvo nagrado za kiparstvo sta prejela ex-aequo Roberto Fowler 'ZDA) ln Agenore Fabbri iz Milana, ki je prejel tudi posebno nagrado predsedstva razstave v znesku 2n0.000 lir. Nagrade za skupno 100 000 lir so prejeli kipar Virginio Ciminaghi iz Milana, Ugo CarS Iz Trsta, sli-
Podrl je pešca in pobegnil s skuterjem
Na Trgu Pestalozzi se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 55-letni klepar Enrico Nuschak iz Ul. Battera 26, ki je blizu stavbe št 3, izven zebrastega prehoda, prečkal omenjeni trg Prav tedaj je v smeri proti Ul. Molino a Ven-to privozil neznani skuterist m dregnil pešca. Zaradi sunka je Nu-schak padel, medtem ko se je skuterist oddaljil, ne da bi ponesrečencu priskočil na pomoč. Na kraj nesreče so prihiteli agenti prometne policije in bolničarji RK. Nuschaka so odpeljali v bolnišni oo, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi udarcev po glavi, ran po zatilju, nogah in izgube spomina. Nuschak se bo moral zdraviti dva tedna. Neznanega skuterista išče policija.
Z motorjem v avto
Ko se je včeraj popoldne 19-let-ni študent Federico Manna iz Ul. Udine 22 na motorju gilera TS 34196 peljal navzgor po Ul. Batti-sti, je blizu veletrgovine »Stan-da» trčil v zadnji del nekega avtomobila, ki je tedaj zavijal na desno na parkirni prostor. Zaradi trčenja je Manna padel z motorja ter se pobil po levem gležnju z verjetnimi kostnimi poškodbami. Manna je sam odšel v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 30 dneh sprejeli na ortopedski oddelek.
XXIX. sezona
KULTURNI DOM
1966—1967
OTVORITVENA PREDSTAVA
MAKSIM GORKI
NA DNU
drama v štirih dejanjih
Prevod:
Scena:
Kostumi:
Glasbena oprema:
PAVEL GOLIA NIKO MATUL ANJA DOLENČEVA MARJAN VODOPIVEC
Režija:	JOŽE BABIC
DANES, 13. oktobra ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA)
V	soboto, 15. oktobra ob 21. uri (ABONMA PRVA PONOVITEV)
IN INVALIDSKI)
V	nedeljo, 16. oktobra ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI POPOL-
DANSKI IN OKOLIŠKI)
V	soboto, 22. t. m. ob 21. uri (SINDIKALNI ABONMA)
V	nedeljo, 23. t. m. ob 16. uri (IZVEN ABONMAJA)
V	sredo, 26. t. m. ob 20. uri (ŠTUDENTOVSKI ABONMA)
ABONMAJI
ZA SEZONO 1966-67 SO NA RAZPOLAGO V TRŽAŠKI KNJIGARNI
Prodaja vstopnic do četrtka 13. t. m. v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška št. 20, tel. 61-792. Od petka 14 t. m. dalje od 12. do 14 ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Tel. 734265.
Slovensko gledališče sporoča cenjenim abonentom, da lahko dvignejo abonmajske izkaznice pred predstavo pri blagajni Kulturnega doma.
Ljudska prosveta
kar Marcello Avenali iz Rima tn slikar Edoardo Devetta iz Trsta.
Nagrado v znesku 50.000 lir za gra-
"".............................'""'»"»'■■"»»"M...UM....................
GRADNJA V MOČNO POSPEŠENEM RITMU
Na 460 km dolgi trasi naftovoda je sedaj zaposlenih 4500 delavcev
Gradnja mostiščnega pomola v Miljah hitro napreduje - Nekaj rezervoarjev pri Dolini že dograjenih
naftovoda )z Trsta v Ingolstadt je zdaj na delu okoU 4.500 delavcev. Po nalogu petrolejskih družb, ki so vložile kapital v ta objekt, so v zadnjih tednih močno pospešili elo. Na dolžini 140 km od Trsta o italijansko-avstrijske meje, so evi že skoraj povsod nared; na .olžini približno 40 km so izkopali lov z dinamitom, s katerim so morali ukrotiti trdo kraško skalo. Vzdolž trase so obremenili s posebno služnostjo 5.500 zemljiških lastnikov.
V Miljskem zalivu se medtem gradi mostiščni pomol, ob katerem
iiiiiiiimiiiMiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiimmiiiiiMiiimiiiuimiiiiimmiMiiiiiiiimmmiiiiiiimiiimiiiiiHiiiiii
PRVI MEDNARODNI SALON ŽIVALI ZA DRUŽINO
Tržaška Pomorska postaja za tri dni «Noetova barka»
Značilnosti in namen razstave bodo prikazali 17. t. m. na tiskovni konferenci v Milanu - 18 držav, na stotine razstavljavcev, nad tisoč živali
Značilnosti in namene prvega mednarodnega salona *živali za družbo« i,n naprav za rejo bodo prikazali v ponedeljek 17. t.m. v Milanu na tiskovni konferenci, katere se bosta udeležila tudi pre-fekturni komisar v tržaški pokrajini dr. Pasino in ravnatelj salona prof. Bruno Natti.
Prireditev, ki predstavlja absolutno novost za Italijo na področju sejmo-v, bo v našem mestu od 3. do 6 novembra v prostorih Pomorske po-staje in v organizaciji • Ustanove za obnovo kmetijstva«. Svojo udeležbo na razstavi je zagotovilo 18 držav s štirih celin, katere bo predstavljalo na stotine razstavljavcev in nad tisoč živali najrazličnejših in tudi zelo redkih vrst. Ustanova za obnovo kmetijstva je že v preteklih letih preuredila pomorsko postajo v Trstu v pravcato toplo gredo za razne razstave cvetlic, tokrat pa jo bo spremenila v »Noetovo barko« s prikazom tistih vrst živali, ki v vedno večjem številu stopajo v hi. še, da delajo družbo tistim, ki lju-
Na trasi vzdolž 460 km dolgega I bodo pristajale ladje, ki bodo do-,«	- T	važale surovi petrolej za naftovod.
S pomola so že speljali del cevi do velikih skladišč za surovino pod Dolino. Cevi. bodo speljali vzdolž plovnega prekopa, ki so ga pred leti speljali po sredi žavelj-skega industrijskega pristanišča. Na delovišču pod Dolino so na delu številni delavci in strokovnjaki podjetij, ki postavljajo rezervoarje za nafto (SNAM, Montubi, Nuovo Pignone, Torno, Sorina-Giona, Chicago Bridge ItaUana, itd.). Nekateri izmed 15 rezervoarjev, od tega 13 po 50.000 in 2 po 80.000 kub. m goriva, so že dograjeni in opremljeni z vsemi potrebnimi napravami.
S petrolejskih ladij bodo izkrce-vali gorivo s pomočjo ladijskih črpalk, pri Dolini pa bodo posta-vili prvo potisno postajo, ki bo poganjala gorivo v cevi na Kras in nato dalje proti Ingolstadtu. Potisna postaja bo opremljena z dvema črpalkama s po 4.000 KM; na italijanskem ozemlju bodo delovale tri take postaje, in sicer bo druga v kraju Paluzza, tretja pa v Cavazzu.
Začetna zmogljivost naftovoda bo 25 milijonov ton surove nafte na leto, pozneje pa jo bodo dvigniU na 40 milijonov. Skupna zmogljivost vseh rezervoarjev bo čez nekaj let dosegla 1,800.000 kub metrov, potisnih postaj pa bo takrat vzdolž naftovoda 11. Prvo petrolejsko ladjo pričakujejo v žavljah že v letošnjem novembru.
bijo živali.^
Uspeh tržaške razstave je glede na število prijav dejansko že zagotovljen. Toda razstava ne bo i-mela samo zoološki značaj čeprav bo živalim posvečenega največ prostora. Razstava bo namreč imela v dveh ločenih sektorjih tudi svoj industrijski in trgovski ter kulturni in umetnostni značaj. Poleg živali bodo namreč razstavljene tudi kletke, velike ptičnice in razna bivališča, akvariji ter naprave za vzrejo, kakor tudi hranila za živali. Prav tako bodo živali objekt raznih razstav kot na primer filatelistične, fotografske, grafične, knjižne itd.
Na šolah v deželi je prav sedaj v teku natečaj za učence osnovnih šol v goriški, videmski in tržaški pokrajini ter v pordenon-skem okrožju, v okviru katerega bodo naredili risbe na temo »Moja najljubša žival«. Pobudo za ta natečaj sta dala »Garden club« in mednarodni salon, šolska skrbništva v posameznih pokrajinah pa so jo podprla.
Pisnik in po preiskavi so Palum-ba prijavili sodišču zaradi groženj in upiranja javnemu funkcionarju. In tako se je Palumbo včeraj znašel pred sodniki. Sicer se je moral že zagovarjati na preturi toda tedaj je pretor odločil, da je za take prestopke pristojno kazensko sodišče. Javni tožilec dr. Pase0'* je na včerajšnji razpravi zahteval, naj sodišče obtoženca obsodi na 9 mesecev zapora ter naj mu kazen oprosti. Sodnik dr. Cor-si pa je Palumba obsodil na 11 mesecev in 15 dni zapora ter mu kazen oprostil.
Sola Glasbene matice bo pričela v kratkem z vajami otroškega pevskega zbora. Vaje bodo vsak petek od 18. do 19. ure v šolski dvorani, Ul R, Manna 29. Vljudno vabimo k čim številnejši udeležbi tudi otroke, ki niso gojenci Glasbene šole.
Razna obvestila
V nedeljo, 16. t.m. otvoritev nove dvorane v Ul. Madonnina 19. Nastopata ansambla The Man Mistery in The Jaguar«, Začetek ob 16. uri, konec ob 22. uri.
SPDT priredi 23. oktobra, v okviru proslav obnovitve društva, izlet v Rakov Skocijan s skupnim jubilejnim Kosilom ter vabi vse stare in nove člane posebno pa bivše odbornike, da se Izleta udeleže. Vpisovanje v Tržaški knjigarni.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 12. oktobra 1966 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 10 oseb, UMRLI SO; 72-letnl Emilio Bono-mo, 844 etn a Antonia Tremul vd. Bi-siacchi, 774etna Maria Blede, 59-letna Amalia Pivcevich por.' Savar, 77-let-na Luigia Bandi vd. Krmec, 69-letni Giuseppe Moscolin, 62-letni Giuseppe Ciuk, 72-letna Corinna Giugevicn por. Goruppl, 70-letni Giovannl Zaga-ria, 85-1-etni Raffaele Trobec.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235.
DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13. do 16. ure)
Dr Gmeiner, Ul. Giulia 14; Pizzul-Clgnola, Korzo Italia 14; Prendini Ul. T. Vecelllo 14; Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do RJO)
Crevato, Ul. Roma 15; IN AM Al Cammeilo, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul deliTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2
Mali oglasi
THGOVINa pohištva Bruno — opre rna za Kuhinje mi dnevne sobe i? for mike Lastna izdelava Fonrleria St * (bll7n bolnice)
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Grozil j« redarju
Izbruh nagle jeze je bil kriv, da se je moral 48-letni Francesco Palumbo iz Ul. Tigor 6, včeraj zagovarjati pred sodniki kazenskega sodišča. Obtožen je bil, da je žalil javnega funkcionarja, ki mu je hotel dati globo zaradi prekrška cestnega zakonika 20. julija 1963 je v Ul. Broletto redar Gior-gio Delmasso ustavil Palumba, ki je pravkar prekršil člen 122 cestnega zakonika Redar je zahteval, da mora Palumbo plačati globo, ta pa je vzrojil, se začel kregati in celo groziti, da bo znal poskrbeti, da bodo redarja vrgli iz službe
Redar ni dolgo poslušal jezikavega avtomobilista. Izpolnil'je za-
Tatovi so kradli vodovodne varovalke
, Na komisariatu Starega mesta je predvčerajšnjim 28-letni inštalater Giulio Debiasi iz Ul. dellTn-dustria , uslužbenec podjetja Bo. nifacio iz Ul. Valdirivo 10, prijavil tatvino le zavojev, v katerih je bilo isto število vodovodnih varovalk raznih mer. Debiasi je nadalje povedal, da so neznanci o-menjeno blago odnesli iz nekega skladišča v stavbi v gradnji v Ul. ^an^.d, kjer so bile varovalke spravljene. Neznanci so tatvino iz-vr.sili med soboto in ponedeljkom. U^deno blago je bilo vredno 3.x00o lir. Policisti so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznane ta-tove.
Vespist podrl žensko na zebrah
Obrežje N. Sauro, blizu stavbe št. 10, je bilo včeraj zvečer prizorišče prometne nesreče, katere žrtev je postala 71-letna gospodinja Oliva Papirio por. Stepcich iz Ul. Lazzaretto Vecchio 3. Priletna ženska je na zebrastem prebodu šla čez cesto, ko je v smeri proti Sv. Andreju z vespo TS 30138 privozil 29-letni Franco Berto,ni iz Ul. San Nazario na Proseku št. 192. Bertoni ni pravočasno opazil Pa-piriove in čeprav je zavrl, se ni mogel izogniti trčenju. Ponesrečeno Papirjovo so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in jo sprejeli na ortopedski oddelek. Pri nesreči se je ranila in pobila po levi nogi in sipodnji strani hrbta Zdraviti se bo morala 15 dni.
V MILANU
to n vraetan pri:
CASIKOI.I — Piazza Duomo 31 tel. 80.66.74
PRIMORSKI DNEVNIK
DELO
Politika
Vjesnik
Borba
Tovariš
Pavliha
Razstave
V občinski umetnostni galeriji razstavlja tržaški slovenski umetnik Avgust Černigoj. Razstava bo odprta do 22. t.m. Ob delavnikih od 11. do 13, in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
Gledališča
VERDI
V gledališču Verdi se nadaljujejo do 16. t.m. predstave glasbene komedije Garineija in Giovannlnija «Ri-naldo in campo» z Domenicom Mo-dugnom in Delio Scalo. Pri blagajni gledališča so v prodaji vstopnice Za današnjo predstavo, ki se začne ob 21. url, kakor tudi za predstavo v petek in soboto,
AVDITORIJ
Pri centralni - prodajalni vstopnic v galeriji Prottl se bo nadaljevala prodaja vstopnic za tretji ln zadnji simfonični koncert po ljudskih cenah, ki bo v nedeljo ob 17 uri v Avditoriju v Ul. Tor Bandena.
Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Klaro Miserit, kot solista na	nastopila sopranistka Ern,1;
Šantl' ln flavtist Miloš,Pahor.
'Na programu so skladbe: Britten — «S!mple Symphony» za godalni orkester; 'Peruzzi 1— «Die geštundete Zeit» za sopran, flavto In orkester; Dvorak — Osma simfonija.
Vse tri skladbe bodo v Trstu prvič Izvajane. Peruzzijeva je -dosegla tretjo nagrado na zadnjem natečaju icCit-tž di Trieste».
Kino	Si
Nazlonale 16.00 »Stanlio e Olio alle-gri ero(» Stanlio in Olio.
Excelslor 15.30 «Alfje-> Technicoior. Michael Caine. Prepcvedahd mladini pod 18 letom.
Penice 16,00 «J’exas addion -Techni-color , Franco Nero. Prepovedano mladini, pod 14 letom.
Eden 16.00 »Gmchi d! nottea Film o katerem se največ razpravlja po beneškem festivalu; strogo prepovedano mladini pod !B. letom.
Grattacielo 16,00 «11 papavero e an-che un fiore» Eastmanrolor. Yul Bry (mer, Santa Berger, Marcello Mastroianni.
Alabarda 16.30 «La ragazzola« Margaret Lee, Agnes Spaak, Giuliano Gemma,
Filod rammatico 16.30 «Maeiste alla corte delio Zar» Colorscope. Kirk Morris, Ornbretta 'Colli.
Aurora 16.30 »La donna e uno spet-tacolo« Prepovedano mladim pod 18. letom.
Crlstallo 16.30 »Corne stosare' un p rimo mlmstro)). Technicoior. Jean Claude Brlal.v.
Garibaldi 16.30 «1 caldi amorl» Prepovedano mladini pod 18. ,latom.
Capitol 15.30 «L’arrnata Bracaleoriea Technicoior Vtttofio Gašstnan, Ca-therme Spaak.
lmpero 16.00 «1 cacciatori del Lago dArgento«.
Moderno 16.30 «003 eontro- Inteligence Service« Bernard Lee,' VVilliam Silvester. Zadnji dan
Vittorlo Veneto 15.45 «Te ' la sentl stassera?« Technicoior. I)ebbye Rey-nolds.
Astra 17.00 «Genoveffa di. Bramante«.
Ideale 16.00 «Tutte le rngažze lo san-no» Technicoior, David Niven, Shir-ley Mac Laine.
Abbazia 16.Oo «Le colline bruciano« Technicoior. Tab Hunter, Nathalie VVood.
URPRNE^JSLJTrPRiMF
TRST	Settembre Ib
tel 96016
(center)
(center 1
NABREŽINA SESUAN
ZLATI l/\ SR EUR M OKRASNI PREDMET!
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali poti našega dragega
in spremili na zadnji
ALOJZA BRATOŽA
seJ?kr?no zallvalJujemo. Enaka zahvala darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so počastili pokojnikov spomin.
Žalujoče rodbine: BRATOŽ, NICOLINI in VOUK
v T^a T?i?duS5lca r?8,, ^ Y	cerkvi S. Pia X
v Trstu, Ulica Revoltella št. 130 dne 17. okt. ob 18. uri.
PRIMORSKI dnevnik
— 5 —
13. oktobra 1968
VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Prava ureditev rek in hudournikov se mora začenjati pri njih izviru
Misli ob vsakoletnih povodnjih ob Nadiži in Malini • Ureditvena dela na jugoslovanski strani • Stari običaj blagoslavljanja rake! za klatenje kostanja
Lansko leto v prvem zakonodajnem letu dežele smo imeli velike Povodnji, ki so pretresle celo Fur-*®nijo in zlasti prizadele Latisano. Obramba proti izlivom vode in popevam spada pravzaprav v kompetenco države, toda dežela se za-yeda, da se nikdar dovolj ne za-scip plodna zemlja proti razdiral-n*m vodam hudournikov. Zato je oezela naročila dvema znanima videmskima inženirjema, strokovnjakoma za protihudourniško delo, da “delata načrta o sistematizaciji po-Jeeij Maline in Nadiže. Deželni odpornik za javna dela Masutto se je dogovarjal z inženirjema, kakšna morata biti njuna elaborata, da ni voda ne prestopala bregov. Levi nreg Nadiže južno od Vidma pri ramariacu bi morali posebej utr-r* 6 * * * * ll> a na posebnih točkah Maline n Nadiže zgraditi brane, jezove, in >e in zidane obrambne nasipe n sploh razne objekte, ki bi urav-®va i, P0 krotili divje vode. Elabo-ata bi morala obsegati naslednja poglavja: poročilo o hidrografskih azenih Nadiže in Maline, lokaliza-'1? nstih mest ob vodi, ki so pod-J~l?na izlivom naraslih voda na Podlagi izkušenj iz prejšnjih poji.'11'!*' pa tucli proučevanj raznih liiv l ustanov za bonifikacijo zem-J*sc hribovskih krajev: presojanja največjih stanjih voda; študije obrambnih objektiv raznih vrst .j.tre2nih prav za določene situa-nar s-i v°dah obeh rek. Takšna so kat- a obema strokovnjakoma, aKsna naj bodo ta obrambna dela.
di?di se nam, da ponavljajo navo-.a deželnega odbora o tem, kakš-.. /n°raj° biti elaborati, stare podel e pri izvrševanju obrambnih stonV- ravn'ni. lam. kjer reke pre-ve/Pa-P bregove in napravijo naj-neC .sk°de. Tudi deželni odbor pa
Sifii« -	'
v poštev celotnega po-hkiT.- Nadiže in Maline, da bi atl ali, še bolje, prej opravili
pogozdovalna in zajezitvena dela v gornjem toku Maline in Nadiže. Brez ureditve gornjih tokov še tako visoki jezovi na bregu Maline pod Ahtenom in Nadiže od Premariacca navzdol ne bodo mogli ubraniti polj pred hudourniškimi vodami, pomešanimi z gramozom in kamenjem z gorskih bregov teh dveh rek. Podrobni elaborati so bili že izdelani ob raznih zakonih glede ureditve gorskih krajev, pasivnih con in zelenega pasu. Najobširnejši referat je bil izdelan tudi glede Maline in Nadiže ter njenih pritokov za izvajanje zakona o gorski boni-fiki. Le malo tega je bilo vsako leto bonificirano, a so nadaljnje povodnji še to opravljeno delo poškodovale. Dežela ne sme napraviti in ponavljati napak raznih prejšnjih bonifikacijskih ukrepov, ampak se mora lotiti sistematizacije tokov Maline in Nadiže istočasno od njunih izvirov pa do izlivov globoko doli v ravnini in sicer začenši od vrha v čim krajšem roku, tako da ne bodo mogle vsakoletne povodnji teh dveh hudournikov škodovati in sproti uničevati začetih bonifikacijskih del. Brez ureditve gornjih tokov ne bo mogla biti ravnina v miru, ker bo zmeraj visel nad njo Damoklejev meč neviht v nezaščitenem, nebonificiranem, nesistema-tiziranem in nepogozdenem gornjem porečju. V Nadiških dolinah od Stupice navzdol gre sicer za srednji tok Nadiže, ki pa ima prav zaradi svojih pritokov iste nevarne hudourniške značilnosti, kot da bi šlo za gornje hribovsko porečje. Skladno s srednjim tokom Nadiže in zlasti njenih divjih pritokov kot je n.pr. Kosiča in drugi, pa je treba izvršiti tudi sistematizacijo gornjega toka Nadiže na jugoslovanskem ozemlju. Uprava za urejevanje hudournikov Slovenije je že opravila velika obrambna in zajezitvena dela v Breginjskem kotu, a gozdna
KlUO «1K1S» PROSEK
predvaja danes, 13. t. m. ob 19.30 uri barvni film: po romanu Lastle Minerva Viktorja Canniga:
50.000 STERLINE PER TRADIRE
,	(50.000 šterlingov za izdajstvo)
tgrajo: CLIFF ROBERTSON, JACK HAWKINS, MARISA MELL
Kit to im tncina
Predvaja danes, 13. t. m. ob 18. uri film:

BoBB/DaigN DbNaiPOCONNOR
HtuA paktc oi Harkt GmrtftOM

NlTA TALSOT- LARRY STORCH \\	—----- LEO G CARROLL
(TISTO ČUDNO ČUSTVO)
uprava je pohitela s pogozditvami v okolici Breginja in še višje gori pod Gabrovcem in Breškim Jalovcem ter v povorjih Črne vode, Belega potoka in Lamanje. Mnogo je treba še napraviti v meliščih pod Breginjem in pri zavarovanju bregov Nadiže vse do Robiča in državne meje. Če sta znali obe državi najti v videmskem sporazumu prave tokove za usmerjanje trgovine in svobodno pretakanje ljudstev, ne bo težko izdelati skupne načrte za sistematizacijo Nadiže od njenih izvirov gori v skalah Gabrovca pa do Premariacca, ki mu nadiške hudourniške vode zasipljejo polja. Največjo pozornost pa bo treba posvetiti dokončni sistematizaciji nadiških pritokov v srednjem toku v tako imenovanih Nadiških dolinah
* * *
Ljudje so res odšli po svetu, toda kar jih je ostalo doma se zvesto držijo starih izročil, šeg in navad, kar imenujejo znanstveniki filklor-no blago. Ob sv. Misel’, 29. septembra, ki je pomemben kmečki praznik pri pospravljanju letine in pripravljanju njiv za zimsko oranje, so v slovenskih vaseh, kjer posebno dobro obrodi kostanj, še obdržali stari običaj blagoslavljanja rakel za klatenje kostanja. Kostanjev ni več dosti, ker jih je uničila bolezen, tudi okus ljudi se je spremenil in ne hodijo več naši ljudje barat kostanj po Furlaniji. Nekaj pa je le še ostalo kostanja za domačo poslastico otrokom in starim ljudem, ki čuvajo hišo. Dolge rakle, kole, rabijo za klatenje kostanja in te so jih blagoslovili po vrsti po slovenskih vaseh, v Topolovem, Pečenjčm, Matajurju, po vseh vaseh nad Furlansko ravnino, šibke starčevske roke težko držijo blagoslovljene rakle in zamahujejo po vejah ter se opotekajo po tleh, a paglavci se z veselim vriščem podijo okoli njih.
Dopis iz Rablja
Po daljšem Času spet dopis iz Rablja. Posebnih novic sicer ni, po-trebno pa se zdi povrniti na smrtno nesreCo, ki se je pripetila v našem rudniku 23. 9., ko je izgubil življenje 31-letni rudar Bruno Gra-savin. Poročanje v italijanskem deželnem tisku o tej nesreči je bilo netočno in rudarji so se zgražali. Kot star rudar, saj delam v rudniku že 35 let, pa še 5 let povrhu v premogovnem podzemlju Holandije, (na sv. Barbaro mi bodo podelili nagrado za zvestobo na delu), naj povem o tej nesreči naslednje:
Nesreča se je dogodila, ker je družba Pertusola odpravila varnostne skupine rudarjev imenovane «Picconeri e Armatoriu. Kaj se pripeti, ko pride nov in neizkušen rudar z modernim tehničnim o-rodjem na delo? Ubije ga, če nima več sreče kot pameti. In tako je bilo z Grasavinom. Zlomilo mu je hrbtenico brez potrebe. Ni res, da je delal v predanu, kot je pisal tisk, pač pa na odkopu št. 11 in tudi ni po razstrelitvi min čistil strop nevarnosti od prejšnjega dne, ker za to ni bil sposoben zaradi mladosti in neizkušenosti, saj je za poznavanje kamna v jami treba dolgoletnih rudarskih izkušenj in še kljub izkušnjam ni vsak za tako delo pripraven.
Naš rudnik je pasiven in sprašujemo se, kdo bo prevzel koncesijo: vlada, dežela? Delo na splošno ne gre, kot bi lahko in kot bi moralo iti v korist skupnosti. Rude je dovolj, le iskati jo je treba. Kdo jo bo iskal, če je od danes do jutri? Gospodar? Potrebne so močne investicije, da bo rudnik zaživel, sicer bo čez 10 let izumrl.
Toliko o tem v dopolnitev vesti o smrtni nesreči, ki ni prva in žal najbrž ne bo zadnja pri takem u-pravljanju rudnika.
TOMAŽ CUDER
UGOTOVITVE DR. SANCINA NA SEJI OBČINSKEGA SVETA V GORICI
so nezadovoljni starši slov. in Ital. otrok
Svetovalec je predlagal ustanovitev novega italijanskega vrtca v Ul. Ponte del Torrione - 17 milijonov za ureditev Ul. Diaz in Largo Cugliat
«Utrakvistični otroški vrtec v Pevmi je edini takšen primer v državi ter so z njim nezadovoljni tako slovenski kakor tudi italijanski starši, ki vanj pošiljajo svoje otroke,« je na torkovi seji občinskega sveta v Gorici dr. Peter Sancin komentiral obnovo sporazuma za upravo vrtcev ONAIR. ((Takšno stanje Je čudno in nenormalno. Spočetka, ko je bil odprt ta vrtec, je deloval en sam odsek, potem pa se je kdo ve zavoljo kakšnih vzrokov uvedlo dvojezično poučevanje. Opozarjam občinsko upravo na ta velik problem ter ji priporočam, da čimprej odpre za italijanske o-troke nov vrtec v novem naselju v Ul. Ponte del Torrione; na takšen način bosta opravljala svojo nalogo tako slovenski vrtec v Pev-md kakor tudi italijanski,« je dr. Sancin svetovalec PSI, zaključil svojo pripombo.
Svetovalci so nato soglasno odobrili pogodbo z ONAIRC za dobo pet let za vrtce v štandrežu, Loč-niku, Podgori in Fevmi.
Ob pričetku seje, ki jo Je vodil župan Michele Martina, je dr. Bat-tello (KPI) izrazil solidarnost s stavkajočimi delavci v Trstu za pravično vladno politiko v ladjedelništvu. Socialdemokrat Rovls je prav tako izrazil solidarnost, vendar je obsodil ekstremistične izpade; slednjim sta posvetila svoj govor odvetnika Majo in Pedroni.
župan Martina Je dejal, da bo občinski odbor razpravljal o vprašanju preureditve z državno udeležbo, med katere spada tudi livarna SAFOG, zelo pomembna za naše gospodarstvo. O vprašanju so vložili resolucijo demokristjanski svetovalci.
Odbornik za zdravstvo dr. Tomas-sich je nato poročal o predlogu za ustanovitev tečajev ortopedske telovadbe, ki so jih sklenili zaupati prof. Fantuzziju, specialistu v tej panogi. Občinski upravi je uspelo ustanoviti deset namesto šestih tečajev, ne da bi pri tem zvišala strošek, ki bo znašal 1,2 milijona lir. Odbornik je dejal, da bi teh tečajev ne bilo treba, če bi imeli otroci dovolj šolske telovadbe.
Na vrsto Je prišel predlog za ureditev Ul. Diaz, ceste pred bolnišnico dobrodelnih bratov. Geometer Lupleri je predlagal, naj bi izvedli načrt, ki ga je pripravil občinski tehnični urad in za katerega je potrebnih 17 milijonov lir. Izdelovalci načrta so se opredelili za ohranitev drevoreda, tja bodo asfaltirali v vsej širini ceste, tudi pod drevesi, da bi imeli na voljo dovolj parkirnega prostora, na obeh straneh pa bi napravili po 2 m šl-1
role«. nirvani ko	Parlrironia v, ~	•
Zima na toplem v trgovini
PITASSI
zraven pa še
pletenine
mehke pletenine, tople, sveže, vse novosti za zimo in „zraven še" senzacionalne
posebne ponudbe:
Argentina shetland dolgi rokavi Komplet lambsu/ool
TRST - Korzo Italia 7 GORICA - Korzo Verdi 38
1500 lir 3750 lir
bilo dovoljeno med hranilnico in vogalom evangelijske cerkve. Na križišču z Ul. Leopardi, ki bo imela prednost v podaljšku z Ul. Scod-nik, bodo zgradili prometne otoke za usmerjanje vozil.
V diskusijo sta posegla ing. For-naslr, ki je predlagal odstranitev dreves na kraju, kjer naj bi ne dovolili parkiranja, prostor pa naj bi izpolnili z gredicami, ter odv. Pedroni, ki je bil zaskrbljen zaradi ureditve Largo Cugliat, kjer se u-stavljajo številna vozila staršev, ki vozijo otroke v tamkajšnje šole. Iz celotne diskusije je bilo razvidno, da nam ne gre za odpiranje prometne žile, ki naj razbremenjuje promet, ampak za pridobivanje novih parkirišč v strogem mestnem središču. Ob tej priliki so tudi sklenili, da bodo poskušali odstraniti bencinsko črpalko na začetku Ul. Scodnik, čim bo potekla pogodba.
Odobrili so zamenjavo nekaterih parcel, podelitev občinske zemlje dvema podjetjema pri letališču za gradnjo Industrijskih objektov ter izgradnjo ceste, ki bo povezala novo naselje INSES s Kraško ulico.
Dr. Battello je ob tej priliki opozoril na pomanjkanje hišnih številk (vse imajo samo št. 46) in nujnost izgradnje stopnišča do Mihaelove ulice, da bodo imeli prebivalci dostop k avtobusni postaji.
Posvet aktivistov PSIUP
V Ljudskem domu v Gradiški je bilo preteklo nedeljo pokrajinsko posvetovanje aktivistov PSIUP. Ob tej priliki so proučili organizacijske zadeve stranke ter zavzeli stališče do združitve PSI in PSDI, kar pomeni po njihovem mnenju okrepitev socialdemokratov.
Obenem so proučili težak položaj v Trstu v zvezi z odločitvami CIPE glede ladjedelništva ter izrazili svojo solidarnost z delavstvom v borbi.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 20,7 stopinje ob 11. uri, najnižja 16,4 stopinje ob 5.40; povprečne vlage 85 od sto, padlo je
S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA
V Števerjanu bodo aslaltirali dve cesti z deželnim prispevkom
To sta cesti Bukovje-Sovenca in Oslavje-Steverjan - V soboto na seji pokrajinskega sveta debata o ladjedelništvu
Na torkovi seji pokrajinskega u-pravnega odbora je predsednik dr. Chientaroli sporočil odbornikom, da je deželno odbomištvo za turizem odobrilo predložene načrte za ureditev dveh turistično važnih cest v števerjanu. Gre za občinsko cesto od Bukovja mimo Dvora do So-vence in za cesto od Oslavja do Steverjana. Za izvedbo obeh del je deželna uprava odobrila tudi svoj prispevek v višini 80 od sto predvidenih stroškov. Ti znašajo za cesto od Bukovja do Sovence 13.100.000 lir in za cesto z Oslavja v števerjan pa 74.120.000 lir. Kar se tiče te slednje ceste, bodo s tem denarjem izvedli le en del pred. videne ureditve. Preostalih 20 odstotkov stroškov bosta krili občina v števerjanu in pokrajinska u-prava. Predvideno je, da bodo ta cestna dela oddali na dražbo konec oktobra.
Odborniki so vzeli vest z zadovoljstvom na znanje ter ugotovili, da je pokrajinska uprava odločilno vplivala za izvedbo tega dela z določitvijo svojega prispevka.
Na seji so sklenili tudi, da bodo dodali k dnevnemu redu bližnje seje pokrajinskega sveta, ki bo v so-
26 mm dežja.
IHIIIIIIIIIIIIIIIIIimullUlllltllllllllllllllllllllllllllllHIIIMIIIIIIlllllll»IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIHIIIHIIIK*llllllllllllllW«IIIIIIIHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIH
DRUŠTVO «C. A. SEGHIZZh SE ŽE PRIPRAVLJA
Mednarodno tekmovanje pevskih zborov bo 20. in BO. oktobra v dvorani UGG
Sodelovalo bo okrog 30 domačih in lujih pevskih zborov Med njimi ludi zbori iz Koroške in Jugoslavije
Kot smo ob svojem času že pisali, bo tudi letos organiziral gorički moški pevski zbor «C.A. Se-ghizzi» že tradicionalno mednarodno tekmovanje pevskih zborov, ki bo tokrat po vrstnem redu ie veto. Ker se je izkazalo, da je meseca decembra, ob priliki Andrejevega sejma, malo prepozno za organizacijo te prireditve in ker tudi ni priporočljivo, da se taka resna kulturna manifestacija odvija v času, ko je Gorica poplavljena z raznimi zabavišči in zaglušena z njihovim truščem, so sklenili, da bodo njeno izvajanje prenesli na mesec oktober.
Obrnili smo se v zadevi do predsednika društva Antonia Zitterja, da bi nam povedal kaj o pripravah. Predsednik je izjavil, da so prav te dni imeli sestanek odbora, na katerem so se sporazumeli gle-
_______ de datuma prireditve in nekaterih
roka pločnika. Parkiranje ne bi organizacijskih podrobnosti. Tek-
imiliiliHMiiiiiuiimiMi mu Innu,,m,ii,,i)„,,ll,,,ll,l„,,,iItll|ll|mm|||||||||m||||m|||||||||m)m|||||||||||||
MED POKRAJINSKO UPRAVO IN CISL
Načelen sporazum o položaju uslužbencev pokr. umobolnice
O spornih točkah hodo razpravljali na ponovnem sestanku
Pretekli ponedeljek je bil v Gorici sestanek med predstavniki pokrajinske uprave, ki sta jo zastopala odbornika za osebje in za zdravstvo, ter med sindikalnimi predstavniki krajevnih uslužbencev organizacije CISL. Predmet razprave je bil položaj pokrajinskih uslužbencev, s posebnim ozirom na osebje pokrajinske umobolnice, v zvezi z zahtevami, ki Jih je pred časom postavila ta sindikalna organizacija. Na omenjenem sestanku so sindikalni predstavniki dobili odgovor pokrajinske uprave na svoje zahteve.
Kar se Uče razširitve organskega staleža je pokrajinski svet že odobril ustrezen sklep, ki čaka na potrdilo vladnih in deželnih organov.
Glede novega organskega pravilnika je bil sprejet sindikalni predlog za mešano komisijo, v kateri bodo po trije predstavniki pokrajinske uprave in sindikatov poleg predsednika, ki ga bodo določili sporazumno.
Ni bil še dosežen sporazum glede posebnih doklad za nočno delo.
Glede zdravnika so se sporazumeli, da lahko pride tudi na dom ob začetku bolezni. Sprejeli so še
6 novih uslužbencev. Nadomestili
bodo uslužbence, ki bodo odsotni
nad 20 dni. Normalen tedenski ur nik je skrčen na 42 ur; bolniški
uslužbenci bodo prejeli posebno doklado po 60 tisoč lir letno in določena je tudi doklada za vse nočne izmene, kakor tudi dnevnice pri spremljanju bolnikov v Kanalsko dolino. (Lužnica). Dnevnica za spremstvo bolnikov v druge kraje je določena po 6000 lir za vsakih 24 ur, poleg redne plače. Odplavljeno Je Skrajšanje počitnic v primeru bolezni, z veljavnostjo od 1. Januarja t. 1.
Poleg navedenih so obravnavali še druge sporne točke. V kolikor se za nekatere postavke še niso sporazumeli, Je bilo sklenjeno, da se bosta obe strani ponovno sesta-
li in bodo datum ponovnega srečanja določili enkrat pozneje. Sindikalna organizacija je s posebno okrožnico obvestila o tem sestanku uslužbence pokrajinske umobolnice ter je obljubila, da jih bo v na-
daljnjih sporočilih obvestila o razvoju celotne zadeve.
Smrt župnika iz Kosiče
Pred nekaj dnevi je v čedadski bolnišnici umrl župnik iz Kosiče Jožef Chiacig, ki je dočakal 76 let. Pokopali so ga v njegovem rojstnem kraju v št. Lenartu v nedeljo, ob precejšnji udeležbi prebivalstva iz št. Lenarta in drugih bližnjih in oddaljenejših vasi nadiških dolin. Pokojnik je bil dober dušni pastir, ki so ga farani cenili, čeprav ni bil v narodnih zadevah tako odločen borec kot njegov pokojni brat Božo. Služboval je najprej v Briščah, pozneje v št. Lenartu in Trčmunu ter nazadnje v Kosiči.
movanje bo v soboto 29. in v nedeljo 30. oktobra. Sprva so ga nameravali urediti že nekaj prej, pa so se morali odločiti za ta dva dneva, ker prej ne bo prosta velika dvorana UGG, ki je najprimernejša za tako pevsko manifestacijo in kjer bo tudi letos tekmovanje.
Kar se tiče udeležbe zborov, jih bo letos še več; zajamčena je udeležba najmanj 27 zborov, morda pa jih bo celo 30. Kot druga leta so se odzvali povabilu zbori s Koroškega, Jugoslavije in tudi iz drugih držav. Večja bo tudi udeležba zborov iz Italije, kjer so prijavljeni tudi nekateri zbori z Juga. Tudi letos se bo vršilo tekmovanje po običajnih kategorijah in bosta po dva pevska koncerta v soboto in nedeljo ter zaključni koncert v nedeljo zvečer z nagraditvijo zmagovalcev.
«Upamo», je zaključil predsednik Zitter,» da bomo imeli ugodno vreme in vsaj tak uspeh kot lani.»
V grapi pod Matajurjem so kuhali žganje
Tisti maloštevilni domačini v Beneški Sloveniji, ki niso ubrali poti s trebuhom za kruhom v inozemstvo, si skušajo pomagati z redkimi možnostmi, ki jih imajo doma za zaslužek in preživljanje. Včasih so te prilike za zaslužek tudi v opreki z zakonskimi predpisi; sedaj v jeseni velja to zlasti glede tajne žganjekuhe, ker Je javna onemogočena in prepovedana izven koncesioniranih podjetij.
Tako so finančni stražniki iz Ce-pletišča opazili te dni v kraju. Za-patokam, da se iz neke globeli ob potoku v bližini vasi Matajur vali dim. Takoj so sumili, da gre za tajno žganjekuho. Obkolili so ves prostor in se približali. V resnici so našli tam bakren kotel za kuhanje žganja, dva prazna soda za pijačo, nekaj škafov, okrog dva stota tropin in skladovnico drv. O kuharjih pa ni bilo ne duha ne sluha in tudi žganja niso dobili niti kapljice. Očividno so kuharji
iiMiiiiimiiiHiiiiiimiiiuiiiiiiiiiimHummnumiHiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiHiHMiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiiimiimii
PO SKIEPU ODBORA PROTITUBERKULOZNEGA KONZORCIJA
21 milijonov za povečanje pokrajinskega dispanzerja
Uvedli bodo tudi skermografiranje s premično postajo iz Trsta
Pod predsedstvom dr. Chientaro- izdatkov za nabavo in Izboljšanje
lija je imel pred dnevi sejo upravni odbor pokrajinskega protituber-kuloznega konzorcija? Med drugimi so se seje udeležili pokrajinski zdravnik dr. Montagna, občinski zdravnik dr. Gregorig, dr. Krainer, ravnatelj konzorcija dr. Del Piero in pokrajinski tajnik dr. Bemar-dis.
V zvezi z Obračunom konzorcija za 1965, ki je priložen poročilu in ga bomo objavili kdaj pozneje, je predsednik podal iz njega nekatere najvažnejše postavke.
Odbor Je nato odobril izvršni načrt za povečanje proti j etičnega dispanzerja, kar bo predvidoma stalo 21 milijonov lir. Od tega bo 70 od sto prispevala deželna uprava, preostalih 30 od sto pa bodo krili iz proračuna. Poleg tega so odobrili še skoro 6 milijonov Ur
opreme radioloških naprav v dispanzerju.
Odobrili so tudi program za uporabo premične skermografske postaje za Goriško, ki jo bodo dobili na posodo iz Trsta. Obravnavah so tudi prostovoljno cepljenje proti jetiki ter izrazil željo, naj bi deželna uprava dala v ta namen primeren prispevek, za katerega so že zaprosili. Konzorcij je sklenil, da bo začel s predhodnimi razisko. vanJi, pri katerih bo pomagal šolski zdravstveni urad goriške občine. Sklenili so tudi, da bodo odprli notranji natečaj za ureditev položaja uslužbencev konzorcija, na osnovi obstoječih zakonskih predpisov.
Zaključili so z odobritvijo 1.150 tisoč lir stroškov za streho in za druga popravila na poslopju dispanzerja.
pravočasno opazili nevarnost in jo popihali. Financarji so zaplenili kotel in drugo posodo ter ves material.
Avtomobilist na Majnici povozil mopedista
Sinoči ob 19.30 so pripeljali v go-riško civilno bolnišnico 17-letnega Eugena Margherito iz Gorice Ul. Mocheta 23, ki so mu zdravniki u-gotovili zlom leve noge v gležnju. Pridržali so ga za 25 dni na zdravljenju.
Ponesrečenec je povedal, da se je peljal ob 14. uri z mopedom po cesti iz Gorice proti domu. Od Gradiške pa mu je privozil nasproti s fiatom 850 Andrea Salomon iz Praprotnega, ki je zavil proti neki stranski cesti, pri tem presekal pot mopedistu in ga podrl.
Cestna policija iz Gorice je ugotovila škodo na obeh vozilih, ki je bila večja pri mopedu.
boto .popoldne ob 16. uri, tudi predlog resolucije, ki so' jo poslaU komunistični svetovalci predsedniku Chientaroliju in ki predlaga primerne ukrepe glede položaja gori-škega ladjedelništva. Tako bodo na sobotni seji obširno razpravljali o tem važnem problemu.
Kemični sindikat UIL je odpovedal stavke
Kemični sindikat UIL je prejel od Assochimici zagotovila, ki omogočajo nadaljevanje pogajanj. Zato je sindikat sklenil, da odloži stavko, ki je bila napovedana od 13. do 15. oktobra. Na Goriškem se ta ukrep tiče delavcev podjetja Sol-vay v Tržiču.
Nesreča delavca ENEL
V Beglianu se je poškodoval delavec ENEL 28-letni Francesco Zuc. colo iz Ul. Battistigni 1; zvil si j# desno zapestje ter se bo v bolnišnici zdravil 20 dni. Nesreča se mu je primerila med napeljavo električnih žic.
Potnica v avtobusu se je ponesrečila
Da bi preprečil trčenje v osebni avtomobil, ki je povsem nepričakovano prečkal cesto avtobusu Ri-bd, je šofer tako nahitroma in naglo pritisnil na zavore, da je padla s sedeža potnica, ki je sedela v zadnjem delu avtobusa. Po-nesrečenka je 52-letna Fede Bassi, poročena Marangon, doma iz Kapri ve. Zenska si je zlomila eno rebro na desni strani prsnega koša ter se pobila po bradi. Nekaj pred deseto uro so jo pridržali na zdravljenju v civilni bolnišnici.
Dvoje trčenj brez večje škode
V Gorici sta se včeraj pripetili dve lažji prometni nesreči, v katerih je nastala samo materialna škoda. Na križišču Ul. Leoni in Ca-sale je giulietta 25-letnega Sergia Bemasconija bivajočega v Ul. Cor-sica 2 trčila med zadnja kolesa tržaškega tovornjaka, ki ga je vozil 42-letni Giuseppe Pobega iz Dre. voreda 25. aprila 4 iz Trsta; škoda znaša nekaj desettisočev.
Na križišču Ul. Roma in Crispi pa se je neki avtomobil z registracijo Catania zaletel v fiat 500 Giu-seppa Stabila iz Ul. Lunga 55. Ko je stopil Stabile iz vozila, da bi se pogovoril o povračilu škode, je povzročitelj škode sedel v avto in
diiaslto malica
ta ter bodo začeU sprejemati prva potnike na letalskih progah, nam* njene v Gradež.
ss odpeljal.
...................■l■l■lnl■•llllm■a•■■l■■■■l■ltlll.iiiiihiiiiiiiiiiiiii.lllliiiiiiiiinm,
ZADNJA SEJA V RONKAH
Odobritev javnih del za 700 milijonov lir
Izvedli jih bodo z deželnim prispevkom . Oddaja gradbenih del za spomenik odporniškemu gibanju
Na zadnji seji občinskega, sveta v Ronkah, ki mu je predsedoval župan Trevisan, so svetovalci poslušali županovo poročilo o 4-let-nem delovanju občinske uprave, potem pa so odobrili vrsto sklepov, ki predvidevajo za okoli 700 milijonov lir javnih del, izvedljivih na podlagi dveh deželnih zakonov. Razširili bodo kanalizacijsko omrežje, izpopolnili sistem notranjih občinskih cest ter izgradnjo nove ceste, ki bo povezovala vstopno postajo avto ceste s cesto «bel-vedere« Tržič-Gradež skozi štaran-can. Uredili bodo športno igrišče ter oddali na dražbi začetna dela za izgradnjo spomenika odporniškemu gibanju.
Predlog za izgradnjo ceste, ki naj povezuje avto cesto s cesto Tržič-Gradež, je sprejel tudi občinski svet v štarancanu. Načrtovalci nove ceste, ki bo dolga 6 kilometrov ter bo imela 8 metrov koristne širokosti, so imeli pred očmi predvsem turistične koristi. Ne bo namreč povezovala samo lagune z avto cesto, ampak tudi ronško letališče z avto cesto. O tej cesti so na poziv konzorcija julijskega letaUšča večkrat razpravljali v obeh občinskih upravah, zanjo pa so se zanimali še občina Gradež in družba Autovie Venete.
Občinski upravi v Ronkah in štarancanu sta se obrnili na deželo, da bi prispevala sredstva, namenjena turističnim cestam. Očitno je, da je cesta zanimiva tudi za pokrajino, saj povezuje državno s pokrajinskimi cestami. Konzorcij julijskega letališča je s svoje strani že obljubil denarno pomoč za uresničitev načrta. Morda se ravno letališče najbolj zaveda pomena hitrih zvez s turističnimi kraji, ker bodo pred pričetkom poletja dogradili pristajalno stezo iz cemen-
fiortca
VERDI. 17.15: «Le sedicenni«, Dino in A. Checchi. Kinemaskopski film v barvah.
CORSO. 16.30—22: «11 papavero A anche un fiore«, Yul Brynner in A. Diokinson; ameriški barvni film.
MODERNISSIMO. 16.30—22:	«Se
tutte le donne del mondo«, R. Vallone in M. Lee. Italijanski kinemaskope v barvah.
VITTORIA. 17.00 «Marines alTin-ferno«, J. Davis in John Mason; ameriški čmobeli film.
CENTRALE. 17.00: «La violenza A la mia legge«, Billy Wood. Ameriški kinemaskopski film.
Tržič
AZZURRO. 17.30—22: «Nessuno ml pub giudicare«, F. Moroni.
EXCELSIOR. 17.30—22: »Rasputin«, K. Lee.
PRINCIPE. 17.30—22:	«Texas ad-
dio«, Franco Neri, v kinemasko-pu in barvah.
S. MICHELE. 19—22.30 «1 rinne-gatl di forte Grant«, J. Coob in M. Hyer.
Ronke
EXCELSIOR. Zaprto.
RIO. 19—22: «Le avventure e gll amori di Moll Flanders«, Kim Novak. Kinemaskopski film v barvah.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, UL Carducci 38, tel. 22-68.
RSPUt
Pil
.v..1!
lili
H§l
DREVI OD 80. DALJE NA STADIONU «PRVI MAJ.
15 ekip prijavljenih za tekmovanje v ruskem kegljanju
Drevi ob 20. uri se bo začelo tek. movanje v ruskem kegljanju, ki bo zaposlilo starejše »mladince«. Za to tekmovanje, ki je novost športnih iger, je vladalo veliko zanimanje, saj se je prijavilo, kljub temu, da ta zvrst pri nas ni bila znana, kar 15 ekip.
Vsaka ekipa bo verjetno ostala na kegljaškem prizorišču 15 do 20 minut. Prireditelj je izžrebal vrstni red tekmovanja, zaradi česar opozarjamo udeležence naj se drže navedenega umika.
Tekmovanje bi moralo potekati po naslednjem vrstnem redu: Sokol A, Škamperle B, Cankar C, Breg B, Sokol B, Cankar B, Skam. perle D, Cankar A, Breg A, Škamperle C, Škamperle A, Sokol D, Škamperle C, Breg C in Sokol C.

nogomet
ZA MEDCELINSKI POKAL
Penarol	2
Real Madrid 0
MONTEVIDEO, 12. — V prvi tekmi finala za medcelinski pokal prvakov je urugvajska enajsterica Panarola premagala španski Real Madrid 2:0 (1:0).
MEDNARODNI NOGOMET VČERAJ V MOSKVI NEODLOČENO 0:0 V POVRATNI TEKMI I. KOLA
ZA POKAL EVROPSKIH PRVAKOV T0RPED0-INTER
TORPEDO — Kavazashili; Andrjuik, Sarajev; Maruško, Sustikov, Voronln; Lenjev, Brednjev, Strelcov, Serbakov, Sergujev.
INTER — Sarti, Burgnich, Facchetti, Landini, Guameri, Piccchi; Jair, Mazzola, Domenghini, Suarez, Corso.
SODNIK — Zariquiegui (Španija).
GLEDALCI: 100.000.
MOSKVA, 20. — Interju je uspelo, da je zapustil stadion Lenin, katerega so gledalci napolnili do skrajnega kotička, brez škode. Milančani so vsilili moskovskim tekmecem neodločen izid, kar jim je po zmagi na domačih tleh zadostovalo za vstop v drugo kolo turnirja za pokal evropskih prvakov.
Moskovski Torpedo je tako že v prvem kolu izpadel iz konkurence, vendar je treba priznati, da so se častno borili. V San Siru je samo enkrat klonil, danes pa je pred lastnim občinstvom skušal na vse mogoče načine prebiti obrambo tekmecev. Ni se mu posrečilo, kot se ne bi posrečilo niti bolj izkušenim enajstericam na svetu.
Obramba Interja je bila namreč nepremagljiva in ni nikoli dovolila sicer nevarnemu Strelcovu in tudi Brednjevu, da bi Sartija ogrožali od blizu. Moskovčani so imeli več izrednih priložnosti za dosego gola, a do cilja niso prišli predvsem zaradi naivnosti in pomanjkanja izkušenj.
Inter se je predstavil z obramb-
niuuiiiiiitiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiitmiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiimii
Danes zvečer ob 20. uri v Ljubljani
z Olimpija-Zadar
začetek festivala evropske košarke
Jutri najbolj pričakovana tekma Evropa-Simmenthal
Danes se bo začel v Ljubljani festival evropske košarke. Ta bo v prekrasni in moderno opremljeni hali Tivoli, ki Je bila že prizorišče dveh prav tako izrednih športnih dogodkov in sicer svetovnega prvenstva v namiznem tenisu (leta 1965) in svetovnega prvenstva v hokeju
no taktiko, vendar je večkrat izvedel zelo nevarne prodore. Jair je dvakrat zgrešil cilj, medtem ko so drugi le s težavo prišli do strela. Lahko pa se reče, da Je igra obeh taborov zadovoljila in da je neodločen izid brez gola popolnoma pravičen.
* * •
FIRENCE, 12. — V okviru angleškega tedna je Manchester United premagal nocoj v prijateljski tekmi Fiorentino 2:1 (0:0). Gola sta za Angleže dosegla v 8’ d. p. Charl-ton, v 30’ pa Best, za Fiorentino pa je bil uspešen v 16’ Vitali.
* * •
LIVERPOOL, 12. — Enajsterica Evertona je v povratnem srečanju osmine finala turnirja za pokal evropskih prvakov premagala danski Aalborg 2:1 (0:0). Ker se je prva tekma končala neodločeno 0:0, se je Everton uvrstil v četrtfinale.
* * *
ANKARA, 12. — V prijateljski nogometni tekmi je reprezentanca Zahodne Nemčije premagala Turčijo 2:0 (1:0).
SINOČI V NAŠEM MESTU
Lloyd Adriatico 54 Petrarca	46
Tržaška ekipa Lloyda Adriatica je nepričakovano premagala močno peterko Petrarce iz Padove v srečanju, ki je bilo včeraj zvečer v telovadnici Ginnastice pred približno 600 gledalci. Nedvomno je v največji meri pripomogel za končno zmago tržaške peterke For-tunati, ki je končno prišel v pričakovano formo in kaže, da bo imel tudi letos v B ligi glavno besedo. Poleg Fortunatija sta solidno zaigrala tudi državni mladinski reprezentant Schergat in Narder. Petrarca je sicer igrala brez svojega najboljšega igralca in strelca Američana Moeja, zato ne moremo presoditi trenutne moči Nikoličeve ekipe. Na igrišču pa je bil državni reprezentant Jessi, ki je tako ponovno dokazal svoje izredne tehnične sposobnosti in sijajen pregled nad .igro. Proti koncu tekme pa je celotna ekipa Petrarce popustila, kar so seveda izkoristili Tržačani, ki so z nevzdržnim For-tunatijem zalagali koš nasprotnikov.
Tekma se je tako zaključila z rezultatom 54:47 v korist Lloyda, medtem ko sta ekipi neodločeno zaključili prvi polčas (29:29).
Sodnika v več primerih nista bi la kos agonistično napeti tekmi.
ZA POKAL CRDA
Jutri ob 21.
Bor -CRDA C
Jutri v petek bo ob 21. uri v telovadnici šole v Ul. Zandonai pri Sv. Soboti tekma turnirja za pokal CRDA med moškima šesterkama Bora in CRDA C.
na ledu (1966).
Organizatorji festivala so napravili vse mogoče, da bi se »prikupili« mednarodni košarkarski zvezi, da bi jim poverila prihodnje svetovno prvenstvo košarke. In do tega bo nedvomno prišlo, kajti ljubljanski prireditelji so s takimi organizacijami tako rekoč doma.
Prizorišče festivala bo torej športna dvorana Tivoli, Ki ima Uporabno površino 106x76 m, tribune za 10.500 gledalcev, 59 TV in radioreporter-skih kabin, 200 telefonskih priključkov, 30 teleprinterjev in 6 telefoto priključkov.
Vstopnice so že v prodaji od 25. avgusta pri turističnih agencijah, v Ljubljani pa pri Turističnem društvu Ljubljana, v dvorani Tivoli, kopališče Ilirija.
Cene pa so naslednje: Evropa — Slmmenthal (I. 20 NDin, II 12 NDin, III. 8 NDin. IV. 5 NDin); Evropa • Slmmenthal in Slmmenthal • Olimpija (I. 12 NDin, II. 8 NDin, III. 5 NDin, IV. 3 NDin); Zadar - Olimpija (I. 6 NDin, II. 4 NDin, m. 3 NDin, IV. 2 NDin).
V	času festivala evropske košarke bo v Ljubljani tudi sestanek organizacijskega odbora FIBA. Poleg tega bo priredlteljski odbor festivala organiziral več razgovorov trenerjev in sodnikov.
Pred clow tekmami pa bodo na sporedu zanimiva košarkarska srečanja med mladinskimi moštvi, katerih se bo udeležilo tudi čehslo-vaška ekipa iz Brna. Torej festival bo tudi za najmlajše, v katerih sloni bodočnost slovenske in sploh Jugoslovanske košarke. Srečanja med najmlajšimi bodo prav tako zanimiva in vsekakor poučna.
Sporedi tekem:
Danes, 13 oktobra ZADAR — OLIMPIJA
Jutri, 14. oktobra SIMMENTHAL ___ EVROPA
V	soboto, 15. oktobra OLIMPIJA
—	SIMMENTHAL
V	nedeljo, 16 oktobra OLIMPIJA
—	EVROPA
Vse tekme se bodo začele ob 20.
uri.
varjal s trenerji enajsteric, ki bodo nudile največ reprezentantov. Te bo zbral za prvi trening verjetno že sredi prihodnjega tedna.
KOŠARKARSKI TURNIR S SI PRED POLFINALOM
V vseh ekipah nekaj dobrih in nadobudnih elementov
V soboto »MED DVEMA 0GNJEMfl»
za mladince in mladinke
V soboto 15. t.m. bo na igrišču Bora na stadionu »Prvi maj« z začetkom ob 14.30 tekmovanje za mladinke in mladince v igri Med dvema ognjema.
Mladinke se morajo zbrati na Igrišču ob 14.15. Zbor mladincev pa bo ob 15.30. Zamude ne bodo upoštevane. Ekipa, ki ne bo prisotna. bo zgubila za forfait.
RAZPORED TEKEM
MLADINKE
BREG B — CANKAR B CANKAR A — BREG C ŠKAMPERLE A — ŠKAMPERLE C ZMAGOVALEC I. TEKME — SOKOL A ŠKAMPERLE B — ZMAG. II. TEKME SOKOL B — KRAS
ZMAGOVALEC III. TEKME — BREG A
MLADINCI
SOKOL A — BARKOVLJE BREG A — SOKOL B ŠKAMPERLE A — ŠKAMPERLE B ZMAGOVALEC I. TEKME -- KRA B BREG B — KRAS A
ZMAGOVALEC II. TEKME — CANKAR A ZMAGOVALEC III. TEKME — BREG C SODNIKI — Drašič, Morpurgo in Šušteršič DELEGATI — Jurklč, Drašič, Morpurgo in Šušteršič
* • *
Za tekmovanje se je prijavilo 11 ekip mladink in enako število ekip mladincev. Skupno 179 tekmovalcev.
F. Valcareggi novi TK italijanske reprezentance
FIRENCE, 12.	— Predsedstvo
FIGC je poverilo Ferrucciu Valca-reggiju nalogo začasnega tehničnega komisarja italijanske nogometne reprezentance. Valcareggi bo moral tako sestaviti in pripraviti reprezentanco za dve tekmi in sicer 1. novembra v Milanu proti Sovjetski zvezi in 26. istega meseca v Neaplju proti Romuniji.
Novi tehnični komisar se bo v začetku prihodnjega tedna razgo-
............milnimi""..mm....................................mi...m....itummmm............umili......im.....................mm....mmm
Letošnji košarkarski turnir v okviru 9. Sšl je bil že do polfinala na zadovoljivi tehnični višini. Uveljavili so se tudi nekateri posamezniki. žal pa so ti vsi člani Bora in zato novih obetajočih sil nismo videli, razen, seveda, nekaterih izjem.
Oglejmo si najprej ekipe, ki so bile izločene:
KRAS — Moštvo sestavljajo v glavnem odbojkarji, ki so nastopili tudi v nogometu in nihče ni še uradno nastopil na kaki košarkarski tekmi. Vsekakor je nastop zgo-niške ekipe tudi v tej športni disciplini povsem hvale vredna poteza, ki pomeni več kot marsikatera športna osvojitev.
Kras je odigral le eno tekmo, ki Jo je izgubil z Rojanom z rezultatom 13:78. Ekipa je nastopila z naslednjimi igralci:
Morpurgo (2), Wilhelm (7), Zvonko Simoneta, živec (2), Milič, Budin, Kobal, Simoneta B. (2) in Janko Budin.
SOKOL — Nabrežincl so dostojno klonili Doberdobcem. Zaigrali so korektno in agonistično niso nikoli popustili. Poleg tega so se v njihovih vrstah uveljavili nekateri posamezniki, predvsem mladi Radovič, ki ima naravne darove, da bi se lahko razvil v solidnega košarkarja. Visoki Carli ima precej smisla za košarko in le z malo več hitrosti bi postal dober pivot. Tudi Pertot in Kante sta v glavnem zadovoljila. Igralcev ne manjka, igrišče v Nabrežini bo kmalu pripravljeno, obstajajo torej vsi pogoji, da bi lahko Nabrežine! začeli gojiti to športno panogo, ki se pri nas še ni popolnoma uveljavila. Nabrežine! so na 9. Sšl neposredno prišli v stik s košarko: res pomembna izkušnja za začetek.
Nabrežine! so v edini tekmi, ki so jo odigrali, izgubili z Doberdob-ci z rezultatom 31:54 (14:23).
Igralci pa so bili naslednji: Pertot (4), Radovič S., Košuta, Radovič I. (13), Carli (12), Kante (2), Peterlin, Petelin In Gabrovec.
CANKAR B — Druga šentjakobska ekipa se je morala spoprijeti z najmočnejšo peterko turnirja, in sicer z Barkovljani. Izgubili so z
ODBOJKA
RAZPORED TEKEM PRVENSTVA ŽENSKE A IN MOŠKE R LICE
V prvem kolu obe šesterki Bora na domačih tleh
29. t.m. se bo začelo odbojkarsko prvenstvo ženske A lige z otvoritveno tekmo Bor — Babassi. Naša dekleta se bodo tako predstavila v prvi tekmi domačim navijačem. Tekme prvenstva bodo ob sobotah, ko bodo igrale šesterke Bora, Bergama in Fari Modena, ob nedeljah zjutraj (Sestese, Cabassi, AGI Gorica, Minelli in Palermo) in popoldne (Max Mara in Virtus Ravenna). Razpored tekem je naslednji:
V
Zenska A liga
1.	kolo
Bor — Cabassi 29.10 AGI — Cabassi 30.10 Sestese — Bergamo 30.10 Fari Modena — Ravenna 30.10 Minelli — Palermo 31.10 Cabassi — Palermo 1.11 AGI Max La Torre 1.11
2.	kolo 6.11 Max — Minelli Cabassi — Sestese Ravenna — Bor Bergamo — AGI
3.	kolo 13.11
Bor — Fari Modena (12.11)
AGI — Fari Modena Bergamo — Minelli Sestese — Ravenna Palermo — Max
4.	kolo 20.11
Fari Modena — Max Minelli — Cabassi Bor — Sestese Ravenna — AGI Palermo — Bergamo
5.	kolo 27.11 Minelli — Ravenna AGI — Bor
Sestese — Fari Modena Max — Bergamo
6.	kolo 4.12
Sestese — Palermo (3.12 Ravenna — Palermo
Sestese — AGI Cabassi — Max Bergamo — Fari Modena
7.	kolo (8.12)
Minelli — Sestese Palermo — Bor Max — Ravenna Bergamo — Cabassi
8.	kolo 11.12
Bor — Minelli 10.12
AGI — Minelli
Fari Modena — Cabassi
Ravenna — Bergamo
Bor — Max
». kolo 18.12
Minelli — Fari Modena
Palermo — AGI
Max — Sestese
Cabassi — Ravenna
Bergamo — Bor
POVRATNA KOLA
10.	kolo 15.1
Fari Modena — Bor 14.1 Cabassi — Bor Palermo — Minelli Max — AGI Bergamo — Sestese Ravenna — Fari Modena
11.	kolo 22.1
Palermo — Fari Modena Minelli — Max Sestese — Cabassi Bor — Ravenna AGI — Ravenna (21.1) AGI — Bergamo
12.	kolo 29.1 Minelli — AGI (28.1) Cabassi — AGI Minelli — Bergamo Ravenna — Sestese
13.	kolo 5.2
Bergamo — Palermo (4.2) Max — Palermo (6.2)
Max — Fari Modena (4.2) Cabassi — Minelli Sestese — Bor
14.	Kolo 12.2 Ravenna — Minelli Palermo — Cabassi
Bor — AGI
Fari Modena — Sestese (19.2) Bergamo — Max Fari Modena — AGI
15.	kolo 26.2 AGI — Sestese Palermo — Ravenna Max — Cabassi Minelli — Bor
Fari Modena — Bergamo
16.	kolo 5.3
Bor — Palermo 4.3 AGI — Palermo Sestese — Minelli Cabassi — Bergamo Ravenna — Max
17.	kolo 12.3 Palermo — Sestese Cabassi — Fari Modena Bergamo — Ravenna Max — Bor
18.	kolo 19.3
Fari Modena — Minelli Sestese — Max Ravenna — Cabassi Bor — Bergamo
a • *
29. t.m. se Do začelo tudi moško prvenstvo odbojkarske B lige. Borovci bodo igrali prvo kolo na domačih tleh in sicer bodo imeli v gosteh šesterko Codognata. Tudi v tem prvenstvu bodo igrali ob so botah (Bor, Pagnln, Menegola, Gramsci), ob nedeljah zjutraj (Co-dognato, Bovoli, Libertas) in popoldne (Casadol, Cemab in Robur) Tekme povratnega prvenstva pa bodo 15., 22., 29. januarja, 5., 12., 26 februarja, 5., 12. in 19. marca. Razpored tekem Je naslednji:
Moška B liga
1. kolo (30.10)
Casadlo — Libertas Meneogla — Gramsci Pagnin — Bovoli
Bor — Codognato (29.10)
2.	kolo '>»•
Libertas — Cemab Gramsci — Casadlo Codognato — Pagnin Robur — Bor Bovoli — Menegola
3.	kolo
Casadlo — Bovoli Libertas — Gramsci Menegola — Codognato Pagnin — Robur Cemab — Bor
4.	*olo (20.11)
Cemab — Gramsci Codognato — Casadlo Robur — Menegola Bor — Pagnin Bovoli — Libertas
5.	kolo
Casadlo — Robur Libertas — Codognato Menegola — Bor Pagnin — Cemab Gramsci — Bovoli
6.	kolo (4.12)
Pagnin — Menegola Robur — Libertas Codognato — Gramsci Bor — Casadlo Bovoli — Cemab
7.	kolo
Casadlo — Pagnin Cemab — Menegola Libertas — Bor Gramsci — Robur Bovoli — Codognato
8.	kdo (11.12)
Menegola — Casadlo Pagnin — Libertas Cemab -- Codognato Robur — Bovoli Bor — Gramsci
9.	kolo
Casadlo — Cemab Libertas — Menegola Gramsci — Pagnin Codognato — Robur Bovoli — Bor
Prvi pogovor pod Kolovratom
(Nadaljevanje s 3. strani)
veliko razliko (14:111). Kljub temu pa so se branili do zadnjega, čeprav so dokazali marsikatero tehnično napako, predvsem strel na koš. Vsekakor pa sta Škrinjar in Kuferzin pokazala tudi nekaj pozitivnih akcij in čudimo se, da so jih organzatorji Cankarja vključili v drugo ekipo.
Igralci Cankarja B: Gombač, Fer-folja, Pertot (2), Ban (1), Kuferzin (2), Škrinjar (7), Bolčina, Mo-relj (2), Medvešček, Gombač B.
ROJAN — Rojančanom je manjkalo malo, da ne bi vstopili v polfinale in prav na račun lanskega zmagovalca škamperla. Zavadlal in drugi pa so morali kloniti predstavnikom Sv. Ivana le za pet točk. Tehnično so Rojančani solidna ekipa, ki je zadovoljivo zaigrala v obrambi, kjer so bili trije visoki Igralci — Fabjan, Ambrožič in Stegu — ki so tudi atletsko precej dozirani. Na odbitih žogah bi lahko zmagovito konkurirali z vsako drugo ekipo turnirja. V napadu Za-vadlala ni bilo mogoče ustaviti in s hitrimi prodori je onemogočil obrambi Krasa in škamperla. Nedvomno je bil borovec najboljši v vrstah Rojana in tudi eden najboljših igralcev turnirja.
Rojan je odigral dve tekmi in sicer:
Rojan — Kras	78:13 (38:3 )
Škamperle — Rojan 48:43	(25:24)
Za Rojan so igrali: Zavadlal (65 točk v dveh tekmah), Ambrožič (23), Stegu (4), Fabjan (32), Hreščak, Kuret in Žerjal.
BARKOVLJE B — Ekipa je začela turnir z jasnimi pojmi. Predvsem je polagala svojo moč na o-brambo, kjer sta Uršič in Starc I. lovila odbite žoge. Za organizacijo igre je poskrbel Lasič, medtem ko je bil Kafol glavni strelec moštva. In Barkovljani so le za las in po razburljivi tekmi klonili prvi eki pi Cankarja, kateri so se ji upirali do zadnjega. V nekaterih primerih so Barkovljani tudi odvijali kolektivno igro, česar ne moremo trditi za druge ekipe, ki so se uvrstile tudi v polfinale.
^Barkovljani so dvakrat igrali in
Barkovlje B —- Breg 72:7	(33:4 )
Cankar A — Barkovlje B
47:45 (28:24)
Igralci Barkovelj B: Kafol (48), Lasič (16), Starc I. (10), Starec R. (9), Uršič (30), Umek, Kozlovič (2), Žnideršič.	-—edson—
VA UR POLO
lje. Kako je bilo takrat, vam bo morda najbolj ilustriral podatek, da so se ljudje pravdali tudi za dvajset centimetrov svoje zemlje. Danes je vsaj v toliko bolje, da lahko hodijo ljudje v emigracijo na delo, vendar je to samo delna rešitev. Tu namreč nimamo nobene industrije.«
«1 n kako mislite, don Marij, da bi bilo najbolje pomagati ljudem [ in s tem seveda tudi vaši župniji?» — je sledilo eno zadnjih vprOr sanj.	|
»Edina rešitev za ureditev vseh teh stvari je, da bi ustvarili tukaj majhno industrijo. Sam pa pomagam ljudstvu tukaj na vse načine in z vsemi močmi, ki jih še imari na voljo. Tako pišem ljudem prošnje za pokojnine, vozim jih s svojim avtomobilom v bolnišnico, k zdravnikom, v porodnišnico, opravljam za svoje župljane vsa mogoča opravila pri oblasteh, socialnem zavarovanju in podobno. Dela mi v tem smislu res ne primanjkuje.«
«Kaj pa plačilo za vaš trud?* — sem vprašal za zaključek.
Don Marij me je pogledal malce nejeverno in skoraj začudeno. «Le kako morem od njih zahtevati za vse to plačilo, če pa so večji reveži kot pa sem revež jaz sam-»
In v teh besedah sem dokončno doumel veličino, ljubezen in tiho. a vztrajno odpornost tega človeka, ki dolgih dvaintrideset let vztraja v svoji župniji, ki se zaveda vseh težav in tegob, človeka in duhovnika, ki do danes in v prihodnje predvsem ni nikoli in ne bo prenehal biti človek in Slovenec. In prav zato sem bil vesel, da je bilo moje prvo srečanje prav z donori Marijem Lavrenčičem in da seri imel svoj prvi pogovor v Benečiji prav z njim.
dž
ATENE, 12. — Beograjski Partizan sl je z zmago nad atenskim Etbinosom osvojil evropski pokal v vaterpolu. Beograjski vaterpolisti so v zadnji tekmi premagali grške tekmece s 7:2. Končna lestvica je naslednja: Partizan 6 točk, Ethinos 4, Dunaj 2, Barcelona 0.
K0LESABSTV0
SALSOMAGGIORE, 12. — Feli<* Gimondi je danes zmagal pr®? Dancelijem in Bitossijem na treflj izvedbi «Coppijeve dirke« od Tof' tone do Salsomaggiore (233 krit Vrstni red na cilju je naslednji: [MO!—	“ '	'
x obiM	no. bilju jv^ liogibtiiij*-..
1.	FELICE GIMONDI (Salvarari1 6.18’
2.	Dancelli
3.	Bitossi (Filotex)
4.	Motta (Molteni)
5.	Passuello (Legnano)
6.	I. Massignan (Bianchi), 7. lioli (Šanson), 8. Adomi (Salvari ni), 9. Albonetti (Salamini), Knapp, 11. Polidori, 12. BalmaimiO0, 13. Armani, 14. Carletto, vsi s c*’ som zmagovalca, 15. Bodrero z ** ostankom 15”, 16. Cribiori 3’25 < 17. Campagnari, 18. Vicentini, 1* Zandegu, 20. Pifferi.
Doberdobci so se letos zelo potrudili in so poslali na prizorišče S$! ne le nogometno enajsterico, temveč tudi košarkarsko peterko, ^ se je uvrstila po zmagi nad nabrežinskim Sokolom (na sliki posd*' tek s tekme) v polfinale turnirja
W. SOMERSET MAUGHAM
ČUDOVITA ZENSKA
Po zvoku glasu in besedah je spoznala, kdo je. Bil je tisti mladenič, ki je sramežljivo zardeval in ni niti vedela za njegovo ime. Tudi zdaj, ko ji je bil poslal vizitko, se ga ni mogla več spomniti. Edino to ji Je še ostalo v spominu, da stanuje na Tavistock Squaru.
«To je bilo zelo ljubeznivo od vas,« mu je zdaj rekla s
pravim glasom.
«Ali bi vas mogoče smel povabiti k sebi na čaj?»
To ji je bilo že preveč. Celo neki vojvodinji ni ugodila, ko jo je povabila na čaj. Toda ta ravna z njo v takem tonu, kot da je kakšna siromašna igralka. Ce je zadevo natanko premislila, se ji Je zdelo neverjetno smešno.
«Zakaj ne?«
«Zares? Boste prišli?« Glas mu Je zazvenel vzradoščeno.
Imel je prijeten glas.
«Kdaj?»
To popoldne Ji ni bilo do tega, da bi legla k počitku.
«Danes.»
»Sijajno. Jaz se bom že nekako oprostil v uradu. Ob pol štirih? Tavistock Square št. 138.»
Pravzaprav se ji Je zdelo lepo, da Je vse tako pametno uredil Prav lahko bi jo povabil v kakšen imeniten lokal, kjer bi vanju vsi zijali. To je pomenilo, da mu ni do tega, da bi ga videli v njeni družbi.
Do Tavistock Square Je vzela taksi; bila Je zelo zadovoljna sama s sabo. Imela Je namen storiti nekaj dobrega. Njemu bo vsekakor lepo, ko bo mogel nekoč v kasnejših letih pripovedovati svoji ženi in otrokom, da je Julija Lambert bila nekoč pri njem na čaju, tedaj ko je bil še neznaten in neznan uradnik v nekem računovodstvu. In Julija da se je tedaj obnašala tako naravno in preprosto. Ce bi jo bil kdo slišal, ne bi mogel verjeti, kako prostodušno je klepetala, nikoli bi mu ne prišlo na misel, da je to največja igralka Anglije. In v dokaz, da je govoril resnico, bo pokazal njeno fotografijo" s posvetilom «Vaša vdana...«. In s smehom bo pripomnil, da si ne bi mogel dovoliti tolikšne drznosti, če ne bi bil še zmeraj še velik otrok.
Ko je prišla do hiše in se je njen taksi že oddaljil, se Je nenadoma spomnila, da ne ve, kako mu je ime. Ce bo prišla odpret kakšna deklica, ne bo imela niti pojma, po kom naj vpraša. Ko je iskala zvonec, je opazila, da je vsega osem gumgov in da Je ob strani vsakega gumba nalepljen listek ali vizitka z imenom. To je bila stara, velika hiša, razdeljena na majhna stanovanja. Brez velikega upanja, da najde pravega, je začela prebirati imena, v nadi, da se ji bo naposled eno zazdelo bolj znano od drugih. Tedaj so se nenadoma odprla vrata in on je stal na pragu.
«Videl sem vas, ko ste prišli, pa sem pritekel naproti. Na žalost stanujem precej visoko, v tretjem nadstropju. Upam, da vas to ne bo motilo.«
«No, niti najmanj ne.»
Vzpenjala sta se po oguljenih stopnicah. Bila je nekoliko zadihana, ko sta prispela v tretje nadstropje. On je ustrežljivo tekel naprej, kakor mlada koza. želela je, da bi hodila počasneje, a prositi ga ni hotela za to. Soba, v katero Jo Je pripeljal. Je bila razmeroma velika, a zelo revno opremljena. Na mizi je stal krožnik s pecivom, dva kozarca, lonček s sladkorjem in vrč z mlekom. Posoda je bila najcenejše vrste.
((Izvolite sesti,« ji je rekel. «Voda bo v trenutku vroča. V kopalnici imam plinski kuhalnik.«
Pustil jo je samo in Julija je pogledala po sobi.
»Ubogi mladenič, saj je reven kakor cerkvena miš.«
Soba jo je živo spominjala na stanovanje, v kakršnem je tudi sama stanovala, ko je bila še na začetku svoje gledališke kariere. Ugotovila je, da je pospravljena tako, da se zakrije, da je soba dnevni prostor in spalnica obenem. Divan ob zidu bi bil lahko ponoči tudi ležišče. Julija se je nannrtn^a počutila čudovito mlada. Kako je bilo veselo v takih sobah, koliko smeha je bilo ob pripravljanju tistih fantastičnih kosil iz različnih jestvin v papirnatih vrečicah, jajc s slanino, praženo na plinskem kuhalniku.
Medtem se Je vrnil v sobo, v rokah Je držal medeninast čajnik. Julija je vzela štirioglati kos peciva, z rožnatim okraskom iz sladkorja. Česa takega ni storila že precej let. Zelo močan ceylonski čaj, z mlekom in sladkorjem, jo je spominjal na davne, pozabljene dni. Sebe je videla mlado, še neznano igralko, ki se je komaj preživljala. Spoznala Je, da je bilo to čudovito. Ta misel je zahtevala gibanje — ali pa ji je kar iz navade prišlo na pamet: snela si je klobuk in stresla lase nazaj.
Potem sta se pogovarjala Zdel se ji je plašen, veliko bolj plašen kakor poprej pri telefonu. Sicer pa to ni nobeno čudo, zdaj ko je ona navsezadnje tu, se je verjetno zavedel vse veličastnosti te resnice. Julija je storila vse mogoče, da bi mu pomagala iz zadrege. Pripovedoval ji je, da njegovi starši žive na Highgatu, kjer je poprej stanoval tudi on, toda zaželel si je biti sam svoj gospodar. Komaj pred nedavnim se je osamosvojil in si najel to majhno stanovanje. Pripravljal da se Je na zaključni izpit. Govorila sta o gledališču. Od dvanajstega leta jo je občudoval v vsaki vlogi, ki jo je igrala. Ko mu je bilo štirinajst let, jo je ob neki matineji pričakal pri izhodu z odra ter jo prosil za avtogram. Kajpak je ljubek s
svojimi modrimi očmi in svetlimi pšeničnimi lasmi/ ško da je tako polizano počesan. Imel je belo polt in razmero rdeča lica; da ni bolan na pljučih? Čeprav je nosil zelo skro-no obleko, mu je izredno pristajala; Juliji je izredno ugajal da je bil nenavadno čist.
Ko ga je vprašala, zakaj se je nastanil prav na Tavisto^ Squaru, ji je pojasnil, da zato, ker je v središču in ker lju>’ drevje. Od tod ima človek zares izreden razgled. Julija Je vstala, da bi pogledala — to je bila tudi izredna priložnoS1 da se odpravi domov — potem je hotela vzeti klobuk in *e posloviti.
«Da, zares je lepo, tako prav londonsko; človeku se vzb# čudovit občutek.«
Stal je poleg nje in Julija se je ob teh besedah obrr# k njemu. Tedaj ji je ovil roko okoli pasu in jo poljubil v st* dino ustnic. Tako še nikoli ni bila kakšna ženska presenečen* Bila je tako zaprepaščena, da ji ni prišlo niti na misel, “* bi kaj ukrenila. Imel je mehke ustnice, bil je zares očarljr in od njega je vel duh po mladosti. Toda kar je počel, Je bilo nemogoče. S koncem jezika ji je razmikal ustnice in *e bolj trdno jo je objel z obema rokama. Ni se jezila, ni čutil* potrebe, da bi se smejala in sama ni vedela, kaj pravzapr*' občuti. Zdajci je opazila, da jo nalahno vleče za sabo, z ustfl*' cami še zmeraj prilepljenimi na njene. Začutila je toplot0 njegovega telesa, prav tako, kakor da ima sama v sebi žerj*' vico. Tedaj se je znašla na divanu in on je ležal poleg nje tef jo nenehno poljubljal na usta, vrat, lica in oči. Julijana J* začutila v srcu čudno bolečino. Z obema rokama je pograbil* za njegovo glavo in ga poljubila na usta.
Nekaj minut pozneje je stala pred ogledalom poleg kamW* in si uravnavala obleko.
((Kakšne lase imam?«
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II., Telefon 33 82 — UPRAVA: TRST — UL. SV FRANOI8KA št 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna BOO Ur - vnapr*!’ četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur. celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - & SFRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 503-3-85 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, finančno-uprivn) 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi tržaške •*
goriške pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Pubbllcitš ItaUana« - Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO - Izdaja to tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst