Naša cesarica f Pogrebne slovesnosti z onim otožnim, pretresljivim zna6ajem so že minole. Vse javne zadeve se zopet vršijo svojim navadnim potom. Ako bi se smelo soditi samo po zunanjih pojavih, rekli bi, da so avstrijski narodi že pozabili, kakšna velika nesre6a je zadela naSo cesarsko hišo in celo obširno Avstriio. Toda zunanjost vara. V srcih avstriiskega prebivalstva še vedno po6iva globoka žalost nad veliko, britko izgubo. Še vedno premišljuje naS razum, kako osvetiti ne6loveško dejanje propalega zlo6inca ter vsaj nekoliko zadostiti zemeljski pravici. Zločin je vnebovpijoč in klifie po ostri kazni. Zajedno pa občudujemo svojega milega vladarja, s kako viteško udanostjo nosi budi udarec. Užaljen je v globo6ino blagega svojega srea, a v nesreči ne izgubi poguma. Ne da se streti od viharja neprijazne mu usode, ampak pogumno hodi dalje po svojih dosedanjih potih ter opravlja brez vsakega presledka težavne cesarske posle. Bog ga še naj nadalje krepi in varuje! Svojim 6itateljem pa smo dolžni natančnejših poročil o nesre6nem dogodku od onega trenotka sem, ko je truplo cesari6ino zapustilo Genevo. Iz Geneve na Dunaj. Prepeljava trupla iz Geneve na Dunaj se je vršila brez vsake slovesnosti, priprosto in navadno. Bilo je v sredo 14. t. m. ob 7ih zjutraj. V hotelu Beaurivage je bilo že zgodaj vse živahno. Okolu tri 6etrti na 8 je prišel zvezni predsednik švicarske ljudovlade z zveznim svetom in genevski mestni zastop. Čakali so v veži. Potem so prinesli doli prt, s katerim je bila pokrita cesarica na odru. Okolu 8. ure so prinesli krsto iz sobe. Šest služabnikov }e neslo doli po stopnicah razkrito rujavo hrastovo krsto, ki je bila brez vsakega okrasja. Nih6e, ki bi prišel slučajno tja, bi si ne mogel misliti, da nosijo truplo cesarice. Dvorni gospodje in gospe in poslanik Kuefstein so sledili za krsto, katero so položili na mrliški voz, stoječ pred hotelom. Na^vozu so ogrnili krsto z velikim, 6rnim prtom in pokrili z venei. Ve6 vencev so nosili za krsto in trije vozovi, čez in 6ez naloženi s krasnimi venci so sledili pogrebnemu vozu. V zaprtih ko6ijah so se za temi peljali 6lani dvornega spremstva, za njimi je korakalo šest orožnikov, potem so prišli zvezni in mestni svetniki, tudi v zaprtih vozovih, in orožniki so zaklju6ili sprevod. Po ulicah je vladal vkljub neizmernemu pritisku prebivalstva izgleden red. ^Vladala je med množico globoka tišina, 6ulo se ni nobenega glasu, ko se je peljal voz s krsto mimo. Vsi so bili odkriti in ostali so tihi in mirni, ko je sprevod že odšel. Okna vseh hiš so bila polna gledajo6ega ob6instva. Pred kolodvorom se je zbrala neStevilna množica ljudstva, da skaže cesarici poslednje spoStovanje. Orožniki in ognjegasci so delali špalir in množica sama se je držala strogega reda. Na vsakem obrazu se je kazala žalost in bolest, in povsod, kjer se je pomikal sprevod, so se vsi globoko klanjali pred krsto. Zene so jokale. Krsto so vzdignili z voza in jo nesli na kolodvor. Glasno plakajoče so sledile dvorne dame, grofice Harrach, Sztaray in Festetits, katere so spremljali dvorni gospodje, grof Bellegarde, fml. Berzeviczy, prine Auersperg in poslanik grof Kuefstein. Pridružil se jim je zvezni predsednik Russy, zvezni svetniki in mestni zastopniki. Krsto so položili v dvorni pogrebni voz, ki je došel z Dunaja, ter jo pokrili z venci. Plakaje so stali okrog služabniki pokojne cesarice in 6lani dvornega spremstva. ViSji duhovnik genevski Lannier je stopil z duhovniško asistenco v železnični voz in Se enkrat blagoslovil truplo. Nepopisna žalost je vladala med navzo6imi. Grofica Sztaray, ki je ves ta 6as najve6 trpela, bi se kmalu zgrudila od bolesti. Omahovala je proti vozu; njena sorodnica, grofica Zichy, jo je skušala tolažiti. Dvorno spremstvo je potem sedlo v žeIezni6ne vozove; vlak se je za6el počasi pomikati in kmalu je zginil spred o6ij otožne množice, ki se je v nemi žalosti razhajala. Po vseh krajih, skozi katere je vozil vlak truplo umrle cesarice, se je nabralo velikansko ljudstva, da je izkazalo vladarici zadnjo 6ast. Na postajah stolnih mest so čakali vlaka duhovni, vojaški in posvetni dostojanstveniki ter izražali dvorniku grofu Bellegarde sožalje. Po cerkvah so zvonili vsi zvonovi in trgovine so bile zaprte. Tako se je pomikal vlak s truplom visoke gospe proti Dunaju. Na Dunaju. V 6etrtek dne 15. sept. točno ob 10 uri zve6er je pripeljal vlak truplo umrle cesarice na Dunaj. Že ob 9 uri se je napolnil kolodvor z nešteto množico ljudi. No6 je že razpela svoje 6rne peroti nad glavnim mestom našega cesarstva, nad Dunajem. Žalostno in nemirno so razsvetljevale plinove Iu6i temno no6. Gim bolj se je bližala deseta ura, vedno ve6 Ijudi je vrelo proti kolodvoru. A ljudje so prihajali in 6akali v najlepšem redu. Komaj da so si upali govoriti med seboj. Skrivnostna tibota je vladala naokrog. Le udarci ur iz različnih stolpov motili so no6no tihoto. Vsak je 6akal s težkim srcem trenotka, ko dojde vlak s telesnimi ostanki ljubljene cesarice. Kazalci na urah so se približali deseti uri. Vseh oči so se obrnile v ono stran, od koder ima priti vlak. Skraja je bilo še vse tiho. Potem pa se je naenkrat slišalo že od dale6 sopihanje lokomotive in drdranje koles. Kako je to šumenje iz daljave otožno zaigravalo po srcih 6akajo6e množice! In vlak je za6el iti po6asneje. Kakor da bi se ne upal priti na žalujo6i Dunaj! Vendar kmalu sta se že razlo6evali tudi oni dve Iu6i pred lokoraotivo. In počasi prišel je res celi vlak na kolodvor ter se vstavil tamkaj z mrtvo cesarico avstrijskega cesarstva. Z mrtvo cesarico torej je prišel . . .! Da, z mrtvo cesarico! Med množico 6akajo6ega občinstva je nastala grobna tišina, ko se je vstavil vlak. Navzo6i 6astniki so salutirali, vojaški boben je zamolklo zadonel po no6ni tihoti. Iz 6akalniee stopijo tiho z bakljami plemenitaški dečki in za njimi dvorni župnik. Iz voza se nosijo najprej venci. Potem pa primejo močni možje za rakev ter jo postavijo na kolodvorska tla. Priprosta, celo navadna rakev! A v tej rakvi prebiva jeden najdražjih zakladov našega cesarstva, v njej prebiva naša cesarica. Toda ni več živa, ona je mrtva, pokojna, njeno blago srce je nehalo biti za vselej. Ta tesna rakev je sedaj njeno stanovanje. Ah, celi Dunaj gleda to tužno resnico! In v o6i vseh v navzo6ih stopile so solze globoke žalosti. Ženske so ihtele, a tudi možje se niso mogli vzdržati solz. Kdo bi ne jokal za blago cesarico v tako turobnoslovesnem trenotku? Truplo so zanesli v 6akalnico, kjer je je dvorni župnik blagoslovil. Potem pa so vzdignili rakev na voz, da se prepelje v dvorno palačo. Tiha noč je bila. Proti dvorni pala6i pa se je pomikal po6asi šesterovprežni voz s truplom umorjene cesariee. Tudi tukai je bilo vse polno ljudstva. Spoštliivo so se priklanjali vsi gledalci, koder se \e peljal voz mimo; možje so se odkrivali, žene so jokale. To je bila za Dunaj žalostna, nesre6na no6. V dvorni palači. Proti tri četrt na deset se je pripeljal v dvorno pala6o presvitli cesar, da tamkaj po6aka na dohod svoje mrtve žene. Ob llih je prišel voz z visoko gospo v dvorno pala6o. Zopet stopi dvorni župnik k rakvi, da blagoslovi mrtve ostanke ter pomoli za dušni mir pokojniee. Ko je kon6al, zazveni naokrog turobni, v srce segajo6i «Miserere.> Vse ljud.<tvo se je zganilo, ko je zaslišalo žalostno mrtvaško pesem in nove solze so stopile v o6i navzo6ih. — Kako veselje je vladalo, kadarkoli se je vra6ala dobra cesarica v prostore dvorne palače, danes pa toliko solz . . .! Vzdignili so rakev ter jo zanesli v dvorno kapelo. Tam je že 6akal presvitli cesar s h6erama Gizelo in Marijo Valerijo. Kako svidenje je to bilo! Žena, mali leži pred možem, h6erama mrtva, zaprta v tesno rakev. Cesarju se je poznala velika dušna bol. Globoko Je nagnil glavo, ko so položili rakev z mrtvim telesom drage mu žene na mrtvaški oder. H6eri Gizela in Marija Valerija pa sta ihteli na ves glas. Zopet so se vršile molitve. Po dokončanih raolitvah je vse zapustilo kapelico, le cesar s h6erama in bližnjimi sorodniki je ostal še v cerkvi. Sedaj se cesar ni mogel ve6 premagovati. Stopil je h krsti, objel jo z obema rokama ter joka!, glasno jokal . . . Ko se je vzravnal, obrnil se je h grofici Sztaray ter jo vpraSal: «Ali je cesarica innogo trpela?* Grofica odgovori: «Ne rnnogo in ne dolgo, ker je bila umrla v nezavesti.> — Na to se je cesar s h6erama odpeljal zopet v Schonbrunn. Na mrtvaškem odru. Drugi dan, v petek, je bila dvorna kapela odprta za vsakega. Že od 8. ure zjutraj je hitelo ljudstvo trumoma v cerkev, da se poslovi od zemskih ostankov nepozabne cesarice. Ozrimo se na oder! Cesarica leži na odru v priprosti kovinski rakvi brez vsakega okraska. Jedini okrasek je zlati križ na sredi rakve. Rakev je pokrita s 6rnim, z zlatom pretkanim brokatom. Na nji leže štirje venci od otrok in vnukov umrle cesariee. Ostali venci vise ob cerkvenih stenah. Nad glavo so cesarska in kraljevska krona, vojvodski klobuk, znamenja reda zvezdnega križa in druga častna znamenja v briljantih; pri nogah leže bele rokavice in črna pahlja6a. Ob krsti stražijo telesne straže. Ob6instvo se je spuš6alo v cerkev v oddelkih 30-40 oseb. Gneča ie bila nepopisna. Vse se je sililo proti cerkvi. Policija je vzorno skrbela za red. Tudi z dežele je prišlo mnogo kme6kega ljudstva, da vzame slovo od svoie cesarice. Kakor mora je ležala žalost te dni nad Dunajem. Mnoge gospe so nosile žalno obleko, gospodje pa 6rne trake na klobukih in rokah. Evropske države. Vse evropske države so poslale svoje odposlance, da se udeležijo pogreba. Nemško cesarstvo zastopa cesar Viljem sam. Italija je poslala svojega prestolonaslednika. Nadalje so došli h pogrebu: bavarski vladar princ Luitpold, srbski kralj Aleksander, rumunski kralj Karol, saksonski kralj Albert, veliki knez ruski Aleksij in mnoge druge visoke osebe, katerih vsled pi6lega prostora ne moremo vseh imenovati. Škofov je bilo prišlo prav mnogo na pogreb. Med njimi so bili tudi naS lavantinski knez in škof. Pogreb. Pogreb se je vršil v soboto ob 4. uri popoldne. Od pogreba cesarjevi6a Rudolfa dne 5. februvarija 1889 Dunaj ni videl jednakega. Že za rano istega dne je bilo po vseh cestah in ulicah nenavadno živahno, nepopisno gibanje. Nebrojne množice prebivalstva so hitele v nepretrganih vrstah proti središ6u mesta ter si skušale zagotoviti prostor na onih cestah, po katerih se je peljala ljubljena cesarica na svojem zadnjem potu. Vsi železnični vlaki dohajali so že dan poprej in v soboto dopoludne prenapolnjeni ob6instva, ki je od blizu in daleč prihajalo v cesarsko prestolnico. Zunanje lice mesta je bilo Se žalostneje, kakor prejSnje dni. Raz vseh hiS so vihrale dolge 6rne zastave, okna in balkoni pa so bili zagrnjeni s 6rnimi pre- grinjali. Prebivalstvo je bilo večinoma v žalnih oblekah. Na Ringu so stebri, ki so bili Se pred nedavnim povodom cesarjevega rojstvenega dne krasno ozaljšani, oviti s 6rno tan6ico. Kmalu po dvanajsti uri so prižgali plinove svetilnice po ulicah. Cim bolj se je približevala za žalostno slovesnost določena ura, tem ve6je je postajalo bolestno vznemirjenje nebrojne množice, ki je tiho in nemo stala za špalirjem in pri6akovala žalostnega sprevoda. Ne samo v o6eh deklic in žena si opazil solze žalosti, marveč tudi osiveli star6ki so pretakali solze globoke in odkrite žalosti. Zamolklo zvonenje zvonov vseh dunajskih cerkva naznanilo je ob 4ih čakajo6i množici, da se je v dvorni pala6i jel pomikati žalostni sprevod. Dvorni strežaji in telesni služabniki vzdignili so rakev z zemskimi ostanki pokojne cesarice z tnrtvaškega odra ter jo po cerkvenera blagoslovijenju ponesli na mrliški voz na Svicarskem dyoru. Pred krsto so stopali: dva dvorna komisarja, strežnik dvorne cerkve s križem. dva strežnika s kadilnico in kropilnikom, dvorni župnik z asistenco obeh dvornih kapelanov z gore6imi svečanii ter dvorni nadkomisar. Neposredno za krsto, ob katere desni in levi strani so svetili plemenitaški de6ki ter je korakale po šest mož avstrijske in ogrske telesne straže, osem trabantov in osem jezdecev s svojimi poveljniki na 6elu, korakal je globoko potrt najvišji dvor blage pokojnice, namre6 cesaričin najvišji dvornik, oba komornika, najvišja dvornica in obe dvorni dami. Ko se je sprevod prikazal na Mihaelovem trgu, odkrili so se 6akajo6i in daleč je bil čuti jok in vzdih navzo6ih pri6 tega pretresljivega prizora. ,Na 6elu sprevoda je jahal oddelek konjice, temu je sledil dvovprežen dvorni voz z dvornim nadkomisarjem, drugi voz s štirimi sedeži s komornimi strežaji, potem pa eskadron konjeništva. Za tem je jahal dvorni komisar in trije šesterovprežni dvorni vozovi z obema komornikoma, najvišjo dvornico pokojne cesarice, obema dvornima damama in višjim dvornikom blage pokojnice. Ob straneh teh treh voz korakali so telesni strežaji, oddelek telesne straže peš in na konjih pod vodstvom svojih 6astnikov. Sedaj šele se je pomikal velikanski, črno prepreženi mrliški voz, katerega je vleklo osem vrancev. Krsto so skoro popolno pokrili nebrojni krasni venci. Na vsaki strani rarliškega voza so korakali po štirje telesni strežaji in po štirje plemenitaški de6ki z gore6imi svečami. Poleg teh je spremljalo krsto na vsaki strani po osem mož avstrijske in ogrske telesne straže. Za krsto je sledil oddelek telesne straže na konjih, stotnija pešcev in eskadron konjenice. Cesar je čakal sprevod v kapucinski cerkvi. — Sprevod se je pomikal po dolo6enem redu 6ez notranji dvorni trg, Mihaelov in Jožefov trg, po avguštinski cesti in se je zavil potem na Tegettholovo cesto proti Novem trgu, kjer v grobiš6u raale kapucinske cerkvice po6ivajo trupla 6lanov najvisje cesarske hiše. Od avguštinske eerkve nadalje so se pridružili sprevodu duhovS6ina, magistrat, deželni odbor, ministerijalni in drugi svetniki, dvorni uradniki in drugi, ki so se zbrali v avguStinski cerkvi. Ko je dospel mrliški voz do glavnih vrat kapucinske cerkve, vzdignili so krsto ter jo v spremstvu duhovščine nesli v cerkev, kjer so jo položili na sredi cerkve s sve6ami obdani oder. Tukaj ie 6akal sprevoda naš cesar, 6lani cesarske rodovine, zunanji vladarji in delegati raznih vlad. V kapucinski cerkvi. Kapucinska cerkev si je nadela v soboto na dan pogreba žalno obleko. Stene, stebri in altarji so bili oviti v 6rno barvo, v barvo smrti. Nestalno so brlele Iu6i po cerkvi. Pred glavnim altarjem je bil narejen mrtvaSki oder, na katerem bo nad zemljo zadnjikrat po6ivalo truplo avstrijske ce.-arice Elizabete. Že mnogo pred 4to nro .se j?,> polnila cerkev z odličnimi osebami. Prišli «?o odposlanci vseh držav, zastopanih na dunajskem dvoru. PriSli so kardinali, fkofi. prcd.-cdsJvo gosposke in poslanske zbornice, me.?tno županstvo dunajsko, deputacije in poslanci raznih dežel. Cesar sam, 6lani cesarske rodovine in zunanji vladarji so eakali v obednici o6etov kapucinov. Ure po stolpih so naznanile četrto uro. Naznanile pa so zajedno tudi, da se sedaj začne zadnja vožnja cesarice Elizabete, vožnja k ve6nemu po6itku. Po kapucinski cerkvi sta zavladala naenkrat mir in tihota. Vrata, skozi katera se prihaja iz obednice v ceikev, so se odprla. Med vrati se prikaže brhka možka postava: neraški cesar. Za njim pa prihaja oni vladar, kojemu te dneve izraža sočutje in sožalje celi svet: naš cesar. Vladarja odideta na določene prostore. Naš cesar je stal na evangeljski strani. Najbližja cesarju je stala nadvojvodinja Marija Elizabeta, poleg nje princezinja Gizela z bavarskim princem Leopoldom in Marija Valerija s soprogom nadvojvodo Salvatorjem. Kmalu je dospel mrliški voz do glavnih vrat kapucinske cerkve. Krsto so vzdignili z roza ter jo nesli v sprerastvu duhovš6ine v cerkev na pripravljen oder. Iz klopi, kjer so sedele gospe, se je slišalo tiho ihtenje. Možje pa so pripognili glave v zadnji pozdrav svoji eesarici. Nato se je vršil pred krsto slovesni blagoslov in pevci dvorne kapele so zapeli «Libera.» Slovesno blagoslovljenje trupla pokojne vladarice je izvršil kardinal dr. Gruscha ob asistenci prelatov Horny in Zschokke. Med blagoslovljenjem je stal cesar nemo s sklenjenima rokama, vtopljen v tiho mobtev. Najžalostnejši prizor pa je bil ob petju «Libera». Glasno sta ihteli nadvojvodinja Valerija in princezinja Gizela, pa tudi cesar se ni mogel vzdržati joku. Po blagoslovljenju so dvorni in telesni strežaji vzdignili krsto ter jo mej molitvami duhovščine in v spremstvu svetilcev oo. kapucinov ponesli v grobnico. Pred krsto je stopala pogr-ebna duhovS6ina, takoj za krsto pa cesar, najvišji dvornik s spremstvom, najvišji dvornik pokojne cesarice in oba komornika. V grobnici se je vršilo poslednje blagoslovljenje in po dovršenih molitvah izro6il je prvi najvišji dvornik kapucinskemu gvardijanu ključ od krste ter ga priporo6il njegovemu varstvu. Ko se je vrnil cesar po dolgi molitvi iz grobnice, približal se je nemškemu cesarju ter ž njim zapustil cerkev in se odpeljal v dvorno pala6o. Ob 6ih se je odpeljal iz dvorne pala6e v Schonbrunn. Pogreb je bil končan, cesarica Elizabeta je bila položena k ve6nemu po6itku. V slovo. Naše cesarice Elizabete torej ni veS med živimi. Ze so jo položili k ve6nemu po6itku v grobiš6e o6etov kapucinov poleg njenih slavnih prednikov. Zalostnim srcem stojijo avstrijski narodi v duhu ob njeni krsti. Saj so izgubili z Elizabeto ženo, ki je bila mati vsem, ki je bila tolažnica bolnikom in žalostnim, ki je bila pomoenica siromakom. Naša srca so ranjena vsled tako velike, nepopravljive izgube. Bol nam reže v srca, skeli nas ona žgo6a žalost, ki je spremljevalka Io6itve za vedno. Za vedno! Da, na tej zemlji smo Io6eni za vedno. Tukaj se ne vidimo ve6. Toda ali smo res za vselej popolnoma Io6eni od svoje blage cesarice? Ne, dvoje še nas bo vezalo na njo, to dvoje je molitev in blag spomin. In za slovo obetamo sedaj njenemu duhu, ki gleda doli na nas iz nebeških prostorov, da ji hočemo ostati zvesti tudi po njeni smrti v molitvi in spominu.