XI, 192& kiii _ Poštnina platana v gotovim. Ni IZ r IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din I SO. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za l/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XII. Telefon si. ‘2552. Ljubljana, v četrtek, dne 28. novembra 1929. Telefon St. 2552. ŠTEV. 139. I. M.: Izjednačenje rudarske zakonodaje. Pretekli teden se je sestala v Beogradu komisija rudarskih strokovnjakov in delegatov za TOI v svrho končne redakcije rudarskega zakona, s katerim naj bi se izjednačila rudarska zakonodaja, ki velja dose-daj v posameznih pokrajinah naše države in ki deli Jugoslavijo na štiri pravna področja. Rudarski zakon je poleg zakona o pospeševanju poljedelstva in šumarskega zakona za Jugoslavijo eden najvažnejših gospodarskih zakonov in za mnoge pokrajine takorekoč temelj gospodarskega razvoja. Že danes, ko je naše rudarstvo v jugovzhodnem delu države, ki je na rudah najbogatejši, še zelo malo razvito, znaša vrednost izvoza rud in rudninskih proizvodov nad eno milijardo dinarjev. Ko bodo dograjena prometna sredstva, enotno urejeno rudarsko pravo in s tem dana solidna podlaga za udejstvovanje domačemu in inozemskemu podjetništvu, bo produkcija rud brez dvoma porasla na dva ali trikratno množino in postala tako na jod ločilne jši faktor našega gospodarstva. Ob prevratu so bili na ozemlju današnje Jugoslavije štirje odnosno pet temeljnih rudarskih zakonov v veljavi, ki so bili ob raznih prilikah pozneje modificirani in novelirani. Na izjednačenju rudarske zakonodaje se je pričelo delati že leta 1920 in po podrobnem proučavanju, dolgotrajr nem anketiranju ter ponovnem pre-osnovanju načrtov je bil končno izdelan sedaj že tretji načrt rudarskega zakona. Pa tudi ta načrt je naletel glede gospodarsko - političnih odredb, ki jih vsebuje, na splošno kritiko v gospodarskih in strokovnih krogih, tako da ga je bilo treba ponovno predelati. V toku preteklega desetletja se je izvedlo delno izjednačenje rudarske zakonodaje z zakonom iz leta 1922 glede raziskovanja in pridobivanja nafte in zemeljskih plinov. Ta speci-jalnl zakon pri nas seveda zaenkrat ne igra nobene posebne vloge. Dve leti pozneje so bila izdana edinstvena pravila o bratovskih skladnicah, ki vsebujejo določbe o zavarovanju rudarjev in rudniških nameščencev proti boleznim, invalidnosti, onemoglosti in starost. Letošnjo spomlad je Generalna rudarska direkcija izdelala poseben načrt zakona o zavarovanju rudarjev, ki pa je bil pozneje umak-nen, da se poprej izdela enoten rudarski zakon. Sedanje pravno stanje je na kratko sledeče: V pokrajinah bivše avtstro-ogrske monarhije velja splošni rudarski zakon iz leta 1854, dopolnjen z raznimi izpremembami, novelami, pravilniki in: izvršilno naredbo. Na ozemlju bivše kraljevine Srbije velja srbski rudarski zakon iz leta 1866 s sprememba™* -in dopolnitvami iz leta 1877, 1896 in 1900. Na ozemlju Bosne in Hercegovine velja rudarski zakon z izvršilno naredbo iz leta 1881. Najno-. vejlšega datuma pa je rudarski zakon bivše kraljevine Črne gore, ki je bil uveljavljen šele leta 1911. Vsi ti zakoni, ►ki veljajo sedaj v Jugoslaviji, bazirajo v glavnih načelnih odločbah na principih avstrijskega rudarskega ■zakona, ki je zopet zasnovan na načelu slobodnega rudarjenja. Kakor znano so zasnovani rudarski zakoni evropskih držav, v, katerih razpolaga država z gotovimi minerali in rudami ločeno od lastništva zemljišča, v glavnem na sledečih pravnih načelih: 1. Pravo modificiranega rudarskega regala, t. j. pravica razpolaganja, ločeno od lastništva zemljišča, z določenimi mineralijami in rudami v okviru gotovih mej, ki jih odreja rudarski zakon, dočim razpolaga z ostalimi mineralijami, ki niso ruda, lastnik zemljišča. 2. Pravica slobodnega rudarjenja in predelovanja ruti ter izkoriščanja ru-dišč v okviru predpisov, ki jih vsebuje rudarski zakon. 3. Pravica najditelja rud, ki je zopet v zvezi s slobodoim pridobivanjem in pridelovanjem, ki je lahko bodisi popolna ter zvezama s pravico na pridobivanje in predelavo rud na podlagi pridobljenih pravic ali pa omejena. Prva je takozvani »nemški sistem« ali sistem slobodnega ruda-renja, ki je izveden v zakonih, ki veljajo dosedaj pri nas, izvzemši srbski zakon. Ta sistem je bil‘osvojen tudi kot baza za novi rudarski zakon. Drugi, omejeni sistem, je takozvani »francoski« odnosno koncesijski sistem, pri katerem oni, ki odkrije rudo, nima še pravice na predelovanje rude, marveč k večjemu na nagrado za odkritje rude. Koncesijo za eksploatacijo pa dobi ona oseba, ki jo smatra država med raznimi ponudniki za najugodnejšo. Poleg obeh naštetih obstoja še takozvani »domanialni« ali regalitetni sistem, pri katerem si pridržuje država pravico produkcije in predelovanja rud zase. Tak sistem je na primer v Vestlandiji v veljavi, dočim je poprejšnji ruski rudarski zakon in deloma tudi srbski rudarski zakon zasnovan na takozavnem kombinira- KDAJ JE VINO IZ KUPLJENEGA GROZDJA ZAVEZANO TROŠARINI. Na konkrelno vprašanje je ministrstvo za finance z odlokom z dne 4. oktobra 1929, br. 91.580, pojasnilo, da vino, katero dobijo osebe, ki niso trgovci z alkoholnimi pijačami ali točiilci pijač, iz kupljenega grodja ni zavezano trošarini na vino, ako te osebe iako vino porabijo za domačo potrebo. Ako ga pa prodajo ali odvojijo na katerikoli način [prodaja, darilo, zamena itd,) morajo na prodano vino plačati trošarino. PREMIJE ZA IZVOŽENO VINO. Po čl. 108, točka 32 irošarinskega pravilnika, se za izvoz vina v inozemstvo, bodisi čistega ali alkoholiziranega, izplača izvozniku po odločbi ministra za finance. za vsakih 100 litrov po 40 dinarjev. Na pritožbe, da se te premije jako počasi izplačujejo, je minister za finance z odlokom z dne 12. oktobra 1929, br. 95.503, odred 1,‘ da morajo finančne direkcije vsako prošnjo za izplačilo, premije predložiti v roku 5 dni po prejemu. Rešitev ministra za finance o vloženi prošnji mora finančna direk-c ja isti dan, ko jih prejme, a najkasneje naslednji dan poslati pristojni davčni upravi in odrediti, da takoj izplača pri- E bpfk* n POTRDILA IN DOKAZILA PRI icTOrpk''*"* Minister finance je na podlagi po-oblastila čleina 104 a, zakona o držav-nem računovodstvu jočko 6, člena 13* pravilnika za,izvršitev odredb iz oddelka B (pogodbe in nabave)., zakona o državnem računovodstvu ižpremenil in se glasi sedaj sledeče: »Pogoj po čle-„nu 91 zakpna o državnem r&Čunovod-i stvu, da mora vsak dražitelj Itičitant, ofertant) na dan objavljene dražbe (li- ri em sistemu slobode rudarjenja in domanialnega sistema. Načrt rudarskega zakona, ki ga je izdelala letos Generalna rudarska direkcija, predvideva prioritetno pravico najditelja rud, da svoje odkritje in najdbo zaščiti z izključno pravico. Rude v zmislu rudarskega zakona so v načrtu imenoma naštete. Poleg onih, ki se že danes smatrajo za rude, so subsumirani pod novi zakon tudi nekateri novi minerali in mineralne vode; zadnje iz razloga, ker mora rudarska oblast itak zaščititi njih rajon. Da si morejo čitatelji ustvariti enotno sliko o rudarskih pravicah, podajemo v naslednjem pregled podeljenih rudarskih koncesij po posameznih pravnih področjih, ki daje izredno interesantno sliko. Po tem pregledu je znašalo: <0 <0 o s o A Na prav- O. JE is |j 2= V *c E £ j! 2 05 c T? o •Sli p <0 e JE: a- »e —• J* •5 0 1 " •5> * £ 1 «2 - e o ° O C «0 S. «■= Ml ‘C fcš "So "3 a ~ E 51 Srbije 107 13.960 13.000 96.647 16% Črne gore Hrvaške in 120 600 500 — Slavonije s Prekmur. 16.996 8.600 56 G1.510 16% Slovenije 11.697 6/100 55121.686 35% Dalmacije 32.318 17.000 6512.835 150% Bosne in Herce#. 21.971 11.000 \ — 61.199 20% Iz gornjega pregleda se vkli, da je na primer površina Dalmacije en in polkrat pokrita z izključnimi rudarskimi pravicami. V taki situaciji je bila reforma izključnih pravic nujno potrebna. One so bile v Srbiji prevelike, v prečanskih krajih pa premajhne. (Dalije prih.) citacije) izročiti predsedniku komisije pismeno izpričevalo o svoj:h nabavljai-»ih ali zakupnikih sposobnosti. To izpričevalo naj potrdi: sodno protokoli-ranje firme, odnosno posest obrtnega lista, da ima pooblastilo od pristojne oblasti, da se bavi kot s stalnim poklicana s posli, ki so predmet licitacije. Izpričevalo velja tri mesece od dneva izdaje. — Naši državljani so dolžni predložiti komisiji overenje o tem, da so svoje podjetje prijavili davčni oblasti >n plačali davek za tekoče tromečje. Izpričevala, odnosno overenja in legi-hmapjje o sposobnosti in zmožnosti izdajajo pristojne zbornice, zadruge losnafi) in sindikati, a za poljedelce in živinorejce občinske oblasti.« — Po novi odredbi odpade v bodoče polrddo, da je tvrdka korektna, zanesljiva, trdna in vstraijna v vsakem poslu, ki ga prevzame ter da je kvalitativno in materi-ictno sposobna za izvršitev namerava-ncgp posla. RENTNINA od obresti, PLAČLJIVIH v INOZEMSTVO ZA UVOŽENO BLAGO IN ZA MENICE, PRODANE V INOZEMSTVO. 1 ' • * ".Ul, . • j }* ’ ■ • :* Na,konkretno vprašanje, v koliko so , dornje obresti zavezane rentnini, je ministrstvo za finance z razpisom z dne 9. septembra 1929, št. 83.038v pojasnilo, da so gornje obresti j v obeh primerih zavezane rentn nj, Rentnini so zaveza-^ ne tudi, one obresti, izplačane v ino- « žemstvo za uvožeiVo rčbo alr prodane menice, katere isftifačuje tuzemski dolžnik, ki ni.ve^an. družbenemu davku. V tem primeru se vrši priredba id plačilo rentnihe po določiTh člena 72. zakona o neposrednih da^kih.j DaV<$m obvez-' no*»t takih izplačil temelji .na določilih 61. 60., 61. in 83. navedenega zakdna. Delokrog jugoslovanskega zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Poročali smo na kratko že o zakonu, ki ga je podpisal kralj na predlog ministra za trgovino in industrijo 19. t. m. Zakon se tiče usta-novitve zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ter se odlikuje tako po času primernih kot obsežnih in praktičnih določbah. Spričo tega dejstva ter spričo zanimanja, s katerim je bil sprejet zakon v vseh jugoslovanskih trgovskih krogih, ga tli prinašamo dobesedno: § 1. Pri ministrstvu za trgovino in industrijo se ustanovi naprava z imenom «Zavod za pospeševanje zunanje trgovine*. § 2. Zavod bo skrbel za razvoj naše zunanje trgovine in zlasti našega izvoza. V njegovo kompetenco spadajo sledeče naloge: I. študiranje inozemskih trgov po načrtu in v ta namen. I. Zbiranje in urejanje vsega poročevalskega materiala o gospodarstvu kraljevine Jugoslavije, kot so to: gospodarski zakoni, odredbe, na-redbe in okrožnice, tičoče se gospodarstva, mednarodne pogodbe, konvencije in dogovori gospodarskega značaja, gospodarske statistike, carinske in prometne tarife, poročila zbornic in gospodarskih organizacij ter posameznih podjetij, delničarji itd. članki, notice, časopisi, gospodarske publikacije itd. 2. Zbiranje in urejevanje vseh podatkov o gospodarstvu inozemskih držav po njih pomenu za trgovske zveze med kraljevino Jugoslavijo in temi državami, dalje gospodarski zakoni, tarife, trgovske pogodbe in konvencije z drugimi državami, poročila naših poslaništev in konzulatov, uvozna in izvozna statistika itd. 3. Na podlagi zbranih podatkov poučevanje naših in inozemskih gospodarskih interesentov in gospodarskih organov o razmerah, ki so na inozemskih trgih za našo državo važne. 4. Na podlagi zavodu sporočenih želja in potreb posameznih gospodarskih organizacij, podajanje informacij našim zastopnikom v inozemstvu o stanju našega gospodarstva ter o tem, kaj bi morali v določenem trenutku napraviti v korist naše zunanje trgovine. 5. Izdelovanje propagandnih brošur in filmov, pripravljanje predavanj, Člankov in brošur ter njih dopošilja-nje našim zastopnikom v inozemstvu v svrho njih razširjenja med gospodarskimi organizacijami. 6. Izdajanje lastnega glasila («Glasnik») za naše gospodarstvo in naše izvozne pogoje. < 7. Doma in v inozemstvu ustanovitev muzejev z vzorci jugoslovanskih izdelkov. 8. S pomočjo lastnih organov preučevanje produkcijskih možnosti na inozemskih trgih, #brž kp je to potrebno. 9. Opazovanje slučajev lunazane konkurente in predlaganje odredb za njih iztrebljenje. 10. Organiziranje udeležbe Jugoslavije na inozemskih razstavah. y■ V ir. II. Zavod mora odtediti ‘v^e potrebno za pospeševanje zunanje trgovine in mora staviti v ta namen na, pristojnih mestih predloge, zlasti glede ^ pospeševanja ekspertne sposbbnSsti jugoslovanskih produktov'. ;f! .f »i;i» d § S. Zavod mora nabavljati informacije o inozemskih trgih in mora razvijati propagando v prvi vrsti a) potom diploviatičnih in konzularnih zastopstev Jugoslavije, b) potom privilegiranih trgovskih agentur, c) pqtom posebnih strokovnjakov, ki jih bo pošiljal zavod sam v inozemstvo v sporazumu s trgovskim ministrom. § 4. Državne oblasti, samoupravne korporacije, gospodarske zbornice in druge gospodarske korporacije, ki so zakonito dolžne zastopati gospodarske koristi, morajo izročiti zavodu posamezne izvode svojih poročil in vseh drugih publikacij ter morajo prav tako na zahtevo predložiti zavodu poročila, ki jih potrebuje zavod za izvršitev svojega dela. Podpirajo naj zavod v svojem zakonitem delokrogu pri vršitvi njegovih nalog. Vsem državnim oblastim, samoupravnim korporacijam, zbornicam in gospodarskim zavodom mora dajati zavod brezplačno informacije. Prav tako ne more zahtevati od zasebnikov nobene odškodnine za podana poročila. Vse vloge zasebnikov, ki zahtevajo informacij, in vse zasebnikom dane informacije so proste taks po zakonu o taksah. § 5. Vrhovna uprava Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je poverjena oddelkovemu predstojništvu za zunanjo trgovino in trgovsko politiko; tekoče posle zavoda in vso upravo vodi šef, ki ga prav tako kot druge uradnike imenuje minister za trgovino in industrijo na predlog predstojnika oddelka za zunanjo trgovino in trgovsko politiko. Po potrebi dodeli minister uradnike svojega resora zavodu v službovanje ali imenuje zasebnike in strokovnjake za kontraktualne uradnike. Trgovski minister more po potrebi osnovati tudi posvetovalni odbor, ki bo podpiral zavod v njegovem delu. § 6. Minister za trgovino in industrijo se poblašča, da v mejah za delovanje zavoda dovoljene subvencije imenuje potrebno uradništvo. Pooblašča se nadalje, da pripravi nov pravilnik o imenovanju, delovanju in privilegijih trgovskih agentov; ta pravilnik bo stopil na mesto pi-avilnika iz novembra 1927 glede Privilegiranih trgovskih agentur v inozemstvu. § 7. Zavod občuje neposredno z vsemi državnimi oblastmi, samoupravnimi korporacijami in z drugimi zasebnimi organizacijami in zavodi ter posameznimi gospodarskimi podjetji doma in v inozemstvu. § 8. Zavodu je prepovedana izvedba katerihkoli trgovskih transakcij. § 9. Za vzdrževanje zavoda se dovoli redni kredit, ko jega višina se določi vsako leto po poslovnem razvoju ter po potrebah in nalogah naše zunanje trgovine. V proračunu za leto 1929/30 znaša ta kredit 1,500.000 Din. Za hitro vršitev poslov se v partiji 808 proračuna izdatkov trgovskega in industrijskega ministrstva za 1. 1929/30 dovoljeni kredit določa kot letošnja subvencija za zavod, ko j e poraba se bo gibala v okviru zakona. Na koncu leta se mora predložiti glavni kontroli račun o porabi subvencije. Vrhovno nadzorstvo in kontrolo o porabi ima finančni minister po čl. 5 in 6 zakona o državnem računovodstvu. § 10. Zakon stopi v veljavo s podpisom Nj. Vel. kralja in zadobi pravno moč na dan objave v «Službenih Novinah>. 3» iMjih OKuroiadi Trgovine v nedeljo pred Sv. Miklavžem dne l. decembra, lo je na praznik Ujedinjenja, morajo bili brezpogojno cel dan zaprle. — Načelstvo gremija trgovcev v Ljubljani. Gremij trgovcev za mariborsko okolico nanznanja, da morajo biti trgovine ob državnih praznikih dne I. in 17. decembra ves dan zaprte. — Načelnik: Kostanjšek I. t. Eonjunkturni položaj v češkoslovaški. Generalni tajrnik Zveze češkoslova-šk h indusstrijcev je konj um k turni položal v Češkoslovaški takale označil: Za razvoj v zaposlenosti industrije v zadnjem času so bili merodajni različni momenti. V prvi vrsti moramo omeniti stavbno gibanje. D očim so lani cene za slavibni materijal, v kolikor niso bile stabilizirane po kartelnih dogovorih, bistveno narasle, so letos prav iako hitro padle. Na delovnem trgu se javlja to prav talko. Dočiim smo mogli dobiti lč'i;i delovne moči večkrat le s koncesijami preko normalnih kolektivnih pogodbenih pogojev, se javlja letos tuiintaim prevelika ponudba delovmih moči. Kolebanje v stavbnem gibanju se je naravno izraz lo tudi v drugih industrijskih panogah, ki so z njim v zvezi. Kako se bo oblikovalo bodoče stavbno gibanje, zavisi med drugim seveda tudi od odredb nove vlade. Vsekakor mislijo že danes na to, da rezervirajo za stavbne namene večja sredstva Centralne socialne zavarovalnice. Drugi moment, ki zelo vpliva na razvoj splošnega konjunkiturnega položaja, je mednarodni trgovskopolitični položaj. Vrsto industrij so oškodovale carinske odredbe posameznih držav, tako n. pr. industrijo sladkorja, sladja, stekla in porcelana. Dva druga ovirajoča konjunkiturma momenta sta depresija v tekstilni industriji in agrarna kriza, ki imata za posledico zmanjšano nakupno moč konsuma. Po oficijelni statistiki imamo samo za ca. 3000 brezposelnih več. V resnici so pa razmere slabše, ker mnoge tovarne kljub manjši zaposlenosti števila delavcev ne skrčijo. Posledica je ta, da na eni strani tovarne tožijo o koncesijah glede cen, na drugi pa da je zaslužek delavcev pri istih mezdnih postavkah man|jši. To dejstvo vpliva nato na zaposlenost ludi v drugih industrijskih pano- gah. Pri lem trpi tudi industrija živil, Zlasti še ker igra pri njej vlogo majhna nakupna moč kmečkega prebivalstva. V nadaljini konsekvenci prihaja zmanjšana konsumna moč v poštev za nekatere panoge kemične industrije, železnih in nekaterih strojnih obratov. čeprav razen hudo stiskane tekstilne industrije ne moremo govoriti o splošni gospodarski krizi, moremo razvoj v zadnjem času vendarle označiti kot nazadovanje konjunklure. O nadaljnem razvoju je težko prerokovati, ker zavisi ta razvoj od dveh momentov. Prvič moramo v tem oziru vpoštevaiti denarni trg. Gotovo je, da obstoji na domačem denarnem trgu še neka napetost, ki bi mogla v slučaju poslabšanja dovesti do kočljivega položaja. Kot drugi moment maramo vpoštevati mednarodno trgovsko politiko. Tu bo potrebno, da se doseže višaj stabilizacija napram sedanjemu stremljenju po carinski zaščiti. Naše stremljenje bo moralo Hi za teim, da iščemo z dolgoročnimi trgovskimi pogodbami ekspertnih patov za naše izdelke. V tem oziru bo mnogo zaviselo ludi od razvoja poliitič-nega položaja, to se pravi, če se bo posrečilo doseči v novem parlamentu sporazum v gospodarskih vprašanjih. Glede na racionalizacijska in koncentracijska stremljenja morem reči, da se je na polju racionalizacije vet ko doseglo. Naravno je, da predstavljajo ra-cionalizacijislke odredbe bolj interne obratne odredbe. Ce bomo z racionalizacijo nadaljevali, zavisi zopet od oblikovanja trgavskopolitionega položaja. Racionalizac jske odredbe zaviisijo vob-če tudi od možnosti, da računimo s stalnimi in velikimi prodajnimi trgi. To so pa zapet vprašanja, ki so v zvezi z našo trgovsko politiko. KONKURZNI ZAKON IN ZAKON O , PRISILNI PORAVNAVI. Te dni je Nj. Vel. kralj podpisal konkurent zakon in zakon o 'prisilni poravnavi izven konkurza. Oba zakona stopita v veljavo dne 1. maja 1930. Za gospodarstvo sta oba zakona velike važnosti. Z nijima se pastavllja konkurzno postopanje na moderno bazo in znova uveljavlja prisilna poravnava na način, ki je v slkladu z interesi gospodarstva. Oba zakona bodeta brez dvoma odstranila razne pomisleke, ki jih je imelo inozemstvo glede pravne sigurnosti napram naši državi, ker se ž njima enotno za celo državo uredijo predpisi o prisilni poravnavi, dočim so do sedaj skoro za vsako upravno področje veljali drugi predpisi, kar je orijentacijo jako oviralo. Zakona sta jako obsežna, pnvi obsega 190, drugi pa 73 paragrafov. O bistvenih določilih obeh zakonov bomo poročali v doglednem času. * • * VSEM PODRUŽNICAM IN GG. POVERJENIKOM HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V ŽALCU! Žalec, dne 23. novembra 1929. Vlogo Hmeljarskega društva z dne 16. ok-tdbra t. 1., sl. 547, v zadevi odpisa zem-Ijairne je rešiila finančna direkcija v liubljani dne 9. novembra I. 1., št. 6190 ex 1929, lako-le: »Na Vaš dopis Vas obveščam, da se padanje hmeljskih cen ne more upoštevati pri .priredbi, oziroma izterjavanju zemljarine, ker ne gre za elementarno nezgodo. Pač pa je mogoče, da se posameznim hmeljarjem na individualne prošnje dovolijo plačilne olajšave pri plačevanju dospelih, oziroma zaostalih davkov. Take prošnje rešuje podpisana direkcija, ako zaostanek ne presega znesek 10.000 Din, pri večjih zaostankih pa m ndstrstvo financ. Take individualne prošnje za plačilno olajšavo bom vpošieval, kolikor mi to omogočujejo veljavni predpisi. — Finančni direktor.« * • * NOTRANJE LADJARSTVO JUGOSLAVIJE. Jugoslavija ima 25 ladjiSč za notranjo plovbo (največje je državno) in 360 ladij na parni in motorni pogon s skupaj 49.847 KS. Skupno Število drugih ladij je sledeče: 705 veliikh čolnov z nosilnostjo 492.214 ton, 274 ladij za transport lesa z nosilnostjo 58.260 ton, 2110 kmečkih in ribiških čolnov ter 1409 športnih čolnov; poleg tega 363 plavajočih vodnih mlinov in 108 pontonov. Državno ladjarstvo šteje 62 remorker-jev, 39 osebnih parnikov za /675 oseb, 579 čolnov in 2 ladji za transport lesa. Dalje ima Jugoslavija 126 pristaniščnih in izlagalnih točk, od teh 56 ob Donavi, v primitivnem stanju. — Promet po Donavi je znašal leta 1927 (slaba letina) v Beogradu 686.313 ton, v Novem Sadu 115.231 ton. Skupni blagovni promet rečne plovbe je znašal 1. 1927 (za lani še nimamo podaifkov) 2,949.685 Ion; od tega je prišito na import ca. 14 odstotkov, na tranzitni promet 24. JUGOSLAVIJA V EVROPSKI SLADKORNI PRODUKCIJI. Mednarodna zveza za sladkorno statistiko je objavila podatke svoje druge letošnje sladkorne okrožnice o svojih članicah. V Evropi dela lelos 614 sladkornih tovarn proti 643 v lanskem letu. S sladkorno peso obdelani svet meri 1,357.866 ha, teža predelane pese znaša 32,200.644 Ion, produkcija sladkorja 5,236.970 Ion. Obdelani svet se je napram lanskemu letu zmanjšal za 3*1 %, predelana pesa za 2‘6%, produkcija sladkorja za 1-0%. A v tej statistiki niso vsebovane dežele, ki ne pripadajo mednarodni zvezi; to so Anglija, Francija, Holandska, Danizig, Španija, Švica in Rusija. Jugoslavija je navedena v sta-tisitiki z 8 tovarnami, 61.228 heklari obdelane zemlje, 1,047.000 tonami predelane pese, 138.333 tonami sladkorne produkcije; predelovanje pese je proti letu 1928 naraslo za 21.9%, produkcija sladkorja za 7 4%. Konzulat češkoslovaške republike j v Ljubljani naproša tvrdke ter agen-1 ture na področju Dravske banovine (Ljubljana, Maribor, Celje itd.), katere zastopajo poedine češkoslovaške tovarne in eksporterje, da mu blagovolijo pismeno ali ustmeno sporočiti svoj, kakor tudi naslov češkoslovaške tvrdke, ki jo zastopajo. Carinski dohodki Jugoslavije v prvih desetih dneh novembra so nesli 41-05 milijona Din, cd koje vsote pride na IjjiMJ&no 8-4 milijona Din. Od t. aprila 1929 do 10. novembra 1929 so znašali carinski dohodki 974-7 milijona Din proli samo 903-4 milijonom v isti dobi lanskega leta. Glede državnih subvencij za jugoslo-\ansko iadjedelstvo se bo posvetovala posebna konferenca na koncu tekočega meseca v 5eogradu. Pripravljenost Jugoslavije za tvorbo iugoslov.-ogrsko-rum. interesne skupnosti za transport koruze po Donavi je napravila na ogrske gospodarske kroge jako ugoden vliis. Rumu ni delajo iz političnih vzrokov nekaj ležav. Pogajanja so se raztegnila tudi na pšenico. Mesto Celje bo najelo pet posojil v skupnem znesku 2,500.000 Din za razne investicijske namene. Zgraditev mosta če/. Donavo v Džurdževu bo predmet bolgarsko-ru-munstke konference 1. decembra v Ru~ ščuku. V slučaju pozitivnega zaključka konference bodo pričeli z gradbo že v pomladii. Gradba bo trajala dve leti in bo stala 400 milijonov lejev. Obrestno mero znižujejo vsepovsod; za Londonom je prišla na vrsto Avstr ij-ska Narodna banka (od 8 'A % na 8%), Rumnnsika Narodna banka (od 9 A na 9%), Danziig (od 6'As na 6%), Chicago (od 5 na 4A), Norveška banka (od go (od 5 na A %), Norveška banka (od 6 na 5 K* %). Margarine Union Ltd. v Londonu bo na občnem zboru 10. decembra zvišala delniško glavnico od 4-1 na 11-6 milijona funtov. Češkoslovaške bombaževe predilnice so se dogovorile o enoitni prodajni ceni, tako za indijski kot za egipitskii in ameriški bomlbaž. Nemški sladkorni eksportni kontingent za kampanjo 1929/30 je določen za 6% produkcije ali za 110.000 ton. 'Petrolejski koncem Roval Dutch je zvišal delniško glavnico od 600 milijonov holandskih goldinarjev na eno milijardo. Položaj na mednarodnih sladkornih trgih se v zadnjem času ni zboljšal. To je tudi v zvezi s sklepam ameriškega senata, da se debata o carinski novel« ipreloži na nedoločen čas. Vogtlandische Bank v Plauenu (Saška), ki je še v zadnjih treh letih izplačala 5-odstotno dividendo, je ustavila izplačila. Rumunski petrolejski kartel je poslal perfekten. Gre za konitmgentaaijo, pri čemer se je določila malim rafinerijam razmeroma velika udeležna kvota v domačem konsumu. Cene in prodajni pogoji so ostali prositi. Število poštnočekovnih računov v Nemčiji je naraslo na koncu oktobra na 972.000, za 2000 več kot jih je bilo na koncu septembra. Produkcija bencola v Nemčiji je le-los za ca. 20 odstotkov večja kot lani. V zadnjem času je bilo povpraševanje tako veliko, da so morali preko pre-dukcije poseči po rezervah. Splošno zvezo za volneno trgovino’ in industrijo so ustanovili v Amsterdamu. Nova najdišča cinove rude so odkrili ob Biskajskem zalivu v Španiji. Cinova vsebina je 1*5%. Družba Montecatini bo po italijanskih poročilih tudi letos izplačala 18 odstotno dividendo. Nemška produkcija bakra je znašala v septembru 11.000 ton, v oktobru 10.000. Avstrijska industrija Čevljev namerava ustamovi-ti kartel cen in se hoče v tem oziru dogovorili s trgovino. Prevzemne iin prodajne cene naj bodo enotne, trgovina naj pride v urejene razmere. Avstrijska trgovska bilanca v oktobru izkazuje uvoz 292-2 mil. šil. in izvoz 2018, torej pasivnost 90-4 nrl. šil. V prvih desetih mesecih je znašal uvozni previšek 845-8 milijonov proti 817-5 milijonom v prvih desetih lanskih mesecih. Švedska električna industrija se v Jugoslaviji zmeraj bolj uveljavlja. Mednarodni jekleni kartel in Anglija. Seja lega kartela se bo vrš la 3. decembra v Liittichu (Liege), v Belgiji in ji pnipisujejo belgijski krogi veliko važ-noist. Ne gre samo m to, da se ratificira oficiozno sklenjena omejitev kvot, temveč gre tudi za eventualni pristop Anglije h kartelu. Na vrsto bo prišlo tudi vprašanje inozemskih prodajnih uradov, kojih glavna naloga naj bo boj proti podjetjem, ki so izven kartela. V splošnem gledajo na bodočo sejo z optimizmom. Bogat lov slanikov v Nemčiji. Za nemške ribiče je letošnje leto rekordno. Od lota 1908 naprej, ko so začeli loviti slan ke s pomočjo parnikov, se je donos skoraj neprestano dvigal in z njim število parnikov, ki so jih pri lovu na slanike uporabljali. Letos je prišel vsak parnik povprečno z 80.000 do 90.000 funti slanikov z lova (1 funt -- 'A kg). Gotovo je, da je lanski rekord v znesku 93 milijonov funtov letos daleko presežen. Cene so v obrežnih kraj h padle na 5 fenigov za ‘A kg, a se bodo sedaj najbrž spet dvignile, 'ker začenja z mrzlim viremenom povpraševanje po slanikih naraščati. Borza dela v Mariboru. Od 17. do 23. L m. je dela iskalo 114 moških in 45 žensk, 90 službenih mest je bilo prazn h; delo je dobiilo 41 moških in 29 žensk, ledaj 70 oseb; odpotovalo jih je 47, odpadlo pa 65, koncem ledna pa je bilo še 491 oseb v evidenci. Od 1. januarja do 23. novembra pa je dela islkalo 5270 moških in 3041 žensk, 4849 službenih mest je bilo prostih, delo do dobilo 1859 moških in 1739 žensk, tedaj 3598 oseb, odpotovalo jih je 1395, odpadlo pa 2627. Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 16 hlapcev, 7 viničarjev, 2 majanja, 1 šafar s sinom, 20 gozdnih delavcev, 20 rudairjev, 3 kleparji, 2 elektrotehnika, 1 elektroinštalater, 1 mehanik, 1 avtomehanik, 1 kotlar, 4 mizarji, 3 sodarji, 2 krojača, 2 delavca za nadgledovanje iaijcev, 1 tapefinik, 2 slikarja, 2 pleskarja, 1 postrežnlk, 5 prirezovialcev gornjih delov čevljev, 4 pomožni delavci, več vajencev (pekovske, čevljarske, kovaške, slaščičarske in mizarske obrti in trgovske stroke), 6 dekel, 4 služkinje, 3 kuharice, 10 kuharic in služkinj za Srbijo in Hrvatsko, 2 tovarniški delavki, 1 vzgojiteljica, 3 šiviljske in 1 trgovska vajenka. PROMETNA VPRAŠANJA V ZETSKEM BANATU. Večji del Jadranske železnice, ki bo vezala Beograd in Kotor v dolžini 810 kilometrov, bo šel po Zetskem banatu. Od Kraljeva preide .ta železnica na najsevernejši del Zetskega banata, se dotakne Raške in Kosovske Mitroviče, pelije po severozahodnem in zahodnem delu banata, se dotakne centralnega dela, vodi preko Kolašina proti jugu ter zveže Podgor co s Kotorjem. Opozarjajo na sledeče: Če bi se z gradbo te /veze pričelo graditi tudi okoliško omrežje ozkotirnih železnic, bi dobil Zetski banat vsestranske zveze s sosednimi banali ter z jugoslovanskimi produkcijskimi i.n ek športnimi središči. Do končne zgraditve Jadranske železnice bo preteklo pač še mnogo let, a številne postaje so že dograjene in tu-d; velik del proge same je že dogotov-ljen. — Zetski banat je oni del naše države, ki je bil doslej glede prometnih zvez med najbolj zanemarjenimi. Po dograditvi Jadranske železnice in če se bodo dogradile še omenjene okoliške ozkotirne železnice, bo stopili ta banat v ospredje prometnega omrežja. Mednarodni semenj v Utrechtu. V Utrechtu se vrši mednarodni trgovinski semeni od 11. do 20. marca 1930. lela. X,jub\j Cfl ! Pletenine! Puloverje, telovnike,svi-terje itd. v pestrih vzor-in naj popolnejši izdela vi nudi. najpovolnfeje Industrija pletenin L. KNEZ Li*ia Jf vI: KUVERTA dhuCba e o. MiU Tvorni« kuvert tn konfekcija papirja \ / LJUBLJANA Ns / Vožarsfcl pol 1 Karlovška fc. 3 f < I'"i J '"M”" | ■' trgovski list* se priporo^ za inseriranje Jr ( 'nf mm ^njlge, časopise, račune, vizitke, etikete, memorande, kuverte, tabele, lepake, naročilnic* v blokih s poljubnim fttevllom listov, cenike In tudi vse druge dobavlja j lil TISKARNA MERKUR o e n a h | Mta Ljy BLJANA mm GREGORČIČEVA a« TELEFON ■••• J >iL*;orh- p! f- *tv Lastna knfjigoveznloa ii “ .■ 'i • .j Zrn v»«l» naroOll« JofTi :■» vaji« proraOunal # _ Ur*)« IVA* i>USB — Za TicorAn. d.