Gosp.   Krishtofa   Schmida, Korarja  Avgustanskiga,
Sgodbe svetiga pisma
s a
m l a d e    l j u d i
              Okrajshane is    N e ms h k i g a     p r e s t a v l j e n e.

V'   Ljubljani   1830.
Na prodaj v' bukvarnizi sa  ljudske   shole  Ljubljanskiga   poglavarstva,   v'   sholah Nro.  286.

V' natis tih bukev so milostljivi Firsht, Go-spod Gospod Anton Alois, Ljubljanski shkof, dovolili 28. roshniga zveta 1828.

^w™»"
Ljubi otrozi,
mladenzhi   ino   deklizhi!

 »Vem, de je ni fkorej rezhi, nad ktero bi toliko vefelja imeli, kakor nad lepimi poveftmi. Nate jih polne bukve! Ena od druge je lepfhi. Tudi fo vfe ref, ino po verfti, po kteri fo fe godile, gredo ena sa drugo. Sgodbe toraj jim fploh pravimo.
     Od teh sgodeb fe pazh fme rezhi, de fo vfiga fveta naj lepfhi sgodbe. Sakaj glejte, ljubi Bog fam jih je rekel nam k' pridu v' pofe-bne bukve popifati. Tem bukvam fe pravi Jve-to pifmo j ino toraj tem sgodbam Jvetopijem-Jke sgodbe ali sgodbe Jvetiga pifma. Kar fe jih je od ftvaritve fveta do prihoda Jesufa Kriftufa sgodilo, jim pravimo sgodbe fvetiga pifma Jta-riga sakona; kar jih je pa od rojftva ino shi-vljenja Jesufa Kriftufa in od djanja njegovih apo-fteljnov ino uzhenzov, jim pravimo sgodbe fvetiga pifma noviga sakona.
     Pa vnh sgodeb, kar jih je v' fvetim pi?mu, ne najdete v' teh bukvah; le tifte bofte v' njih n&fhli, ktere fe vam bolj permerijo , kar jih je bolj umevnih, bolj lepih ino poduzhnih sa mlade ljudi. Kar fhe umeti ne morete, ali kar vam ni treba rediti, je opufheno. Toraj je dano tem bukvam ime: „Sgodbe Jvetiga pifma sa mlade ljudi,"
* i

IV
     Prav lepo in ozhitno bofte v' teh bukvah pregledali, kak dober ino prijasen je bil Bo» she od sazhetka fveta do ljudi, ino kako je is ljubesni do naf sadnjizh zelo ftfbjiga sSinii Je-sufa Kriftufa na fvet poflal.
     Is vfake povefti fkorej bofte boshjo vfiga-mogozhnoft, dobrotljivoft, modroft, vfigavednoft, fretoft, pravizhnoft ino previdnoft fposnavali; pa nikoli nikjer ne lepfhe ino zhiftejfhe, kakor nad Jesufam Kriftufam ino v' tiftim, kar je on uzhil, delal ino terpel. Po njem fe velizhaftvo, prijasnoft ino vfa Ijubesnjivoft boshja odkrije. Tako vam bodo sgodbe fvetiga pifma naj lepfhi nauk od Boga, naj lepfhi od vere.
     Tudi od mnogih otrok bofte v' teh bukvah brali. Brali bofte v' njih, poftavim, od Abelna, tSema, Jafeta, Isaka, Joshefa, cSamuela, Davida, Daniela, Tobija. Nad temi bofte vefelje imeli. Kakor v' serkalu ali fhpeglu bofte nad njimi vidili, kako kaj lepiga je, zhe je zhlo-vek bogabojezh ino poboshen. — Pa tudi od hudobnih otrok, poftavim, od Kajna, Kama, Jo-shefovih bratov, Opnia, Pinesa, Abfolona, bofte v' njih brali. Njih shivljenje vam ne bo vfhezh. Nad njimi fe bofte uzhili ftuditi hudobijo , ino drusih grehi vaf bodo varovali v' enake sa-brefti. Tako le vaf bodo sgodbe fvetiga pifma v' famozhiftih sgledih poboshnoft uzhile. Kje hozhete kaj lepfhiga nauka?
     Berite tedaj, ljubi otrozi, mladenzhi ino de-klizhi! radi ino pridno te bukve, ino kakor dobri otrozi v' njih, slafti pa kakor mladenizh Jesuf, taki fi vR biti persadenite.
     
K A S A L O.
Sgodbe svetiga pisma stariga sakona.
stran.
1.  Stvaritev sveta	.....1
2. Perva zhloveka...........................................................2
3. Pervi greh...................................................................5
4. Kasen ali  shtrafa  perviga   greha  .........................   6
5. Bratomor ino  njega  kasen ........................................7
6. Spazhenost in pokonzhanje perviga sveta..................9
7. Noe otet ino njegov hvalni dar ..................................11
8. Novi svet po  potopu	...........12
9.  Pokliz Abrahama........................................................13
10. Abrahamovo dobro ferze...........................................14
11. Isak odmenjen v' dar	.....17
12. Isak vsame Rebeko ....................................................18
13.   Esav  pa Jakop ...........................................................20
14.  Jakop na ptujim	.......................22
15.  Jakop gre v'  svoj  kraj	.....23
16. Joshef, pastirzhik	...........25
17. Joshef na' ptuje   prodan............................................26
18. Joshef na  Putifarjevim   domu .................................27
19. Nedolshni Joshef v' jezhi...........................................29
20.   Joshef povishan	.................3o
21. Joshefovi bratje v' jezhi.............................................32
22. Benjamin gre v' Egipt................................................34
23. Joshefova sreberna kupa	.....36
21. 
VI
stran.
24. Joshef se da sposnati	....37
25. Ozheta Jakopa veselje..............................................38
26. Jakopova ino Joshefova smert..................................39
27. Otrok Mosef v' bizhnatim jerbaszhku.......................41
28. Moses per studenzu	....42
29. Gorezhi germ............................................................43
30. Boshji  zhudeshi.......................................................44
31.   Vezherja in odhod is Egipta......................................45
32.   Potopev Egipzhanov.................................................46
33. Boshji zhudeshi v' pushavi.......................................47
34. Sapovedi boshje ino Israelzov nesvestoba...............48
35. Mosefova smert........................................................50
36.   Israelzi gredo v' obljubljeno  deshelo.......................51
37. Ruta, poboshna ino dobra sinaha v' Israelu..............52
38. Helitova  hudobna   sinova  ino  Elkanov
dobri sin	.....54
39.   David pastir	...........57
40. Goljat velikan............................................................58
41. David, poboshni kralj................................................60
42. cSalomon, Israelski kralj............................................61
43. Elija prerok................................................................63
44. Elisej..........................................................................66
45. Jona	.....68
46. Tobija v' Asirski sushnosti........................................70
47. Daniel v' Babilonski sushnosti..................................73
48. Tempelj   ino mesto   sta  vnovizh  sidana................76
49. tSedem Makabejskih bratov......................................77
50. Bog spet pomaga.......................................................78
40. 
VII
Sgodbe   svetiga   pisma   noviga   sakona.
                                          stran. 1.  Zaharija ino Elisabeta................................................81
2.   Marija........................................................................83
3.   Marija ino Elisabeta..................................................84
4. Janesovo rojstvo.......................................................86
5. Rojstvo Jesusa, nashiga Odreshenika.......................88
6. Pastirji per jaslih.......................................................89
7. Jesus v' tempeljnu Bogu darovan..............................91
8. Modri od jutra...........................................................92
9. Beg na Egiptovsko....................................................94

10. Jesus, star dvanajst let, v' tempeljnu.........................96
11. Janes v' pushavi........................................................97
12. Jesus je kershen, ino gre v' pushavo.........................100
13.    Janes   skasuje Jesusa ljudem.  Jesufovi
pervi uzhenzi............................................................102
14.	 Shenitnina v' Kani.....................................................104
15.	 Jesus v' tempeljnu..................................................... 105
16. Jesus per Jakopovim vodnjaku..................................107
17. Jesusova perva pridiga v' Nazaretu............................110
18. Obilni ribji lov............................................................111
19.	Jesusovi nauki na gori................................................113
2o.	 Jajrova hzhi ino bolniza.............................................123
21. Jesus ino osem ino trideset letni bolnik.....................125
22. Jesus isvoli ino poshlje aposteljne.............................127
23. Jesusovi nauki v' prilikah...........................................130 24.   Nekaj manjih Jesusovih prilik....................................132
25.   Magdalena spokorjenka.............................................134
26.   Posebni Jesusovi nauki per mnogih per-
loshnostih..................................................................135
27.   ,Smert Janesa kerstnika..............................................137

VII
                                       stran. 28. Jesus boshji prijatel  otrok.........................................138
29. Jesusov spremin........................................................ 140
30. Sgubljeni sin..............................................................141 31. Usmiljenje ino neusmiljenje......................................143
32.   Bogatinez ino uboshiz...............................................145
33.   Modre ino trapaste devize.........................................146
34.   Mnoge poduzhne sgodbe..........................................147
35.   Lazarja obuditev........................................................148
36.   Jesus od Marije masiljen...........................................150
37.   Jesusova zhastita jesha  v'   Jerusalem......................151
38.   Jesusovo   naj imenitnishi   prerokovanje.................154 39.  Poslednja vezherja.....................................................158

40.   Jesus na oljski gori....................................................165
41.   Jesusova sadnja ino terpljenja polna nozh................167
42.   Jesus pred deshelnim oblastnikam............................170
43.   Jesus krishan na kalvarii...........................................173
44.   Jesus spet shivi, ino se perkasuje..............................176
45.   Jesus gre v' nebesa....................................................180
46.   Jesus poshlje svetiga Duha.......................................182
47.   Jesus shivi v' svojih vernih.......................................183
48.   ,Shtefan, pervi muzheniz..........................................184
49.  Pavlovo spreobernjenje............................................186
5o.  Sveta Jesusova zerkev..............................................188

S g o d b e
svetiga pisma stariga sakona.
1.    ,Stvaritev sveta.
Ljubi otrozi! flifhali [te she velikokrat, de je Bog nebo ino semljo llvaril. Pa smiraj me mifel obhaja, de bi otrozi, kteri she nekoliko rasumejo, radi to prav na tanko flifhali. Poflufhajte tedaj, kako fe je godilo.
    V sazhetku je Bog nebo in semljo Jftvaril. Pa semlja je bila fhe pulla ino prašna. Pokrita je bila fhe vfa s' globokimi vodami. Tema je bila. Kar rezhe Bog: „Bodi fvetloba!" In fvetloba je bila, ino vfe fvetlo, ob enim.
    Sdaj Bog ukashe: „Bo naj nebes ali podnebje!" Kar je bilo. Ta lepi plavi velb ali obok nad nami fe perzhne, in nekoliko vod fe sbe-re v' oblake nakvifhko.
    Po tem Bog rezhe: „Voda na semlji naj ile-zhe na en kraj, in perkashi fe fuhota!-' In tako je bila fuha semlja in morje, fo bili ftudenzi, potoki  ino reke.
    Sdaj Bog sapove: „Semlja naj rodi travo, seli ino rodne drevefa!" Tudi to fe je, sgodilo. Semlja je bila lepo selena, ino mnogih rosh je
1

z
bilo po njej ino zvetozhih drevef kakor fpo-mladi.
    Bog po tem rezhe: „Luzhi naj bodo na nebu, de kashejo dneve ino leta, in pa fvetijo na semljo!" Ko bi trenil, fo bile. Na nebu je gorela velika luzh, blifhezhe folnze, de dan dela. tSijala je prijasna luna, de fveti ponozhi. Migljalo je svesd bres fhtevila veliko.
    Po tem Bog rezhe: „Mergole naj ribe po vodi, ptize pod nebam, ino semlja naj vfako mnogo shival da!" Komej je isrezheno, she je bilo vfe.
    Poflednjizh je Bog zhloveka ItvariL tStvar-nik pogleda vfe, kar je naredil ^ ino vfe je bilo prav prav dobro.
     Ljubi otrozi! tukaj na nebu ino na semlji lahko vidimo, kako je Bog mogozhen, dobroti jiv ino moder, ako ravno njega — nafhiga pre-ljubiga Boga —? fhe ne moremo viditi. Njegove prelepe ftvari velikokrat P fvetim vefeljem pregle-dujmo, ino vefelimo fe, de imamo tako dobrot-ljiviga Boga.
i,    Perva zhloveka.
    Nebo ino semlja fta bila narejena, in v' zhlovekovo prebivalifhe lepo perpravljena, Bog tedaj rezhe: „Naredimo zhloveka po nafhi podobi. Gofpoduje naj zhes vfo semljo!" Ino flvar-nik tedaj is vlashne perlli zhlovefhko telo sobra-si. Pa je bilo fhe mertvo na tleh, in fe ne gane. Bog toraj dufho va-nj dihne, ino zhlovek fe fklo-ne, in shivi. Tako je bil ftvarjen pervi zhlovek.
     
5
Bog ga. je imenoval Adam^ to je perft, v' fpo-minj njegoviga sazhetka.
     Zhlovek je po boshji podobi ftvarjen. Le farno njegovo telo je posemeljfko; njegov duh ali dufha je kaj boshjiga, je Bogu podobna. Bog je duh; tudi nafha dufha je duh. Bog je vezhen; tudi zhlovekova dufha bo vekomej shivela. Bog je neumerjozh; tudi zhlovekova dufha ne bo nikedar umerla. Bog je povfod, po vfih krajih in konzih fveta prizhujozh; tudi dufha je na vfim truplu v' enim prizhujo-zha. Bog ima nar bolj popolnama um; tudi nafha dufha ima um. Bog ima fvobodno ali profto voljo; tudi nafha dufha jo ima. ~ Nafha dufha P fvojim umam samore dobro fposnavati, ljubiti ino ftoriti. Le kedar dobro ftorimo, fmo Bogu prav podobni; ino njemu podobni biti li moramo persadevati, fizer naf Bog k' febi v'nebefa ne more vseti. Ljubi otrozi! vn fle po boshji podobi ftvarjeni; na vfo mozh fi tedaj persadevajte Bogu podobni biti. Bodite popolnama, umni, ufmilje-ni, prijasni, ljubesnjivi, delavni ino fveti, kakor je Bog fvet. Podobo boshjo nad feboj , pa tudi nad drugimi fpofhtujte. Tudi nar revnifhi uboshiz je po njej ftvarjen.
     Bog je sa zhloveka prav lep vert safadil. V' njem fo raftle prelepe drevefa, polne pre-lepiga fadja. Pravimo mu raj. Obilen ftudeniz, kteri fe je v' fhtiri biftre reke rastekal, ga je fhe lepfhiga delal. V ta lepi vert pelje Bog Adama,   de ga obdeluje ino varuje.
     Tako prijasen ino dober je Bog ljudem. Tudi nam je perpravil veliko vefelja; pa delati
i

k
moramo tudi mi. Tudi delo je nafha frezha. Po delu fe- nam pozhitek ino fleherno vefelje vfe bolj perleshe.
     Sdaj Bog veli shivalim pred Adama priti, in fleherni smed njih je ime dal. Na to rezhe Adamu: „Gofpod fi vfih ftvari, toraj tudi vfih shival; v'fvoj prid jih obrazhaj, pa nikar jih ne terpinzhi." Toraj fmemo tudi mi imeti jih sa voshnjo in nofho, jefti njih mefo, ino njih koshe febi v' prid oberniti; pa ne jim boleznin delati bres potrebe, ne jih terpinzhiti nalafh.
     Po vfim svetu sunaj Adama fhe ni bilo no-beniga zhloveka. Ni mu bilo le famimu oftati, temuzh ozhe veliko ljudi je bil namenjen. Toraj Bog rezhe : „Zhloveku ni dobro famimu biti na semlji, pomozhnizo mu hozhem dati.'* Bog sdaj da terdo fpanje v' Adama. Kedar je Adam safpal, Bog is eniga njegovih reber Evo ftvari. Sbudi fe, ino Bog mu Evo perpelje, ino Adam je imel neisrezheno vefelje.
     Otrozi, ljubi otrozi! kako velika frezha je, de je vezh ljudi na semlji. Kdo bi fizer narejal obuvalo ino oblazbilo; kje bi dobili prebivalifhe, kruh ino drugi shivesh, ko bi ne bilo na fvetu sunaj naf nikogar, de bi sa vfe to f kerbel, ino nam perpravljal? Vfi ljudje sa naf delajo, ino nam k' naf hi frezhi pomagajo; ljubimo tedaj vfe ljudi.
     Adam ino Eva fta v' tem lepim vertu ne-dolshna ino vefela. Boga fta ljubila zhes vfe, in eden drusiga kakor farna febe. Ljubi Bog jima je bil tako dobrotljiv  ino prijasen,   kakor ozhe
     
5
fvojim otrokam. Nikoli ju ni nizh bolelo, ni-Itoli nifta bila bolna, ino pa takrat fta tudi po telefu fhe bila neumerjozha.
       tSrezhni fo nedolshni ljudje! Preljubi otrozi! le smiraj nedolshni bodite, kakor fta bila takrat Adam ino Eva, Taki bofte fhe dan danafhnji nekoliko rajeve frezhe   vshivali.
3.    Pervi   greh.
     Na vertu je bilo vfaziga mnosiga rodovitniga drevja. Adam ino Eva fta fmela od vfih drevef je-fti; le od eniga jima je bilo fadje jefti prepovedano. Bog je Adamu rekel: „Od vfiga drevja po vertu jej; le tukaj od tega drevefa Cftvarnik ga je imenoval drevo fposnanja dobriga ino hudi-ga) ne fmefh jefti. Zhe od tega jefh, ne bofh vezh neumerjozh, temuzh morafh umreti.«' tS' tem je hotel Bog njuno pokorfhino pofkufiti. Zhlovek je dolshan Bogii pokoren biti, naj sa-pove kaj ali prepove Bog.
     Eniga dne je fhla Eva zelo blis k' prepo-vedanimu drevefu. Kar na njem kazho sagleda. Kazha pregovori rekozh: „Sakaj vama je Bog od vfih drevef jefti prepovedal ?" Eva rezhe: „Od vfih drevef po vertu fmeva jefti, le od tega drevefa je Bog rekel: Nikar ne jejta od njega, fizer bofta umerla." — „0 , rezhe kazha, ne bofta ne umerla! Bog jo she ve! tShe le prav fpregledala bofta, zhe od njega okufita. Enaka bofta Bogu, ino vedila bofta dobro in hudo." Sdaj fhe le Eva drevo prav ogleda, in bolj ko ga gleda,    prijetnifhi   fe ji   sdi   prepovedani   fad,
     
6
ino bolj jo mika. Posheljiva Eva feshe po fadu, ga uterga, ino je. Tudi Adamu ga da, ino je ga tudi on. Tako fta tedaj boshjo sapoved prelomila, ino pervi greh je ftorjen. Per tej pri-zhi jima je vfe drugazhi. Odpirajo fe jima ozhi, in ugledata, de fta naga. Rudezha jih fprehaja od framote, is figovih liftov fi krila fpleteta, ino fe pokrijeta s' njimi. Vfa plafhna fe fkrijeta v' germovje na  vertu.
     Ljubi otrozi! f flehernim greham )e taka. Sapeljivi hudobneshi naf motijo, ali pa naf na-fhe notranje hudo nagnjenje k' hudimu mika. Zhe fe tedaj dufha ne brani, zhe fe v' refnizi ne oberne od greha v' ftran, ino zhe fe terdno ne dershi boshjih sapoved; pa rado pride sa fku-fhnjavo pervoljenje, sa njim pa greh, kteri je nar vezhi sleg", ino sa greham pride nepokoj ino ftrah.
4.    Kasen  ali shtrafa  perviga  greha.
     Kmal na to fe glaf boshji saflifhi: „Adam, kje n?" Vef trepezh odgovori: „Bojim fe pred te priti, ker fim nag; sa to fini fe fkril." Bog mu rezhe: „Kdo ti je povedal, de ii nag? <Si U jedel fad, kteriga fim ti djal, de ga ne jej?" Adam odgovorit „Eva mi je dala prepovedani-ga fadu, in jas fim pa jedel." Bog tedaj Evi rezhe: „Sakaj li to ftorila?" Eva rezhe: „Ha-zha me je sapeljala, de fim jedla." Nobeden no-sshe biti kriv.
     Na to Bog fodbo fklene, ino rezhe sapeljivi kazni: „Ker fi to ftorila, bodi prekleta med vfi-
     
                                          7 mi shivalmi na senilji! Po trebuhu fe bofh pla" sila, ino vfe fvoje shive dni prah jedla! Nekdo sheninih mlaffhev pa ti bo Jterl glavo, ino ti ga bofh u' peta salasovala.11 Evi Bog rezhe: „Veliko bofh terpela P fvojimi otrozi. Moshu bofh v' oblafti, ino on bo tvoj gofpod." Ino Adamu Bog rezhe: ^Prekleta bodi savoljo tebe seml/a, njena rodovitnoft naj pefha. tS' teshavo fe bofh shiril na njej vfe fvoje shive dni. Ternje ino ofat ti bo raftel na njej. tS' potam v' obrasu bofh fvoj kruh jedel, dokler fe ne povernefh v' semljo, is ktere fi vset." — Bog ji fhe s' shival-fkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja. An-gelj P fhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj.
    Kako velik sleg je greh, ker ima tako hude naftopke! Varujte fe greha, ino pred takim zhlovekam heshite, kakor pred ftrupeno kazho, kteri  vaf hozhe v' greh sapeljati.
5.    Bratomor  ino   njega  kasen.
    Adam ino Eva dobita dva finova. cStarfhi-mu je bilo ime K&jn, mlajfhimu pa Abel. Kajn, terdnejfhi, je bil kmet. Abel, fhibkejfhi, je bil ovzhar.    S' delam fta fi mogla kruha fiushiti.
    Bog je dal Kajnu frezho per kmetii, Abel-nu pa per zhedi. Kajn poljfhine tedaj Bogu v' dar pernefe; Abel pa mu daruje jagnje odi fvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnofti. Abel je imel pravo fposnanje ino refnizhno hvaleshnoft v' fvojim ferzu. Kajn pa fe je le dobriga hli-nil.    Satoraj je Bog, ki v' ferze vidi,  na Abel-
     
8
nor dar s' dopadenjem pogledal,   na Kajnoviga pa ne.
     Kajnu to teshko de, ino odfihmnl fvojiga. poboshniga brata ne more vezh s' dobrini ozhe-fam pogledati, Vef bled je bil v' obras, ino od farne nevofhljivofli fo mu liza vpadale.
     Bog je Kajna fhe fvaril, ino• mu prijasno rekel: „Sakaj fi tako jesen, ino sakaj ti vpada obras? Glej, kakor tvoj brat fi. mi ljub ino prijeten, uhe prav ravnafh. Zhe pa ne, pa she greh preshi ko derezh lev per tvojih durih. Pa jjhe le hozhefh, samorefh poshelenje do hudiga premagati ,  ino ga gofpodariti."
     Pomiflite, otrozi! kako Bog po ozhetovo fva-ri. Bog fhe sdaj tudi naf po nafhi vefli pred flehernim greham fvari. Dajte fe fvaritij Bojte fe Boga,   ino beshite pred greham!
     Kajn Boga ni poflufhal, temuzh je jeso v' ferzu redil. Enkrat fe Abelnu fofebno prijasniga dela. „Pojdiva," mu rezhe, „malo po polji." Vefel gre s' njim Abel nedolshni. Kedar she dofti od ilarfhev odideta, pa sgrabi Kajn Abelna, fvojiga brata, ino ga ubije. —Vidite, tako delezh fle ga jesa ino nevofhljivofl sapeljale, de je fvojiga brata umoril. Koliko hudiga ftorite nevofhljivofl in jesa! Abel sdaj leshi mertev in vef fpre-menjen v' fvoji kervi. O, kako fo pazh njegovi Harf hi tarnali in jokali, kedar fo ga nafhli, ino njega perviga merlizha sagledali! To je nevofhljivofl florila.
     Pa knial fe je fodnik oglafil. Bog rezhe Kajnu: „Kje je Abel, tvoj brat?" Kajn je, kakor pred hudoben zhlovek,   f' hudo odgovoril;
     
                                              9 „Kaj jas vem?   tSim kali varh ino zhuvaj  fvo-jiga brata?" Bog rezhe: „Kaj fi ftoril? Kri tvo-jiga brata vpije s' semlje do mene.   Ino sdaj—t preklet fi na semlji, ktera je sinila, in pila kri tvojiga   brata.    Vezh   ti ne bo rodila,   kedar jo bofh obdeloval.    Na fvetu ne bpfh imel domu; v' begu   bofh,   ino   po   fvetu   fe bofh   klatil!^ Kajn    sdaj    vidi   fvojo    veliko    pregreho     ino vef plafhen ino sdirjan sakrizhi:   „ Oh, kaj um ftoril! Kako slo nm grefhil!    Moja pregreha je tako velika,   de nikoli ne saflushi odpufhenja!'* Pobegnil je,   ino f>o famotah, fe potikal. Podne-i vi   ino ponozhi   ni imel pokoja. Podnevi mu je vedno bila v' miflih njegova velika pregreha, bratomor.    In   ponozhi   fe mu   je v' fpanji vedno sdelo,  de ftoji brat vef kervav pred njim.   Veli ga   je   tedaj   nozh   in   dan   pekla  ino  muzhila. Tako   greh  zhloveka  ob   pokoj ino   vfe  vefelo shivljenje perpravi.
6.    ,Spazhenost  in pokonzhanje perviga sveta.
       cSzhafama fe ljudje bolj in bolj namnoshi-jo; pa fo tudi hudobnifhi, ino sa Boga vezh ne marajo. V divji nezhiftofti fo vefelja ifkali, ino eden drusiga krivizhno llifkali. Bog fe milo ino ufmiljeno, kakor ozhe, zhes-nje potoshi rekozh: „Nizh vezh fi ne pufte ljudje rezhi. Vft fpa-zheni fo. Pa vender jim bom fhe dal odloga fto ino dvajfet let, zhe fe fhe utegnejo pobolj-fhati."
    Med temLhudobneshi je bil vender pravizhen in poboshen mosh, Noe. Njemu Bog rezhe: „Ve-
    
XI
ne ljubil dobrotljiviga Boga; vfaj bati bi fe mogel pravizhniga Boga l Vidite, otrozi! kako sna ftrahovati,
7.    Noe otet ino njegov hvalni dar.
       tSto in petdefet dni je voda po semlji fta]a. Bog pofhlje gorek veter, ino voda upada. Ver-hovi gor fe fzhafama is vode perkasujejo. Barka obftoji na neki gori na Armenfkim.
     Noe odpre okno, ino ispufli krokarja, de bi svedil, ali je voda she dofli upadla, ali ne. Ni ga vezh nasaj. — Potlej ispufti goloba. Nima fe nikamor vfefti, ino vedno leta okoli barke. Noe istegne roko, inD ga fpet v' barko vsa-me. 4Sedem dni potlej gi fpet ispufti. Sdaj pride fhe le svezher nasaj, ino oljkino vejizo s' se-lenimi perefzi pernefe v' kljunu. To je bilo velelo snamnje, de je vDda dofti upadla.
       tSedem dni potlej roloba fhe enkrat ispufti, Sdaj ga pa ni vezh nafaj; ker je bila semlja she fuha.
     Ino Noe gre sdty po boshjim povelji is barke, s' njim tudi, Kar je bilo njegovih, ino shivali.
    Kako mu je m3gIo biti per ferzu, kedar je fpet enkrat na sedijo ftopil, ino je fvet tako prašen od ljudi, ino fam febe s' drugimi fedme-mi tako zhudno oterga vidil! Is hvaleshnofti Go-fpodu altar poftavi, ino mu shgaven dar na njem sashge. Takrat fe js lepa mavriza na nebu per-kasala. „Glejte!" rezhe Bog Noetu ino njegovim finovam,  „pri asno  saveso naredim s1 vami
    
12
ino s'vfimi ljudmi, kar jih bo po vaf rojenih. Nikoli vezh ne bo potop semlje rasdevah Dokler bo semlja, ne bo prejenjala ne fetevjne she^ tev, ne poletje ne sima, ne nozh ne dan. Redar koli bofte sagledali mavrizo, ki fim jo na oblake djal, fe fpomnite obljube, ktero fim vam ftorU.«
     Otrozi! vfelej vam bodi ta sgodba v' mifli, kolikorkrat lepo pifano mavrizo vidite v' zher-i nih oblakih, ino miflite ii : Bog je vfim hudo-* delnikam ojiler,  poboshnim dober ino pri jasen.
8.    Novi svet po potopu.
     Ofem ljudi je bilolotetihj ino po njih fe je zhlovefhki rod fpet mndshil. Noe je fpet semljo-obdeloval, ino pa vinpgrad safadil. Ker vina> mozhi fhe ni posnal, ga je pervizh prevezh pil. Upijani fe, ino nefpodopno rasodet leshi v' fho* toru. Kam, Noetov M, vidi ozheta ondi le-shati, ino ima divje vefelje nad tem. Sani-zhljivo fe pofmehuje, jnb pove bratama. Is tega fe vidi njegovo hudobno ferze. Kdor fvojiga ozheta oponafha, je nesduVhen   otrok.
       tSem ino Jafet fta bUa vfa drusih mifel. S' odvernjenimi obrasi grefta V ozhetu, ino ga P plajfhem odeneta. lipa je bila ta fra-moshljivoft ino to otrozhjk fpofhtovanje. Ko fe Noe prebudi, ino gerdo Kamovo djanje flifhi 5 je grosno shaloflen \ino hud, ino Ka-mu prerokuje, de fe mu bi vfe njegove shive dni hudo godilo. Ino pa ltako bi fe mu bilo  moglo drugazhi kakor  le hudo goditi,   ker
     
i3
je fvojiga ozheta sanizheval ? tSej Bog v' zheterti sapovedi frezho na tem fvetu le dobrim otrokam obljubi, kteri fvoje itarfhe fpofhtujejo; rasusda-nim otrokam pa flrafhno shuga. Bog pravi: „Kdor fvojiga ozheta aaframuje, in fvojo mater sanizhuje, naj mu krokarji oko fpod zhela is-kljujejo,   in orlovi mladizhi poshro."
     jSemu in Jafetu je dal Noe fvoj blagoflbv ali shegenj previdil in prerokoval jima je, de fe jima bo vedno dobro godilo. Bogu je vfhezh, ako otrok fvoje Harfhe vfelej fpofhtuje, ino zelo njih pregrefhke poterpeshljivo* preterpi.
     Noetovih mlajfhev fe je fzhafama velik narod saredil; smiraj bolj fe je rasfhirjal po se-mlji. De bi fe po deshelah ne rasgubili, fi smi-flijo turn sidati, kteriga verh bi fe neba dotikal, ino bi fe od vfih krajev vidil. Pa Bog jim o-vre nefpametni pozhetik. Do iih mal fo ljudje na semlji le en jesik govorili5 sdaj Bog da, de fe vezh jesikov med njimi sazhne, de fe eden drusiga ne umejo. Toraj mor&jo sidanje opu-iliti, ino fe v' mnoge narode rasdeliti. Rasfhli fo fe femtertje. tSemovi mlajfhi fo oftali v' Asii, Kamovi fo fhli vezhi del v' Afriko, in Jafetovi v' Evropo.
     Zhlovekovo nizhemerno delo gre v' fhibre, le boshje delo obftoji ; Bog je namrezh Gofpod, ino ukashe, v' kteri desheli mora zhlovek shiveti.
9.    Pokliz Abrahama.
     Kmal po potopu fo fe ljudje fpet slo na-mnoshili, ino mnogi narodje fo po semlji prebi-
     
i4
vali. Pa fpet kmal fo Boga posabili, ino vezhi del hudobno shiveli. Sdaj fe jih je fhe zelo malikovanje prijelo , de fo mertve podobe is lefa ino  kamna namefti praviga Boga molili.
     Shivel pa je • med velikim fhtevilam hu-dobneshev prav poboshen in bogabojezh mosh. Tega fi.je Bog smed vfih isvolil
     Po njem ino po njegovih otrozih je Bog hotel pravo boshje fposnanje ino zhefhenje ohra^ niti, ino med vfe narode na semlji rasfhiriti. Ta mosh je bil ozhak Abraham. Temu Bog rezhe : „Is deshele mi idi smed forodovine ali shlah-te in od ozhetove hifhe v' deshelo, ktero ti bom pokasal. Ozheta te bom ftoril velikimu narodu. Obilno te bom oblagoflovil, ino po tebi bodo vli narodje na semlji oblagodarjeni." Abraham je boshjimu povelju per tej prizhi pokoren, ino fe koj fpufti f' Saro, fvojo sheno, s' Lotam, fvojim ftrizhkam, P fvojimi hlapzi ino deklami ino f fvojimi zhedami na pot.
     Na Kananfko pride. Ta deshela je bila nar lepfhih deshel na semlji. V prigovoru fo jo le imenovali deshelo, po kteri fe mleko ino med zedi. Tukaj mu Bog rezhe: „Glej! to deshelo bom tebi ino tvojim mlajfhem dal." Tako Bog povrazhuje ljudem, kteri ga radi flufhajo , ino fo mu pokorni. — Poboshni Abraham poln hvaleshnofti altar poftavi, in Bogu hvalen dar pernefe.
10.    Abrahamovo dobro serze.
Abrahamovi ino Lotovi paftirji fo fe  marli-

i5
krat sa bolj fhi fpafhnike prepirali. To je Abrahama slo bolelo. Satoraj je Lotu djal: „Lju-bi moj! lepo te profim, ne bo naj nobeniga prepira med nama ino med najnimi paftirji; fej fva brata! Glej, vfa deshela ti je odperta! Lepo te profim, lozhiva fe! Zhe grefh ti na levo, grem jas na defno; zhe fe ti na defno obernefh,   grem pa jas na levo!"
     Lot fi tedaj is voli lepo vodenzhno ftran ob reki Jordanu, kjer je bilo tSodomfko ino Gomorfko meflo. Abraham mu to lepo ftran deshele le sa to pufti, de je mir med njima, Lot gre v' tSodomo; Abraham pa na Kananfkim ofta-ne. Glejte, ljubi otrozi! tak zhlovek je odje-njaven ino  miren.
     Kakor proti Lotu, ravno tako je bil Abraham tudi proti ptujzam prijasen. Enkrat je fedel opoldne pred durmi fvojiga fhotora, pod dreve-fam v' fenzi. Kar sagleda tri ptaje moshe priti. Naproti jim gre, fe jim nisko perklone, ino rezhe nar imenitnifhimu med njimi: „Gofpod! zhe me hozhefh slo rasvefeliti, oilani per meni , ino ne ogibaj fe mojiga fhotora!" Tudi uni-ma dvema rezhe: „Pozhita fi malo tukaj pod drevefam! Grishljej kruha vama bom pernefel, preden fe daljej fpuftite." Mu reko: „VefeliIo naf bo, zhe nam hladne vode ino kak grishljej kruha pernefefh". Abraham hiti v' fhotor, ino rezhe 4Sari: „Urno fpezi podpepelnike ali mlin-ze is nar belfhi moke!" Potlej tezhe k' zhedi, odbere nar lepfhi tele, ino ga hlapzu da. Urno ga mora perpraviti. On fam ta zhaf pemefe mleka ino froviga mafla,   in potlej podpepelni-
     
i6
ke ino pezhenko. Vef zhaf je per njih pod dre-vefam, ino jim ftreshe.
     Ljubi otrozi! kaj ne, de je bil Abraham dober ino prijasen zhlovek, in tak zelo do po-polnama  ptujzov ?
     Po jedi, ko fo flovo jemali, rezhe nar ime-nitnifhi smed njih Abrahamu: „K' letu ofbrej fpet pridem. Takrat bo 4Sara fina imela". — Ino to fe je sgodilo, defiravno jfta bila she oba slo perletna. Tifti pa, ki je tako rekel, je bil fam Bog, kteri je v' podobi ptujza s' drema angeljema k' Abrahamu prifhel, ino je hotel, de mu je Abraham ftregel. Je li morebiti Bogu kaj nemogozhiga ?
     Abraham ptujze fhe nekoliko proti sSodomi pofpremi. Ino Gofpod mu pove, de bo 6Sodo-mo ino Gomoro savoljo nju velizih pregreh fhtrafal. Abraham poftoji, ino gorezhe profi, de bi tirna meftama persanefel. Bog mu obljubi: „Zhe je le defet pravizhnih v' teh meftih, ju ne bom rasdjal." Pa jojmeni! fhe defet jih ni bilo. Vfi fo bili hudobni, in rCi fprideni. Satoraj je drugi dan, ko je folnze perfijalo, ilra-fhna kasen zhes nji perderla. Angelja fta eno uro popred JLota, poboshniga Abrahamoviga ftrizh-ka, s' njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino gorezhe shveplo fpod neba na hudobne mefta, ino mefta f' prebivavzi vred v' prah in pepel poshge. sSlano jesero, polno shve-pla, je fhe dan danafhnji na thtim kraji, —-ilrafhno snamnje prekletftva boshjiga, ktero [o shivinfke pregrehe perklizale.
     
i7
11.    Isak   odmenjen   v'   dar.
     Eno leto po tem je Abraham ref dobil fina , kakor mu je bilo prerokovano, ino ga je Isaka imenoval. Lep dezhik je bil, ino Abrahamu prav  ljub.
     Ko je nekoliko jerraftel, rezhe Bog Abrahamu ponozhi: „Abraham! vsemi Isaka, fvo-jiga ediniga fina, ki ga tolikanj Ijubifh, ino idi na goro Mor j o, ter mi ga v' shgavni dar daruj." Sjutrej ozhe sgodej vftane, nakolje drev sa ger-mado, obloshi ofla s' njimi, vsame dva hlapza ino  Isaka, fvojiga fina,   ino  gre   od doma.
     Tretji dan dojdejo do hriba. Ozhe tukaj rezhe hlapzama: „Tukaj s' oflam pozhakajta. Jas ino Isak pa greva na goro Boga molit." Sdaj vsame dreva, ino jih Isaku, fvojimu finu, na ramo sadene. On pa je nefel ogenj v' rokah ino nosh. Tako grefta v' goro. Po poti rezhe Isak: „Ozhe!" Abraham odgovori: „Kaj je? moj fin!" Isak rezhe: Vidite, tukaj fo dreva in ogenj , kje pa je jagnje v' dar?" Abraham odgovori: „Sa jagnje bo she Bog fkerbel, ljubi fin!" Isak fhe ni vedil, de je on ta. Kako je moglo dobrimu ozhetu ferze tleti per takim otrokovim popra-fhevanji! Grefta daljej. Kedar fta bila na verhu hriba, napravi Abraham altar,sloshi na-nj dreva, sveshe fvojiga fina Isaka, ino ga na altar dene na verh drev. Isak, poln tihe pokorfhine, terpi vfe voljno, ino fe kar nizh ne brani. Tedaj istegne Abraham roko s' noshem klat fvojiga fina.     Pa angelj boshji savpije tiftikrat s' nebef:
2

i8
„Abraham$! Hoj, ino ne ftori nizh shaliga mla-denzhku! Sdaj vem, de fe bojifh Boga, ker is lju-besni do njega fhe frojimu edinimu fmu nifi persanefek tSam per febi, pravi Gofpod, fim perfegel: Ker fi to ftoril, bom tvoj sarod namno-shil kakor svesde na nebu, in odobroteni bodo po nekom tvojih mlajfhev vfi narodje na semlji." Kako vefelje je moglo sdaj Abrahama fprehajati, ker mu je fpet dan bil njegov ljubi Isak, ino ker verhi tega fhe tolike obljube flifhi! Tako le Bog pokorfhino fkufha ino poplazhuje.
12.    Isak vsame  Rebeko.
     Abraham fe je bil she slo poftaral, ino Bog ga je obilno s' vfim obdaroval. -(Skerbel je tedaj, de bi, preden umerje, fvojimu linu fhe bogabojezho sheno dobil. Hzhere v' desheli fo bile grosno hudobne. Toraj pofhlje fvojiga veli-ziga hlapza v' tifto deshelo, kjer je bil Abraham rojen, ino kjer je imel fhe bogabojezho forodo-vino ali shlahto, de bi ondi sa njegoviga fina Isaka dobro, poboshno sheno poifkal. Hlapez vsame defet velbljudov ali kamel, jih otovori s' mnogim blagam, ino gre. cSrezhno pride do Haranfkiga mefta, kjer je nekedaj Nahor, Abrahamov brat, shivel. Tu velbljude sunaj mefta sraven ftu-denza lezh sashene. Svezher je she bilo, ob zhafu, ko fo meftne hzhere po vodo hodile. Naj nedolshnifhi, naj pridnifhi ino naj prijasnifhi smed njih sheli hlapez svediti, ino je tudi Boga profil, de bi mu dal ravno tifto najti.
Ko hlapez fhe moli, pride Rebeka s' ver-

1?
zhem na rami. Sala je Lila, ino kar je fhe vezh, grosna pametna ino gola nedolshnoft. Molzne ftopi k' itudenzu, nalije vode, ino le oberne. Hlapez fe ji perblisha, ino rezhe: „Daj mi piti is verzha." „Pij," mu rezhe prijasno, fpufti verzh urno v' narozhje, ino mu da piti. Kedar bdpije, mu rezhe dekliza: „Zhakaj, fhe tvojim velbljudam bom sajela, de fe napijejo." Bersh islije is verzha v' korito, tezhe fpet na ftudenez, ino natozhi vode velbljudam vfim.
     Hlapez fe savsame, ino jo molzhe premi-fhljuje. Ta poilreshnoil mu je bila slo vfhezh, ino rasodeva mu njeno dobro ferze. Bilo mu je tudi, kakor de bi mu kdo rekel: „Ta je, ta!" Ko fo fe velbljudje napili, ji da is hvaleshnoili slale uhane ino sapeftnize, ino rezhe: wHzhi! zhigava fi ? Povej mi, ali je proftor prenozhiti na domu tvojiga ozheta?" Mu odgovori: „Batvelova hzhi lim, finii Nahorjeviga, ki je bil Abrahamov brat. 4Slame ino klaje je obilno per naf> tudi prenozhiti proftora dovolj." Tedaj fe mosh perpogne, moli Boga, ino rezhe: „Bodi zhefhen, Gofpod> Abi'ahamov Bog, kteri me je tako na ravnoit v' hifho njegoviga brata perpeljal!"
     Ondi je s'shivino prenozhil, pa ne grishlje-ja ni okufilj dokler ni narozhila opravil. Ko je narozhilo opravil, fhe rezhe: „Zhe tedaj dobro hozhete mojimu Gofpodu, ino vam je refni-za, perrezite. Zhe fte pa drusih mifel, mi pa tudi povejte, de fe vem kam oberniti."
     Mati ino njen brat Laban odgovorita : „Glej, Rebeka Hoji pred teboj! Vsemi jo, ino pojdi s' njo."    Ko hlapez  to flifhi, poklekne, ino hvali
2    *

30
Boga. Potlej feshe po slatnino ino frebernino ino brehke oblazhila, ino jih da Rebeki, Obdaroval je pa~"tudi mater ino brata. Sdaj fhe le mosh lede k'misi. Jedo ino pijo, ino dolgo zha-fa fo fkupej v' nozh. Sjutrej sgodej vftane hla-pez, vfe napravi fe vernit proti domu, ino kakor pred sveft hlapez, fe ne da muditi. Rebeka fe P fvojimi deklami na velbljude vfede, gre, ino je bila Isakova shena. Ne bogaftvo, ampak nedolshnoft jo je frezhno ftorila, ino pa pridnofl ino  dobro ferze.
     V boshjih rokah je vfe; Bog doftikrat prav majhne okolifhine   v' veliko frezho oberne.
13.    Esav pa Jakop.
     Isak ino Rebeka dobita na enkrat. dva lina. Pervenzu je bilo Esav ime, drujzu pa Jakop. Esav je bil vef dlazhen ino kofmat, ino tudi div-jiga vedenja; Jakop tih ino pohleven. Esav fe loti Ibva ino kmetije ; Jakop pa isvoli krotko pa-ftirfko  shivljenje.
     Enkrat kuha Jakop fok is lezhe, ko ravno Esav is hofte pride. „Daj," rezhe Esav Jakopu, „tudi meni kaj te rudezhkafte jedi; lakote fe vel opotekam." Jakop rezhe: „Zhe mi fvoje perven-ftvo dafh sa-njo." Perveniz je namrezh fkorej vfe bogaftvo po ozhetovi fmerti dobil. Esav rezhe : „Koliko mi je pa fhe shiveti; zhimu mi je per-venftvo ?" Na to perfeshe prepuftiti mu perven-ftvo, je ino pije, vftane, gre, ino mu ni mar pervenftvo. Ni bilo prav, de je Esav po nemar-nqfti bil tak sapravljiviz.
     
21
     Otrozi! ne sanizhujte, ko Esav, boshjih darov.    Hvalite Boga, kteri  vam jih da.    Esav fe ni dofti smenil sa pervenflvo, ki mu ga je bil Bog dal; sa malo jedi ga je prodal.    Ta mu je bila vezh ko boshji dar, grosna taka flepota! —  Pa tudi od Jakopa ni bilo lepo,   de je bil tolikanj lakomen, ino je s' jedjo, ktere ga je brat profil, pravize pervenftva is njega fpravil, ktere so bile viiga vredne.    Te je bil Bog fizer sdavnaj Jakopu namenil.    Pa sa pravo frezho nikoli ni treba ftoriti fhe tolizhkine krivize ; modri ino fveti Bog she vfe tako   obrazha   na   fvetu, de nam namenjena frezha gotovo dojde
     Drujkrat rezhe Isak Esavu v' fvojih ftarih dneh: „Glej, fin! llar fim, ino ne vem sa fmert. Pojdi na lov, ino zhe kaj vjamefh, mi jed per-pravi, kakorfhno vefh, de rad jem. Tedaj te bom oblagoflovil, preden umerjem." Esav bersh gre. Rebeka je to flifhala. Naglo perpravi dva ko-slizha po divje, oblezhe Jakopa v' Esavovo naj lepfhi oblazhilo, ovije Jakopu roke ino goli vrat P koslizhevino, ino rezhe mu jed ozhetu nefti. Isak, kterimu fo ozhi od ilaroili she otemnele, poprafha: „Kleri fi ti mojih finov?" Jakop odgovori: „Esav fim, vafh perveniz. cStoril fim, kakor fte mi rekli. Jejte, ino pa oblagoflovite me." Isak rezhe: „Zhakaj, blishe llopi, de po-fhlatam, zhe fi moj fin Esav, ali ne." Jakop perflopi. Isak ga pofhlata, ino rezhe: „Glaf fe mi fizer sdi Jakop ov glaf; pa roke fo Esavove." To-raj ga ni fposnal, je jedel, roke na-nj poloshil," ino ga oblagoflovil, de je bil pofvezhen , tako re-kozh,   ozhe obljubljeniga Odrefhenika,   po kte-
     
22
rim je imelo vfim narodam priti svelizhanje. Komej Jakop odide, pa Esav pride s'lova, ino rezhe : „Vftanite, ozhe ! ino jejte." Is^k vef oftermi, jno rezhe : „Kdo fi pa ti?" Esav odgovori: „Esav Hm, vafh perveniz." — Sdaj fe je Jakopova svi-jazha pokasala. Esav pa na glaf rjove ino joka. „0 sviti svijazh ti!" je djal, „pervizh me je sa pervenftvo kanil, ino sdaj mi fhe ozhetov bla-goflov ukrade!"  Is togote sbuga Jakopa umoriti.
14.    Jakop na ptujim.
     Jakop je ref mogel pred togoto divjiga Esava pobegniti. Palizo vsame, ino gre po materinim fvetu v' Haran k' ujzu Labanu. Po poti ga.na polji nozh obide, fhe preden je k' hifham pri-fhel. Vef truden fe ondi uleshe, dene kamen pod glavo, ino safpi. V fpanji fe mu Bog prav pri-jasno rasodene. Vidil je gred ali lojtro, ktera je na semlji ilala, ino s' verham do neba fegla. Ino glej, boshji angelji hodijo po njej gori in doli. Verhi nje je Bog bil, kteri mu rezhe: „Jas fim Gofpod, Bog tvojih ozhetov. Glej, jas lim per tebi; varoval te bom, koder hofh hodil, ino te bom fpet v' to deshelo perpeljal. Nikoli te ne bom sapuftil." Jakop plane vef plafhen is fpa-nja, ino rezhe: „Gotovo, Bog je tu vprizho, pa jiifim vedil!" Ko fe sarja napozhi, vsame Jakop kamen , ga v' snamnjc poftavi po konzu, ino ga v' fpominj, de je Bogu pofvezhpn, s' oljem oblije.
     Povfod je Bog per naf. Toraj fe nam ni treba nikjer bati, pa povfod moramo tudi fpo-dobno ino prav ravnati.
     
23
     Jakop gre sdaj daljej, ino sagleda sadnjizh vodnjak ali fhtirno na polji, kteri je bil s' velikim kamnam pokrit. Sraven njega leshe tri zhede drobnize. Jakop rezhe pallirjem: „Bratje! od kod fte?" Odgovore: „Is Harana." Jih vprafha: „Posnate Labana, Nahorjeviga finu?" Odgovore: „Dobro." 4She vprafha: „Je li sdrav?" Pravijo: „Sdrav je, sdrav; ino glej, Rahela, njegova hzhi, pride ravno P zhedo." Ko jo Jakop sagleda, hitro kamen snad vodnjaka odvali, napojit ji dro-bnizo, ino jo prijasno posdravi. Od vefelja sa-joka, ino pove ji, de je Rebekin fin, feftre nje-niga ozheta. Rahela hersh tezhe povedat ozhetu. Laban mu hiti naproti, ga objame, kufhne, ino pelje na dom.
     Jakop je vezh let per njem shivel. Svefto ino pridno je Labanove ovze pafel, ino je mogel veliko preterpeti. Bog pa ga je tako ofrezhil, de je obogatel, ino žele zhede ovz ino kos v' lail dobil. Oshenil fe je, ino je imel veliko hlapzov ino dekel, velbljudov in bflov.
15.    Jakop gre v' svoj kraj.
     Ko je Laban vidil, de Jakop tako bogati, niu je jel nevofhljiv bili, ino mu ne da vezh le-piga ozhefa. To zhuli Jakop, ino trud in delo mu fhe teshji de. Vezh fkorej mu ni preftati. Toraj mu Bog rezhe: „Poverni fe v' deshelo fvo-jih ozhetov! Jas te bom varoval na poti." Jakop fe sdajzi fpravi na pol, ino s' vfo fvojo dru-shino ino P fvojim blagam odide. Laban jo u-shge sa njim, in ga mifli po fili verniti. Pa Bog
     
34
mu rezhe: „ Varuj fe Jakopu kaj shaliga rezhi." Ino sa to ga je v' miru puftil iti. Tako fe Bog sa fvoje potegne, ino jim vfelej pomaga.
     Kedar Jakop do reke Jordana na mejo Ka-nanfke deshele pride, ga sazhne Esav, njegov brat, fkerbeti. Poflal je tedaj porozhnikov pred feboj, de mu prihod napovedo. Svezher pridejo pofli nasaj, ino mu reko, de mu Esav P fhtiri fto moshmi naproti gre. Jakop fe uftrafhi, ino slo fe boji.
     Tedaj je molil: „Moj Bog in moj ozha, kteri li mi rekel, de, povernem naj fe v' deshelo fvojiga ozheta, me bofh vedno varoval; refhi me tedaj sdaj is rok mojiga brata, kteri mi gre P fhtiri fto moshmi naproti. Ne saflushim fi-zer tvoje pomozhi, ino vfe prenevreden fim tvoje velike dobrote ino svellobe, ktero fi she f kasal nad menoj. S' golo palizo v' rokah fim fhel zhes reko Jordan, ino sdaj grem s' dvema zhedama nasaj. Pa pomagaj mi, moj Bog! kteri fi mi she tolikokrat is nadloge pomagal, pomagaj mi tudi sdaj is nje, ker fe fvojiga brata bojim."
     Ravno je fhlo folnze is sa gore, kar sagleda Jakop Esava prili, ino fhtiri fto mosh s' njim, Jakop sverfti fvoje otrbke, fvoje hlapze in dekle ino zhede v' vezh trum; fam pa v' saupanji v' Boga ftopi naprej, fe Esavu perblishuje, ino fe mu vfaj fedemkrat do tal perklone. Esav pa mu fko-zhi naproti, fe ga oklene, ga objema, kufhuje, in fe od vefelja joka. Ko Esav toliko otrok vidi, rezke: „Zhigavi fo vfi ti?" Jakop odgovori: „Otrozi fo, ktere mi je Bog dal." Sdaj pridejo vfi pred Esava, in fe pred njim perklanjajo.
     
25
     Na to ponudi Jakop Esavu Vezh zhed. Pa Esav fe jih brani, ino Jakop mu tako dolgo ne odleshe, dokler jih ni vsel, Jakop je P poni-shnoftjo ino ljubesnijo popolnama potolashil Esava, fvojiga brata, kteri ga popred is jese v' ozhetovi hifhi ni mogel terpeti. Vidite, otrozi!' fovra-shnike naj loshe P ponishnoftjo ino ljubesnijo po-tolashimo.
     Jakop gre sdaj s' Esavam, fvojim bratam, v' fvoj kraj, hvali Boga is zeliga ferza, ino pride fpet na Kananfko k' Isaku, fvojimu Jftarimu ozhetu, kteri je fhe to veijelje  dosnivel.
16.    Joshef,   pastirzhik.
     Jakop je imel dvanajft finov. Naj boljfhi med njimi je bil Joshef. tSheflnajft let je bil ravno sdaj ftar, ino je ozhetove zhede s' brali pafel. Njegovi bratje fo nekaj prav hudiga nekedaj po-zheli. Joshef pa, vef nedolshen mladenezh, fe tega ni udeleshil; grosa ga je bilo, ino ker je imel tanko veft, pove fvojimu ozhetu, de bi fe greh ne delal, Sa to ga imajo ozhe radi, ino mu pifano fuknjo omiflijo. Bratje pa fo ga sa tega voljo jeli zhertiti, ino mu ne morejo vezh dati lepe befede. Enkrat je imel Joshef zhudne fanje. Pove jih fvojim bratam. .,Le poflufhajte," jim rezhe v' fvoji nedolshnofti, „kaj fe mi je fanja-lo. Sdelo fe mi je, de veshemo fnopje na polji. Moji fnopi fo vftali, in fe po konzu poftavili; v&fhi fnopi ipa. fo moje oftopili, iv\o Ce jim per-klanjali." Bratje fo te fanje bersh tako isloshili, de bo Joshef kedaj njih Gofpod.    Toraj mu re~
     
26
ko: „Kaj ti bofh nafh kralj,' mi pa tvoji flu-shabniki ino podloshni ? Tega naf Bog varuj!" Savoljo teh fanj fo mu fhe bolj nevofhljivi, ino fhe bolj ga fovrashijo. Ozhe pa, ki fo she tudi boshje fanje imeli, fo miflili farni per febi, de je morebiti Bog ref njih ljubiga Joshefa sa kaj veliziga odlozhil. In pa prav taka je bila. Joshef, ljubljen od fvojiga ozheta, je bil savoljo fvoje nedolshnofti tudi ljubljen' od Boga.
17.    Joshef na ptuje prodan.
     Enkrat gredo Joshefovi bratje P fvojimi zhedami delezh od doma. Ozhe fo tedaj rekli Joshefu: „Pojdi, pojdi, ino poglej, kaka je kaj per bratih in shivini." Pokorni Joshef, prezej vfta-ne, ino gre. Kedar ga bratje priti vidijo od delezh, bersh pravijo med feboj: „Vidite, vidite ga, fanjazh pride! Ubijmo ga, ino versimo ga v' kako jamo, ter režimo, de ga je sver ujedla. Bomo vidili, zhimu fo mu fanje." Ruben, naj ftarji brat, v'ta llrafhni fklep nipervolil, ino fi persadeva, de bi ga refhil. „Oh," jim rezhe, „nikar ga ne ubijajte! Raji ga she versite v' ti-fti le vodnjak!" Pa to je le sa to rekel, ker mu je miflil fkrivaj fpet is njega pomagati, ino ga k' ozhetu domu peljati. Kedar tedaj Joshef do bratov pride, mu bersh pifano fuknjo s' shivota potegnejo, ino ga vershejo v' vodnjak. tStara kapniza je bila, ki fe je desh va-njo natekal; po vli frezhi pa ravno ni bilo vode v' njej. Potlej fedejo jeft. Ruben pa ne more jeiti. Gre ino mifli, kako bi brata otel. Kar pridejo ptuji kup-
     
37
zi P Tvojimi velbljudi s' gore. Juda" tedaj rezhe fvojim bratarn: „Kak dobizhek imamo, zhe brata umorimo? fiolje ga je prodati. .Sej je ven-der le nafh brat." Redar tedaj kupzi blis do njih pridejo, bratje Joshefa is vodnjaka potegnejo, ino jim ga prodajo sa dvajfet frebernikov. Joshef britko joka, profil; pa nizh ne pomaga. Ptujzi ga peljejo na Egiptovfko. Ruben ni vfi-ga tega nizh vedil. Ko sve, vpije ino tarna. Uni bratje fi, pa is tega nizh ne flore 5 kosla sa-koljejo, Joshefovo pifano fuknjo v' kri pomo-zhijo, ino vfo kervavo ozbetu pofhljejo, ino fpo-rozhe: „To fuknjo le fmo nafhli. Poglejte ven-der, ko bi utegnila fuknja vafhiga fina biti!" Jakop jo prezej fposna, ino vef shaloften na glaf fpufti jok: „Mojiga fina fuknja je ! Derezha sver je mojiga Joshefa rastergala!" Dolgo zhafa je fvo-jiga fina objokoval, ino fe ni dal potolashiti. Oh, v' kake ftrafhne pregrehe perpravinevofhljivoft!
18.    Joshef na Putifarjevim domu.
     Bogabojezhiga, umniga, svelliga ino fpofhte-niga zliloveka ni fkerb-, zhe mora tudi fvoj kraj sapuliiti, ino iti v' ptuje deshele. Povfod je Bog per njem; povfod najde dobre ljudi.
     Uni kupzi (o Joshefa v' Egipt perpeljali. Putifar, imeniten gofpod, ga kupi. Joshef flushi fvojimu gofpodarju svefto ino fpofhteno. Sa to ga ima pa tudi Bog rad. Kar koli Joshef pozhne, povfod mu Bog da frezho ino tek. Toraj mu je gofpodar vef vdan, njega famiga fi ima sa po-ftresbJbo.    Srozhi mu vfe  gofpodarftvo.    Povfod
     
28
pa fo tudi hudobni ljudje, kterih fe je treba varovati. Joshef je bil grosno sal mladenezh. Putifarjeva shena fe mu smiraj perlisuje, ino ga hozhe v' greh pregovoriti. On pa ne pervoli tega, ino rezhe: „Kako bi mogel iioriti tako hudobijo, ino grefhiti soper fvojiga Boga!" Ven-der smiraj poftopa sa njim; on fe je pa povfod ogiblje. Enkrat je bil Joshef fam v' hifhi. Tedaj ga sgrabi sa plajfh, ino ga fpet v' oftudni greh nagovarja ; Joshef pa ji popufti plajfh v' rokah, ino beshi is hifhe.
     Shena fe na to filno rastogoti. Trijasnoll hudobnih ljudi namrezh fe velikokrat v' fmert-no fovrafhtvd prevershe. Na vef glaf saz-hne vpiti, ino vfe domazhe fklizovati. „Glejte, glejte !" jim pravi, „kaziga hurlobnesha je moj mosh v' hifho pervlekel. Lef v' hifho pride, ino fe me loti. Jas pa savpijem, kolikor iim mogla; tedaj je plajfh popuftil, ino je beshal!" Plajfh je sra-ven febe hranila, dokler ni bilo mosha domu. Ko mosh domu pride, mu pravi vfe te lasni, ino de bi ji bolj verjel, mu plajfh pokashe. Gofpo-dar fe rasferdi, ino per tej prizhi režhe Joshefa v' jezho vrezhi.
     Pomiflite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojfhafhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lep sgled. Ob fkufhnjavi mifli v' Boga. 4Se varuje drufhine hudobnih ljudi. Nedolshnofl; mu je ljubfhi od vfe frezhe" fveta. Zhednofti ne ljubi is pofvetniga dobizhka. Oteti fvojo zhed-noft fe fhe le vfigavana, vfe posemeljfke zhafti, vfiga vefelja ino dobizhka, ino gre raji v' jezho, kakor de bi soper voljo boshjo ftoril.    Pazh ref,
     
                                             »9 naj lepfhi dar je ta Bogu! V fkufhnjavah tudi vi ftorite tako.
19.    Nedolshni Joshef v1 jezhi.
     Joshef je sdaj v' jezhi med hudodelniki. Pa Bog, kteri nedolshnih ljudi nikoli ne sapufti, ga tudi v' jezhi ni sapuftil. tS' fvojim lepim vedenjem ino fpofebno pomozhjo boshjo je Joshef ppr iezharji kmal saupanje ino ljubesen nafhel, ino vfe jetnike mu je dal pod ohlaft. Joshef dobi sdaj perloshnoft veliko dobriga ftoriti.
Kmal po tem rezhe kralj dva imenitna dvorna flushabnika, veliziga tozhaja ino veliziga peka, ki fta bila pred njim satoshena, v' ravno to jezno pahniti.    Dolgo zhafa fta she v' njej.   Eniga jutra ji Joshef, ko   je k' njima prifhel,  nekako oparjena ino pobita najde. Vef ufmiljen ji vpra-fha:   ..Kaj fe danf tako gerdo dershita!"   Odgovorita:  „cSanje fva imela, pa nimava nikogar, de bi nama  jih rasloshil."    Joshef je vedil,   de  fo navadne  fanjfke   islage   prasne  vrashe; jima tedaj rezhe: „Islaga  je boshja rezh,   le fam Bog ve, ali  kaj nafhe fanje pomenijo, ino  kaj; pa vender povejta, kaj fe vama je fanjalo?"   Veliki tozhaj   tedaj   pove:    „4Sanjalo   fe mi je, de vidim  vinfko terto f tremi mladikami.   Raftla je, she   odgnala ,   odzvetla ,   ino   grosdje   dosorila. Jas pa  fim kraljev   kosariz imel v' rokah,  vsa-mem grbsd,  ga oshmem v'kosariz, ino podam ga kralju."     Joshef je  imel  pofebno   rasodetje boshje, ino mu rezhe: „<Sanj islaga je ta: Zhes tri dni te bo kralj fpet  v' poprejfhnjo  flushbo

3o
vsel. Pa fpomni le takrat tudi mene, ino profi kralja, de me odrefhi is te jezhe."
     Veliki pek vidi, de je Joshef tozhaju fanje dobro rasloshil, ino mu rozhe: „Meni fe je pa fanjalo, de imam tri jerbafe na glavi. V verh-nim jerbafu fo bile sa kralja mnoge jedi pekov-fkiga dela. Pa ptize fo mi jih snad glave is jerbafa jedle." Joshef rezhe: „Zhes tri dni te bo kralj rekel obenti, ino ptize bodo mefo kavfa-le P tebe."
     Tri dni potlej je bil kraljev god, ino vfe fe je po islagi sgodilo. Veliziga peka fo obelili; veliki lozhaj pa je bil fpet v' flushbo vse t.
     Pa tozhaj fe v' fvoji frezhi ne fpomni Jo-shefa.    Nehvaleshni, gerdi lozhaj! —
20.    Joshef povishan.
     Dve leti potlej je pa kralj imel fanje. Sde-lo fe mu je, de je ftal per Nilu reki. Kar pride fedem lepih debelih krav is vode, ino fe ob reki po travi pafejo. Sa njimi pride pa fedem gerdih f-hujfhanih krav is nje. 4S-hujfhane krave pa fo unih debelih fedem posherle. V tim fe kralj prebudi, pa fpet safpi. Prezej fe mu fpet fanja od fedem lepih polnih klafov, kterj fo bili od drusih fedem drobnih ino fnetjavih klafov po-«herti. Te fanje fo kralja slo preftrafhile. Bersh ko fe je sdanilo, je poflal po vfe modre ino is-lagavze po Egiptu. Pa kralju ne more nihzhe fanj rasloshiti. Sadnjizh fe nehvaleshni tozhaj fpomni Joshefa v' jezhi, ino rezhe kralju: „V' jezhi jelsraelfk mladenezh, kteri je meni ino peku ime-
     
3i
nitne fanje na tanko rasloshil." Kralj pofhlje per tej prizhi po Joshefa. V lepfhi oblazhila ga preoblezhejo, ino poftavijo pred kralja. Kralj mu rezhe: „(Sanje lim imel; pa ni zhloveka, de bi mi jih vedil rasloshiti. Od tebe pa flifhim, de vefh vfe fanje gladko raslagati." Ponishni Joshef je odgovoril: „Jas nizh fam is febe rie vem. Le Bog samore kralju frezhen odgovor dati." Kralj mu sdaj pove oboje fanje: od debelih ino f-huj-fhanih krav, ino pa od polniga ino fnetjaviga klafja.
     Tedaj Joshef rezhe: „Bog osnanuje kralju, kar mifli ftoriti. tSedem debelih krav ino fedem polnih klafov pomeni fedem rodovitnih letin; fedem f-hujfhanih krav pa ino fedem fnetnjavih klafov pomeni fedem nerodovitnih letin, ktere bodo sa rodovitnimi prifhle, ino njih obilnofl pojedle. tStrafhna dragina bo vfo deshelo ftifkala, Bog bo gotovo ino fkorej ftoril, kar je fklenil ftoriti. Kralj naj tedaj umniga ino neutrujeniga mosha poifhe, kteri bo obilnoft bogatih letin v' shilnize fpravljal, de bo ob dragini kaj jefti."
     To govorjenje je bilo kralju slo vfhezh, to-raj rezhe: „Kje dobimo koga, de bi bil kakor ti od Boga rasfvetljen? Glej, poftavim te zhes vef Egipt! Vli moji podloshni fe morajo po tvojim povelji ravnati. Vifhi od tebe v' nobeni re-zhi nozhem bitij le farno kraljevi fedesh fi per-hranim." Na to fname kralj fvoj perftan, ino ga Joshefu na roko natakne; oblezhe ga v' drago belo tenzhizo, obeh" mu slato verigizo ali ketnizo okoli vratu, pofadi ga v' fvojo drugo kozhijo, ino klizati rezhe pred njim:
„Deshelni ozhe je ta le /"

32
     Otrozi! sgodbo od Joshefa fhe enkrat preminite , ino uzhite fe verovati vfe fvoje shive dni; „Bog jim, kteri ga ljubijo, vfe v' prid obra-zha. Kakor Bog gotovo shivi, fe mora poba-shnim ino pravizhnim ljudem vfaj sadnjizh dobro   goditi."
21.    Joshefovi bratje  v' jezhi.
       tSedem rodovitnih letin sdaj pride, kakor je Joshef prerokoval. Joshef gre, ino fpravlja shi-to v' shitnize; neisrezheno obilno ga je bilo. Pa tudi fedem hudih letin je naftopilo, kakor je prerokoval. Velika lakota perhaja po vfih deshe-lah. Joshef odklene tedaj shitnize, ino previduje f' kruham vef Egipt. Tudi is blishnjih deshel ho-dijo  od Joshefa shila kupovat.
     Tudi po Kananfkim pertifne velika dragina, Jakop tedaj rezhe fvojim finam: „tStopite doli v' Egipt, ino nakupite nam kruha ali shita, de vfaj lakote ne umerjemo." Defet Joshefovih bratov gre tedaj v' Egipt. Benjamina pa, kteri je bil tiftikrat fhe otrok, ko fo bili Joshefa prodali, obdershe ozhe doma. Djali fo namrezh ozhe: „Utegnilo bi fe mu po poli kaj hudiga pergo-diti."
       tSrezhno pridejo v' Egipt do Joshefa. Pa Joshefa ne posnajo, ino s' veliko zhaftjo popadajo pred-nj na obras. Joshef jih je bersh fposnal, fe fpomni fanj fvoje mladofti, ino mifli v' prezhud-no previdnoft boshjo.
     Joshef fe nesnaniga dela proti njim, govori ojftro s' njimi, ino rezhe: „Ogleduhi fte! deshele
     
35
fle prifhli 'ogledovat." Vfi preflrafheni mu odgovore: „Gofpod, tega ne! Le shivesha pridemo kupovat. Pofhteni ljudje fmo; dvanajft bratov naf je. Nafh ozhe fhe shive na Kananfkim. Naj mlaji brat je doma per ozhetu. LTniga drusiga pa — sdaj fo bleso malo jezali — uniga drusiga vezh ni." „Vidite no!" rezhe Joshef, gotovo je. vam ni upati. Kakor gotovo jas ino kralj shivi-va, de mi ne pojdete od tod, dokler vafhiga naj mlajfhiga brata ne bo. Koga smed febe po-fhljite po-nj! Vi drugi fte pa ta zhaf moji jetniki.*' V' jezho jih rezhe peljati. — Nekedaj fo fvojiga brata vergli v' vodnjak, sdaj pa oni ti-zhe v' jezhi.
     Prav zhlovek fe nikoli ne mafhuje nad fo-vrashnikam; tudi Joshef fe ne mafhuje nad Tvojimi hudobnimi brati. Le poboljfhati jih hozhe. Zhes tri dni jih ukashe is jezhe perpeljati, ino jim rezhe: „ Jas fe Boga bojim, ino nikomur ne delam krivize. Zhe fte pofhteni ljudje , puftite eniga smed febe tukaj perpertiga; vi drugi pa pojdite P kupljenim shitam domu. Perpeljite mi potlej fvojiga mladiga brata; ino vam bom verjel , in odfhli fte fmerti."
     Vdajo fe v' to, ino fi pravijo med feboj: „Tega fmo fe nad Joshefam, fvojim bratam, sa-dolshili! Vidili fmo britkoft njegove dufhe, milo naf je profil; pa ga nifmo uflifhali ! Pa to pride ta nadloga nad naf."
     Tako fe vzhafi veft fhe posno sbudi. Pa nj-fo miflili, de jih Joshef ume; sakaj po tolmazhi je govoril s' njimi. Joshef, flifhijozh ta pogovor, fe od njih obeme, ino joka«   4Serze fe mu od lju*
3

34
besni taja, hersh ko zhuti, de jim je shal. Pa de bi svedil, ali jim je refniza, fe fpet va-nje oberne, ino rezhe ^Simeona, kteri je bil bleso naj neufmiljenfhi proti njemu, vprizho njih sve-sati. tSvojim flushabnikam pa rezhe, jim vrezhe ali shakle s' shitam naiuti, ino va-nje vfakimu fvoj denar djati, ino jim fhe shivesha sa po poti dati. Potlej otovorijo fvoje ofle, in odrinejo  domu.
     Doma povedo ozhetu vfe, kar fe jim je per-merilo. <Stari ozhe pa tarnajo rekozh: „0b vfe moje otroke me boile perpravili. Joshefa vezh ni, ^Simeon fedi sapert; sdaj pa mi hozhete fhe Benjamina vseti! Ne bo hodil ne s' vami v' Egipt." Redar vrezhe prasnijo, ino vfak fvoj denar v' njih najde,  fe vfi. grosno preftrafhijo.
22.    Benjamin gre v' Egipt.
     Med tem je shito pohajalo, in ozhe lilijo fpet finove v' Egipt. Juda pa pravi: „Moshu, ki ondi sapoveduje, fe ne fmemo bres fvojiga naj manjfhiga brata pred ozhi perkasati. Toraj mla-denzha s'menoj dajte.  Jas um sa-nj porok!"
     Tedaj rezhe Jakop: „Zhe je le taka, naj bo. Pa vsemite feboj, kar rafte nar boljfhiga v' desheli, ino nefite v' dar moshu. 4She toliko denarjev vsemite feboj, ino pa denarje, ki lle jih per verhu vrezh nafhli; morebiti fe je bila Itaka smota sgodila. Bog pa vfigamogozhni vam daj miloft sadobiti per moshi, de vam da nasaj sapertiga brata ino tudi mojiga ljubiga Benjami-
     
35
na. Oh, jas fim pa kakor kdo, ki je ob vfe froje otroke perpravljen!"
     Joshefovi bratje dojdejo $" Benjaminani ino s' darmi lrezhno v' Egipt. Kedar Joshef sve, de je Benjamin per njih, sapove fvojimu hi-fhniku jim dobro obedo napraviti. Ta mosh jih pelje v' hifho. tShe med vratmi ga opomnijo savoljo denarjev, ktere fo bili r' vrezhah na-fhli. Pa jim rezhe bres fkerbi biti, jim perpelje 4Simeona, poklade njih oflam, ino jim napove, de bodo opoldne tukaj jedli. Preden je Joshef domu prifhel, fo fvoje dari perpravili. Redar v' hifho ftopi, padejo vfi na kolena, vfak f fvo-jim daram v' roki. Joshef jih prijasno posdravi, ino reahe: „sSo li sdravi vafh ftari ozhe, ki ile mi pravili od njih? fhe shive?" Odgovore mu: ,,Sdravi fo nafh ozhe, tvoj hlapez; fhe shive,  ino   fe jim  dobro godi F"'   joshef sagleda
Benjamina, ino vpraf ha: „ Je li ta vafh mlaji brat ?	
Bog ti daj dobro, moj fin!" mu rezhe, ino urno gre is hifhe; ushalilo namrezh is ljubesni fe mu je nad bratam. sSolse ga filijo; gre na fa-mno , ino fe isjoka. 0, kako lepa je refnizhna bratovfka ljubesen!
     Ko fi je Joshef obras ismil, pride nasaj, fe premaguje, ino rezhe: „Jedi sdaj na miso dajte! Pofadite jih po flarofti, naj ftarfhiga od sgorej, ino naj mlajfhiga pa od fpodej." Nad tem fe vli savsamejo. Sdaj nofijo jed sa jedjo na miso. Pa Benjamin dobi vfiga petkrat vezh kakor uni drugi.   Jedli fo, pili, ino bili vefele volje.
3 *

36
23.    Joshefova sreberna kapa.
     Joshef dene fvoje brate, de bi fe od njih poboljfhanja popolnama preprizhal, fhe na eno lerdo pofkufhnjo. tSvojimu hifhniku sapove.; „Napolni moshem vrezhe s' shitam, kar ga gre va-nje. Deni na verh shita vfakimu fvoje denarje v' vrezho; v' mlajfhiga vrezho pa fhe mojo freberno kupo." Hifhnik ftori tako, ino drugo jutro , ko fe dan sasna, odrinejo f' fvojimi ofli proti domu. Komej fo od mella odfhli, ukashe Joshef hifhniku sa njimi hiteti, ino jih savoljo kupe terdo prijeti.
     Dohiti jih hifhnik, ino jim rezhe: „Kupo, ki moj gofpod pije is nje, Ite ukradli! Tako f' hudim povrazhujete dobrote ?" Na to vli oiler-me, in odgovore: „Kaj mi bi bili kaj Jako hu-diga ftorili? Umerje smed naf naj tiili, per kterim fe kupa najde. Pa fhe tvoji fushni naj bomo vli drugi po verhu." Ko bi mignil, vsa-mejo vrezhe s' oflov, in odvesujejo vfak fvojo vrezho. Sakaj v' tej rezhi fo bili dobre vefti, ino toraj vli ferzhni. Hifhnik preifkuje vfe vrezhe od naj llarjiga do naj mlajiga. Kar kupo najde v' rrezhi Benjaminovi. Oftermeli fo vfi, ino vernili fe k' Joshefu, Juda od fpred. Pred-nj na kolena popadajo vli. Joshef jim rezhe: „Sakaj fte tako naredili?" Juda odgovori: „Gofpod, kaj ti hozhemo. odgovarjati! Bog je nafhel kri-vizo nad nami; sa to fe nam taka godi, Glej, on, ki fe je kupa nafhla per njem, ino vli mi fmo tvoji fushni!" Joshef rezhe: „Tega me Bog
     
37
varuj! Kupe tat bo moj fushen; vi drugi pojdite k' ozhetu per miru domu."
     Juda sdaj blishe /lopi k' Joshefu, ino rezhe: „Gofpod, kralju enak! profim, naj fmem rezhi befedo, tvoj hlapez! Unikrat fi nam ukasal feboj perpeljati fvojiga naj mlajfhlga brata. Ozhe ga nifo radi ispuftili, ker ga ljubijo, kakor fvoje shivljenje. Jas fim fe jim poroka ftoril sa mladen-zha, jas naj bom tedaj tvoj fushen, de le mla-denezh gre s' brati domu. Kako neki bi mogeL bres njega k' ozhetu! Vfaj britkofti ne bom vidil, ktera jih zhaka!"   Ta Judova je bila lepa.
24.    Joshef  se da sposnati.
     Joshef fe sdaj ne more nizh vezh premagovati. Rezhe Egipzhanam, ki fo okoli njega: ,.Poj-dite is hif he vfi." Ko ni bilo nikogar ptujiga sra-ven, ino ko je bil Joshef per bratih fam sdaj; ispufti na glaf jok, ino rezhe: „Joshef, vafh brat, fim jas! 4She shive moj ozhe?" Bratje oterpnejo od ftrahuj ino kar befedize ne morejo pregovoriti. Vfa kriviza, ki fo jo Joshefu ftorili, jim  hodi na mifel.
     Joshef pa, vefprijasen, jim rezhe: „Blishe, le blishe do mene! Joshef fim, ki fte m e bili na Egiptovfko prodali. Pa vender nikar fe ne bojte sa to! Vam v' prid me je Bog pred vami lef poflal, de fte vi lakote ino fmerti oteti. Sa to me je knesa naredil po vfi Egiptovfki desheli. Hitite tedaj do mojiga ozheta, ino režite jim: Joshef, vafh fin, vam fporozhi: Bog me je gofpoda  poftavil vfe Egiptovfke deshele.     Doli
     
58
pridite k* meni, ne mudite fe. V naj lepfhim kraji deehele bofte prebivali; blis mene bofte vi ino vfe, kar imate. ?She petJet bo lakota. Hitro hodite, kmal nasaj pridite, ino mojiga ozhe-ta feboj perpeljite!"
     Ino sdaj fe Joshef Benjamina fvojiga brata oklene, ino joka, ino tudi Benjamin fe joka. Ino vfe brate kufhne, ino joka.
     Otrozi! kdo tukaj ne bo P folsnimi ozhmi v' nebo pogledoval, ino ne porezhe s' omezhe-nim ferzam: „0h, kako fi ti dpber, o Bog!"
2 5.    Ozheta Jakopa veselje.
     Tudi kralj je saflifhal, de fo prifhli Joshe-fovi bratje. Kralj ino vii per dvoru fo tega veleli. tSvoje laftne vosove je dal kralj, de fo fhli po Joshefoviga ozheta, ino pa po njegovih bratov shene in otroke, Joshef da fhe vfakimu dvoje prashnje oblazhilo, Benjaminu pa tri fto fre-bernikov ino petero prashnje oblazhilo. Ravno toliko denarjev ino preblek je ozhetu poflal, ino verhi tega fhe defetero s' Egiptovfkim bla-gam otovorjenih pflov ino defetero s' shitam ino shiveshem sa po poti obloshenih ofliz. Tako jih odpravi, ino per odhodu jim rezhe: „Ne kregajte fe mi po poti savoljo nekedanjiga, vfe bodi posabljeno!"
        (Stari ozhe fo jih med tem shaloftni perzha-kovali. Kar pridejo s' Benjaminam, ino bersh, ko v' hifho flopijo, povedo: „Joshef, vafh fm, fhe shivi, ino je gofpodar vfiga Egipta!" Jakop jim pa ne verjame, dokler ni vidil kraljevih vo-
     
39
sov ino toliko dr&sih daroV. Sdaj mu je, kakor ko bi fe is hudih fanj prebudil. „Dofti mi je," rezhe, „de moj lin Joshef fhe shivi! Grem, vi-dil ga bom, preden umerjeni!"
     Potlej je poboshni ftarzhik k' Bogu molil, ino Bog mu je govoril ponozhi v' perkasni: „Nizh fe ne boj! Is tvojih otrok hozhem v' Egiptu velik narod ftoriti, ino jih fpet nasaj perpeljati." Sdaj fe vsdigne na pot v' Egipt. Na meji Kanan-fke deshele je fhe Jakop Bogu dar opravil. Juda gre naprej, ozheta napovedat. Joshef fe mu naproti pelje* De le ozheta sagleda, plane is kozhije, fe jih oklene, ino fe od lamiga vefelja joka. 4Sta-ri ozhe pa rezhejo: „Rad umerjem sdaj, de te le vidim fhe enkrat!"
     Joshef v' fvojim velizhaftvu fe ni framoval ozheta, pred kralja jih pelje. Kralj fe je slo vefelil, de je ozheta taziga poboshniga fina vi-dil, ino ukashe na Egiptovfkim mu dati naj lep-fhi deshelo, — Gefenfko. Ondi je Joshef njega ino njegove s' vfim obilno prefkerbel.
     Otrozi! od Joshefa fe uzhite fvoje ftarfhe ljubiti.
26.    Jakopova  ino Joshefova smert.
     Jakop je fto fedem ino fhtirdefet let doshi-vel. Redar fe je njegova fmert perblishevala, po-f hI je po Joshefa, fvojiga fina. Joshef pride, ino pa tudi fvoja finka, Eprajma ino Manafeta, k' ftari-mu ozhetu perpelje. Jakop, malo pred fmertjo, fe fklone na poftelji, vsame otrozhisSa v' naro-ahje, jikufhuje ino blagoflovi. Joshefu pa rezhe:
     
4Q
„Glej! jas umerjem, pa Bog bo per vaf, ino vaf bo fpet perpeljal v' deshelo vafhih ozhetov. <She en del vezh ko tvojim bratam dam tebi, (Sihen> fko felo."
     Na to fe Jakop fniti rezhe vam fvojim fino-vam, ino moli nad viimi. Judu fhe fofebno re-zhe: „Kraljeva paliza ne bo prefhla od Juda, ne vojvodftvo od mlajfhev njegovih, dokler ne bo tiftiga, ki je namenjen bili poflan, to je, sve-lizharja. Narodje bodo  upali va-nj."
     Vfim fkupej rezhe: „Pokopajte me v' dvojni jami na Kananfkim, kjer. Abraham ino tSara, Jsak ino Rebeka pozhivajo!" Ko je to isrekel, fe poravna nasaj  v' pofteljo, ino umerje.
     Joshef, to viditi, pade ozhetu po obrasu, joka, ino jih kufhuje, ino na Kananfkim jih pokoplje, kakor fo fi sheleli. — Dobri otrozi ljubijo fvoje ftarfhe zelo do fmerti, ino fpolnijo jim tudi voljo fhe po fmerti.
     Joshef je fto ino defet let doshivel. Ke^ar fe njegov konez perblisha, rezhe fvojim bratam: „Jas umerjem sdaj. Pa Bog vaf bo varoval, ino vaf v' deshelo perpeljal, ktero je nafhim ozhe-tam obljubil. Tifti zhaf vsemite tudi moje ko-fhize feboj." Obljubiti mu morajo to. Ino potlej je umeri, poln vere v' boshje obljube, mirno ino vefelo. Veliko , veliko fols je bilo prelitih po njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otrbzi! fklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boile tudi vi nekedaj mirni umerli kakor Joshef,
     
4i
27.    Otrok Moses v' bizhnatim jerbaszhku.
     Is Jakopovih oh-ok fe je fzhafama velik narod saredil. Po njih ozhetu Jakopu, ki mu je bilo tudi Israel ime, fe jim je reklo Israelov narod, ino fo  bili  v' dvanajft rodov  rasdeljeni.
     Tifti ftari, dobri kralj na Egiptovfkim je bil mertev. Novi kralj pa ni hotel nizh vediti sa Joshefa. Tolikanj ptujiga naroda v' njegovi desheli mu pergreva, ^Sklene, ga tedaj satii*ati. Po zeglovnizah ino na polji fo mogli hudo hudo tlako opravljati, ino preteshke dela delati. Ino vfe vnovizh rojene Israelfke dezhke je ukasal fhe zelo v' vodo pometati. Bila je tiftikrat neka dobra, vfa bogabojezha Israelfka mati. Le toliko salo dete je imela. Zhes vfe ga je ljubila, ino v' ftrahu fkrivala žele tri mefze. Pa sdaj ga nizh vezh ne more perkrivati. Is bizhevja tedaj fple-te jerbafzhek, ga snotraj safmoli, poloshi dete va-nj, ino dene jerbafzhek per kraji Nila v' lo-zhje. Miflila fi je: Morebiti venderBog koga po-fhlje, de fe ufmili lepiga otrbka.
     Otrokova feftra pa fe je od delezh uftavila, ino gleda, kaj fe bo s' otrokam godilo. Ino mili Bog je tako naklonil, de> je ravno tifti zhaf kraljeva hzhi k' vodi prifhla, Sagleda jerbafzhek v' lozhji, ino prezej rezhe fvojih dekel eni po-nj iti. Ko ga odpre, sagleda otroka v' njem. Ino glej, dete je vekalo! Kraljevi hzheri fe fmili, ino rezhe: „Oh, Israelfkih  otrok ti bo kteri!"
     Kedar je otrokova feftra od delezh vidila, de je kraljeva hzhi tako prijasna, ino de fe ji
     
42
dete tako fmili; ftopi ferzhno k' njej, ino ji rezhe: „Naj grem naj, ino kako Hebrejko pokli-zhem, de bo dete dojila." Kraljeva hzhi rezhe: „Le idi, le!" Dekliza tezhe vfa vefela dornu po mater. Mati je jaderno prifbla, ino kraljeva hzhi ji rezhe: „Vsemite tega otroka, ino redite mi ga; vam bom she dobro plazhala."
     Pazh je bila mati vefela, pazh je hvalfla Boga, ino P hvaleshnoiljo fvojiga otroka fpet v' na-rozhje vsela! Ljubesnjiviga dezhka je is njega, sredila. Kraljeva hzhi ga je sa fvojiga fina vsela, ino ime Mosef mu dala. — Tako le fkerhi dobro tljivi Bog tudi sa otroke.
28.    Moses per studenzu.
Tsraelzov, fvojih bratov. To ga je v' shivo bolelo. Raji hozhe s' satiranim ljudftvam revesh biti, kakor fhudobneshi vfe ^giptovfke bogaftva vshivati. V Boga, njega nevidniga, obrazh^ ozhi, kakor de bi ga vidil, ino fe sa fvoje. ftifkane brate ferzhno ponafha. KraJj mu je toraj po shivljenji ftregel, ino Mosef pobegne is Egipta. Pa Bog tega jaziga mosha ni sapuftil.
     Mosef je na Madjanfko beshal. Truden ino vef f-hojen fede per nekim itudenzu. V tiftim kraji je prebival bogabojezh \duhoven. Jetro mu je bilo ime, ino je imel fedem hzher. Ozhetove ovze fo pafle, ino ravno fo zhede pergnale k' ftu-denzu napajat. Mosef jim vodo sajema, ino korita naliva.   Drugi paftirji   —   kakor pred šaro-
     
43
bljenzi — hozhejo dekleta odpahati. Pa Mosef fe sa-nje potegne, ino jim ovze napoji.
     Ko fo domu prifhle paflarize, povedo ozhe-tu vfe to. Ozhe rezhejo : ,,Sakaj nifte tega mo-sha, ki vam je dobro ftoril, feboj perpeljale? Poklizhite ga., de sajmes'nami." Bersh ga pokli-zhejo, ino Mosef pride k' bogabojezhimu Jetru. Kmal lla fi bila vfhezh. Mosef mora Jetru obljubiti, de oflane per njem', ino Jetro mu pa fvojo hzher 6Seporo da sa sheno.
29.    Gorezhi germ.
     Mosef je sdaj Jetrove ovze pafel. Enkrat jih shene delezh delezh v' pufhavo, zelo do Ho-reba gore. Tukaj po teh famotah, kjer drusiga ni bilo, kakor femtertje kak germ, je Mosef vezhkrat v' revo fvojih bratov v' Egiptu miflil, ino k' Bogu molil. Vef v' to samifhljen sagleda na enkrat v' germu velik plamen. Zhudi fe, de germ ne sgori, ino gre blishe njega. Kar ga glaf is plamena ogovori: „Mosef, Mosef!" Mosef rezhe: „Tu Jim!" Glaf rezhe: „Jas lim Bog tvojiga ozheta, Bog Abrahamov, Isakov ino Ja-kopov.'f Mosef, poln fvetiga ftrahii, obras fkri-je, Bog pa daljej govori: „Vidil fim revo fvoji-ga ljudllva v' Egiptu, ino flifhal njegovo sdi-hovanje. Refhiti jih hozhem is rok Egipzhanov, mo jih peljati v' dobro proftorno deshelo, ki fe mleko ino med po njej zedi; na Kananfko jih popeljem. Toraj idi, ino ispelji moje ljudftvo is Egipta."
Mosef je  is pokorfhine  ino  is ponishnofli

44
ftoril po boshjim povelji.    Vsame od Jelra flovOj prime palizo v' roko, ino gre v' Egipt.
     V pufhavi ga Aron, njegov brat, frezha, Mosef mu pove, po kaj ga Bog pofhlje. Toraj grefta oba vkup v' Egipt, ino tam fklizheta vfe ftarafhine Israelfkiga ljudftva. Aron jim perpo-vediije vfe bdfede, ki jih je Bog govoril 5 Mosef dela zhudeshe P palizo. Vfe ljudftvo je verovalo, ino Boga molilo.
3o.    Boshji zhudeshi.
     Mosef ino Aron, po ofemdefet let ftara fiv-žhika, "ftopita pred kralja sdaj, ino mu napove-fta boshje povelje. Rezheta mu: „Tako pravi Gofpod : Ispufti moje ljudftvo, de mi gre godu obhajat v' pufhavi." Kralj odgovori vef prevse-ten: „Ne vem Gofpoda nobeniga, de bi mu jas bil v' ftrahu.    Ljudftva ne dam is deshele."
       tSkasati tedaj, de ga je ref Bog poflal, ftori Mosef v' Gofpodovim imenu vezh zhudeshev. Vergel je palizo na tla, ino svergla fe je v' ka-zho. Pa ne smeni fe sa to kralj; fhe bolj je ljudi ftif kal ko pred. — Mosef udari f' palizo vprizho kralja na reko Nil. In vfa voda fe svershe v' kri; ribe pomerjejo v' njej, ino nihzhe je ne more vezh piti. Pa kralj fe oberne, ino mu ne gre k' ferzu.
     Na \o pokrijejo po boshjim povelji mnoge shivali, shabe , komarji , kobilize, vef Egipt. Po polji, po hifhah, po f-hrambah ino zelo po kraljevim poflopji jih je bilo vfe shivo. -— 4Slrafhna kuga je shivino morila. Zherni mehurji
     
45
fe ispahnejo po ljudeh ino po shivini	tStrafhno
vreme, polno tozhe ino trefka, pokonzhuje vfo selenjavo na polji, pobija ljudi ino shivino.
     Tako naftopi defetero ftifk saporedama, ena hujfhi ko druga. Kralj pa oftane le fhe terdo-vraten; ali pa, zhe je ravno ob zliafu ftifke obljubil ljudftvo ispuftiti, fe bersh fkuja, ko ftifka na Mosefovo profhnjo  odjenja.
     Pa kar je Bog fklenil, le vender le mora sgoditi. Kralj ne more boshjiga Ijudftva refhenja ubraniti. Kaj neki je zhlovek, de bi fe viiga-mogozhnimu Bogu v' bran flavil!
3i.    Vezherja in odhod is Egipta.
     Mosef ino Aron ftopita sdaj sadnjizh pred kralja, ino mu rezheta: ,,Tako pravi Gofpod: Opolnozhi bo umerlo vfe pervorojeno po Egiptu. Per Israelovih otrozih pa kar pef ne bo zher-hnil. Potlej pojdem is Egipta ino fe ljudftvo Israelfko s' menoj."    Kralj  je oftal terdovraten.
     Nozh fe dela. Vfak Israelfk gofpodar mora, kakor je Bog po fvoji ozhetovi fkerbi ukasal, jagnje saklati, ino ga fpezhi, de fe na pot po-krepzhajo. Vfaka gofpodinja mora vmefiti, de io imeli kniha sa po poti. Vfi na pot perpravlje-ni, palizo v' rokah ino zhevlje na nogah, fe-dejo k' jedi. Tudi fo mogli s' jagnjetovo ker-vjo hifhne podvoje ino naddurje sasnamovati.
     Polnozhi je sdaj. Po vfih Israelfkih hifhah je vfe veliko ino majhno okoli pezheniga jagnje-ta sbrano. Nihzhe ne fme is hifhe. Sdaj fe je boshje   shuganje  fpolnilo.      Egiptovfki perven-
     
46
TA. ali pervorojeni otrozi fo rnerli, od kralje-yiga perviga finu do perviga linu nar manjfhiga najemnika. Tudi vfa pervenfhina shivine zer-ka. Vii preftrafheni puhnejo kralj ino vfe ljud-ftvo is fpanja. Nesnan krik je po viim Egiptu. Ne hifhe ni, v' kteri bi ne bilo merlizha.
     Kralj poklizhe fhe ponozhi Mosefa ino Aro-na, ino jim&rezhe: „Pojdite., in odtegnite vfi., vi dva ino Israelovi otrozi vii! Tudi govedino ino drobnizo shenite feboj , ino blagoflovita me fhe, preden grefta!" Egipzhanje fo jih filili, de naj hite is deshele. Israelzi fo tedaj mogli v' naglizi frovo tefto sadeti, fhe preden fe je pre-kvalilo. cShe Joshefove kofti vsamejo, ino pa bersh bersh gredo  vfi Israelzi is Egipta.
32.    Potopev Egipzhanov.
     Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. jSheftkrat ilo jesar mosh jih je bilo bres shen in otrok. Zhuden oblak bodi pred njimi, ino jim pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa vef ognjen. Oblak jih je perpeljal v' dolino sraven rudezhiga morja. V njej med dvema gorama fo fhotore raspeli.
     Sdaj fe je kralj fkefal, de je ljudftvo ispu-ftil. „Na noge," pravi kralj, „ino hitimo sa njimi!" Per tej prizhi hiti kralj f' fvojo vojf ko sa njimi, ino jih dojde ob morji v' dolini.
     Nozh je she bila. Israelovi otrozi fo sdaj od vfih krajev saperti. tSpredej je morje, po obeh ftraneh ftermo pezhevje, sadej fovrashnik. tStrah ino trepet jih opada.  Mosef jim ferze de-
     
                                             47 la rekozh: „Ne bojte fe! Gofpod Bog fe bo sa vaf vojfkoval!" Sdaj vsdigne fvojo roko, ino v' Go-fpodovim imenu istegne palizo nad morjem. Kar rasgerne fe voda. Shgozh veter je dno pofufhil. Israelovi otrozi gredo po fredi morja — po fu-him fkosi. Na defnizi ino levizi jim ftoji vb da ko sid.
     Kralj, konjniki, vfa vojfka, vfe vfe je planilo v' morje sa njimi. Ali na enkrat fe is oblaka udero blifki ino ftrele na Egipzhane. Kola ino kolefa, vfe fe p o tare, ino morje P ftrafhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki ino vfa kraljeva mozh je v' vodi poginila-Ne eden ni ufhel.
     Tako je Bog refhil fvoje ljudftvo, ino fhtra-fal grefhnike.
33.    Boshji zhudeshi v' pushavi.
     Israelovi otrozi fo Jjili sdaj zhes morje, ino fo v' pufhavi fhotorili. Ta pufhava je bila ne-ismerno velika, vfa nerodovitna ino divja, nikoder ni ne bajte ne njive. Kmal nifo imeli kaj jefti. Lakota prihaja smiraj vezhi. Od kod bi fe kruha dobilo sa toliko fto jesar ljudi? Bog jim je do sdaj tako prezhudno pomagal; tudi sdaj jim pomaga. Kedar sjutrej rbfa sgi-ne, glej, je vfa pufhava lepo bela ko fneg, ino kakor P flano opadena. Zelo majhne bele ser-niza fo to bile, v' uftih pa kakor medena potf-za. Israelovi otrozi, to viditi, rfi ofterme ino- sa-vpijejo : „0 jej! kaj je neki to ?" Mosef rezhe: „Glejte, kruh je toj  kteriga  vam Bog pofhlje.
     
43
Naberite fi ga." Vfe ga nabira! Vfak ga toliko dobi, kolikor ga potrebuje. <S' tem kruham, ki fo mu mana rekli, jih je Bog vef zhaf shi-vil,   dokler fo bili v' pufhavi.
     Dobrolljivi Bog. daje tudi nam ravno tako zhudno vfakdanji kruh is semlje, ino flehern kof-zhek kruha dobimo le od njega,
     V drusim kraji pufhave nifo imeli vode. Le kapljize je ni bilo dobiti. Sheje fo fkorej poginili; otrozi fo vekaliino vpili, shivina je mukala. cSpet jim pomaga Bog. Po njegovim povelji oidari Mosef vprizho vfih P palizo na fkalo. 4Stu-denez mersle vode pervre is nje, ino vfe fi she* jo   lahko ogali.
34.    Sapovedi boshje   ino Israelzov nesvestoba.
     Israelzi fo prifhli po pufhavi do (Sinajfke gore. Mosef gre na goro. Na njej Bog govori s' njim, ino mu rezhe: „Zhes tri dni, ko bo sa-pela trobenta, naj vfe ljudilvo obftopi goro; do tiffcih. mal pa naj fe po prashnje napravi." Sgo-dilo fe je to. Vii fo fe fnashno oblekli, kakor v' dan velik ino fvet. Tretji dan pride. , Jutro napozhi. Ino glej, blifka fe, flifhi fe germeti. Xemen oblak pokriva goro. Glafno trobenta bu-zbii Preftrafhi fe ljudilvo vfe. Is fhotorov jih Mosef vfe pelje Bogu naproti. Uflavili fo fe pod goro. V dimu, plamenu ino v' potrefu je vfa gora.   Smiram glafnejfhi je pela trobenta.
     Vfe tiho je sdaj , ino Bog govori. Dobro fe flifhi glaf is oblaka: „Jiis fim Gofpod, tvoj Bog, ki fim te refhil is Egiptovfke fushnofti.   Ve-
     
49
ruj enige famiga Boga! — Ne imenuj po nemarnim imena fvojigaBoga! —Pofvezhuj faboto!-— {Spofhtuj ozheta ino mater, de bofh dolgo shi-vel, ino de ti bo dobro na semlji! — Ne ubijaj ! ?— Ne delaj nezhiftofti ! — Ne kradi! — Ne prizbuj po krivim! — Ne sheli fvojiga bli-sbnjiga shene! — Ne sheli fvojiga blishnjig^ blaga ! —
     V flrahu ino trepetu je ftalo ljudftvo ob gori, ino P fvetim ftraham savpije: „Vfe bomo ftorili, kar je rekel Gofpod."
     Sapovedi boshje naf napeljujejo K pravi po~ polnamajii ino Jrezhi, K Jvetojfii ino svelizha-nju. Vfe fvoje shive dni slavimo svefto po njih.
     Defiravno je to ljudftvo take ino tolikofhne dobrote od Boga prejelo , mu je bilo vender le velikokrat nehvaleshno , nesaupno ino nepokor-no. Enkrat je Israelfko ljudftvo ulito slato tele molilo, kakor neverniki. Velikokrat fo sanizhe-vali Mosefa, zhe fe jim ni po volji godilo, ino fo godernjali nad Bogam. Josve ino Kaleb ino defet drusih mosh je fhlo naprej gledat deshele, ktero jim je Bog dati obljubil, de bi svedili, kako fe kaj v' njej shivi. Ko nasaj pridejo, pove tiftih defet mosh veliko lashi; mozhno grajajo de-shelo, ino pravijo, de jih v' njej drusiga ne zhaka ko fmert. Tem lashem verjamejo Israelzi bolj kakor boshji befedi. Po vfih fhotorih fo jok sagnali, ino fpet hozhejo nasaj v'Egipt, ali pa v'pufhavi umreti. Ta greh je bil velik v' boshjih ozheh. 4Shtir-defet let fo fe mogli sa to po pufhavi potikati, Vlih f heft fto jeser mosh, kar jih je bilo is Egipta pri-fhlo, je v' pufha*   pomerlo; le Josve ino Kaleh
k

5o
ne. Nov sarod je podraftel. Sgoli mladi ljudje fo bili sdaj, per fhfirdefetih letih ali fhe mlaj f hi;
35.    Mosesova smert.
     IVIasef je sdaj she fto ino dvajfet let doshivel. Blishala fe je ura njegove fmerti. Tudi njemu ni daqo priti v' obljubljeno deshelo. Enkrat le ni prav terdno v' Boga saupal, kedar namrezh ni prezej roda is fkale perlekla, ko je Ppalizo bil na-njo udaril. Sa ta greh ga Bog ni puftil v' obljubljeno deshelo. Nefkonzhno fvetimu Bogu fe Hudi nad vfakim fhe takq majhnim greham. Pred fmertjo poklizhe Mosef fhe enkrat rfe Israelove otroke pred fe, fe poflovi, ino jim ko umirajozh ozhe prav k' ferzu govori.
     j,Glejte!"' jim rezhe, „v' tej pufhavi moram umreti, ino ne pojdem zhes reko Jordan. Vi pa pojdete zhes-njo, ino prejeli bofte v' laft dobro deshelo. Oh, oftanite svefti Gofpodu, fvojimu Bogu, kteri je toliko veliziga ino dobriga Iloril nad vami! Ljubite Gofpoda, njegov glaf poflu-fhajte, njega fe dershite svefto, njemu bodite pokorni."
       4She to imenitno obljubo je Mosef dal ljud-ftvu rekozh; „Glejte, preroka vam bo, kakor mene, obudil Gofpod vafh Bog smed vafhih bratov. Njega poflufhajte, kar koli vam porezhe. Kdor pa ne bo maral sa njegovo, befedo, naj bo potrebljen smed ljudftva."
     Kako imenitna je ta obljuba, ino nad kom fe je fpolnila, bomo flifhali posneje.
Na to poloshi Mosef po boshjim povelji na

5i
Josveta roke, ino ga poMvi pred rte ljudflvo, de naj bo odfihmal njemu pokorno.
    Ino sdaj gre Mosef, kakor mu je Bog uka-sal, na goro Nebo. Ondi fe mu je Bog perka-sal, ino mu je snad nje raskasal vfo Kananfko deshelo. „Glej jo," je rekel; „to je deshela, kte-ro fim Abrahamu, Isaku ino Jakopu f' perfego obljubil. S' ozhmi jo sdaj vidifh; va-njo pa ne pojdefh." Nad te deshele prelepim razgledana je njegova dufha veliziga vefelja vfa is febe; sa-voljo ljubiga Ijudftva ga vefeli, sahvali Boga, ino pohlevno ino blago ugafne. Tako umerje po-boshni j tako fe lozhi pravizhni od tega fveta.
36.   Israelzi gredo   v' obljubljeno deshelo.
    Zhaf fe je perblishal, de Israelfko ljudftro dofeshe lepo, she sdavnej obljubljeno deshelo. Junafhko jih Josve pelje va-njo med zhu-deshi ino snamnji, ki jih je Bog delal. Jordan, reka tekozha med pufhavo in obljubljeno deshelo, fe rasdeli, ino fhli fo fkos-njo f fuho nogo, Jerihunfhkiga mella sjdovi fe na glaf trobent fofujejo. Prebivavze Kananfke deshele , ki fo bili s' gerdimi hudobijami mero fvojih grehov dopolnili, je Josve s' bojem premagal.
    Potlej je Josve deshelo rasdelil med dva-i najft Israelovih rodov. — Prav dobra je bila ta. deshela. 4Studenzi ino potoki fo napajali hribe ino doline. Raftla je lepa pfheniza ino je-zhmen, terta je obilno rodila, jablane ino fmokve ali fige fo bile polne fadu.   Vfiga dofti je bilo; olja,
4*

52
pafhe,medu ino vfiga. Toraj fo ji rekli, deshe-la, po kteri fe mleko ino med zedi.
     Kako veleli fo Lili sdaj Israelzi, ko fo po tolizih nadlogah obljubljeno deshelo prejeli v' laft! Na hribu Jlebalu fo poftavili altar, ino Boga sa-JivaliJi sa vfe dobrote, ki jim jih  je iloril.
     Tudi nam je obljubljeno kraljeftvo, od Ka-nanfke deshele vfe boljfhi, — nebefhko kraljeftvo, Vfe fvoje shire dni imejte per ferzu to bbshjo obljubo, ino va-nj li persadevajte refnizhno. On-di je pokoj, ondi vefelje, ondi nafh pravi dom!
37.    Ruta poboshna ino dobra sinaha v' lsraelu.
     Enkrat je Bog Israelzam na Kananfkim sa-voljo njih grehov veliko dragino poflal. On na-mrezh samore rodovitnoft dati desheli, ali pa ji jo vseti. Neki mosh is Betlehemfkiga mefta fe tedaj prefeli s' sheno ino finovama v' Moabfko deshelo. Njemu je bilo ime Elimelek, njej Noe-ma. Dolgo fo she bili v' tej desheli. Elimelek umerje. Defet let posneje umerjeta tudi finova, pa oshenila fta fe bila per Moabljankah. Noema, njuna mati, fe verne na Kananfko r' fvojo doma-zho deshelo. Njene linahi, ki fte bile vdovi, Orfa ino Ruta, jo pa fpremite.
     Ko fte jo she delezh fpremile, jima Noema rezhe: „Sdaj pa fe vernite na materin dom ! Bog vama poverni, kar fte sa-me ino sa ranjke ftorile!" Ino kufhnila je obe. One pa jok sashenete ino pravite: „S'vami greve k' yafhim ljudem." Noema rezhe: „Obernite fe, hzheri! zhimu pojdete s' menoj^?    tSej   vama    ne   morem    vezh    nizh
     
53
pomagati. Vajna reva bi le mojo pomnoshila. Glejte, bogata in oblagodarjena fim prifhla k' vam, ubogo ino sapufheno me Bog nasaj pelje." tShe vezhi jok fpuftite obe. Orfa fe sadnjizh da pogovoriti, vsame od tafhe flovo, jo kufhne, ino fe verne. Ruta pa oftane. Noema ji rezhe: „Glej fvakinjo, domii gre; pojdi s' njo !" Ruta rezhe: „Mati! ne govorite mi vfaj vezh, de bi vaf sapuftila. Kamor grefte vi, grem tudi jas, ino kjer bodo vaf pokopali, naj sagernejo tudi mene/' Na to jo Noema pufti. Refnizhno ljubesen fo imele te forodnize ali shlahtnize med feboj; f' tako Ijubesnijo fe je forodovina dolshna ljubiti. Noema ino Ruta, revne obe, pridete v' Betlehem. Ravno fo sheli tam. Ruta rezhe Noemi: „Klafja grem pobirat sa shenjzi, zhe vam je prav, kjer mi ga kak dober gofpodar pobirati perpufti." Noema rezhe: „Pi'av, hzhi! le idi." Ruta gre, ino lavka. Bog pa oberne, de je lavkala ravno po Bozovi njivi, mosha pofhte-niga ino bogatiga. Ko je Boz k' shenjzam pri-fhel, jih vprafha rekozh: ,,Kdo je ta lavke-f lika ?" Mu odgovore: „Moabl Janka je, Noemina finaha. Profila je, de fme sa shenjzi lavkati. Od davi je she na njivi, ino fe ni ganila domu." Boz ji rezhe: „4Slifhifh, hzhi! le mojih de-kel fe dershi, ino sa njimi hodi, kamor pojdejo shet. Sapovedal bom hlapzam, de ti nizh shali-ga ne ftore. Ino kedar fi shejna, le pij is pofo-de, is ktere moji ljudje pijejo." Auta odgovori lepo ponishno: „4S' zliem saflushim dofezhi tako miloft per vaf, jas ptujka?" Boz .rezhe: »She vem vfc, kar fi fvoji tafhi ftovila po mo-

54
shevi fmerti. Bog ti poverni, kar fi ji do-briga ftorila!" Ruta rezhe r „Povrazhila dolH, ker dofesbem miloft per vaf, defiravno me ni naj manji vafhe dekle,"
    Ko je bila jushina, poklizhe Boz Ruto, ino rezhe: „cSem le pojdi, ino s' nami sajmi!" Ruta perfede k' shenjzam. Boz ji naloshi. Jedla, ino fhe nekoliko sa tafho je djala na Hran. Po tem je prezej vftala, ino do vezhera lavkala. Bož je fhe hlapzam ukasal popufhati nalafh kaj fnopja femtertje, de ga bres rudezhize lahko pobere. Svezher otepe klafje P zepzhikam, ino je per-nefla jezhmena poloFizo dobre mere fvoji tafhi domu.
    Tukaj ita dva sgleda lepe zhednofti. Bogati Boz je tak ufmiljen ino dobrotljiv; revna Ruta pa tako pridna, fliifhljiva, pametna ino hvale-shna. To je Božu nad bogabojezho ino dobro vdovo tako selo dopadlo, de jo, ako ravno je uboga, vsame. Ko pred dober mosh, li je namrezh Boz miflil: Naj boljjhi dota je zhednojl. Ino pazh ref je to; kjer zhednofl: prebiva, ondi je frezha, ondi gre vfe lepo od rok. Tako je bila tudi Noema fhe v' fvoji ftarofti ovefeljena. Bog ne sapufti poboshnih.
38.     Helitova   hudobna sinova   ino   Elkanov dobri sin.
    Israelzi fo imeli tudi kraj sa ozhitno flushbo boshjo. She v' pufhavi je bil Mosef po boshjim povelji sa-njo napravil lep fholor, ino va-nj djal s'slatam obdelano  fkrinjo savese,   kleri  fo bile
     
55
hranjene tabli sapoved boshjih, ki fo tako rekozb, saveso delale med Bogam ino Israelzi. V ta fho-tor fo imeli navado fe fniti, kedar koli fo Boga pofebno zhaftili, ino mu darovali j toraj mu Jhi-dniza pravimo.
     Bila je sdaj fnidniza r' tSiluntu, ino per njej je imel veliki duhoven Heli fvoj dom. Vfi go-fpodarji v' desheli fo tje nofili pervino fvojih zhed ino defetino fvojih perdelkov, jih darovali GofpodBogii, in  obhajali darine.
     Heli je imel dva finova, Opnja ino Pinesa. Bila fta hudobna ino fpridena. Ni jima bilo mar ne sa Boga, ne sa ljudi. Kedar ljudje pridejo v' jSilunt, ino fe fnidejo na darino; per tej pri-zhi fta sraven f' fvojimi vilizami, ino kradeta mefo is lonzov, fhe preden je kuhano. Pa fhe druge hudobe fta pozhenjala na fkrivnim. Heli, njun ozhe, ji je fizer fvaril savbljo tega; pa ni jima mar sa ozhetovo fvarjenje, ino huji ftrah jima dati je bil ftarzhik vfe premehak.
     Tiftikrat fta bila perpeljala dva poboshna sakonfka, Elkan ino Ana, fvojiga finzhika, kteri-ga fta fi bila od Boga fprofila, k' velikimu duhovnu Helitu, de bi bil vfe fvoje shive dni Gofpodu pofvezhen, ino bi mu per fnidnizi ftre-gel. tSinu je bilo ^Samuel ime. Prav poboshen dezhek je bil, na vfako pokoren, ino vef v' Bogu sbran, ko je ftregel per altarji. OdHelitovih hudobnih finov fe ni dal sapeljati. Sa to je bil pa tudi Bogu ino ljudem prijeten.
       4Samuel fpi enkrat v' fnidnizi t ki je fkrinja savese v' njej ftala. Pred fkrinjo je gbrel slat fvezhnik   f fedmemi luzhmi.   Heli je prezej sra-
     
56
ven njega neki druge) fpal. Kar Bog ^Samuela saklizhe: „(Samuel, ,,Samuel!" tSamuel je menil, de ga Heli klizhe. Vltane, gre k' Helilu, ino rezhe: „Tu fim! Klizali fte me." Heli odgovori: „Nifim te klizal ne; le idi, ino safpi." Ravno tilli glaf ga vdrugizh klizhe. tSamuel fpet vfta-ne, gre k' Helitu, ino dobi ravno tak odgovor. Tako fe je vtretjizh sgodilo. Tedaj ga je Heli poduzhil: „Zhe fhe enkrat flifhifh klizali, rezi: Gofpod ! govbri, tvoj flushabnik poflufha." *4Samuel gre, ino fpet leshe. Ino ref, fhe enkrat klizhe glaf: „tSamuel, tSamuel!" {Samuel rezhe, kakor ga je Heli uzhil, namrezh: „Gofpod! govori , tvoj flushabnik poflufha." Gofpod Bog tedaj rezhe: „Prifhel je dan, de Helita ino njegova finova fhtrafam. Vedil je Heli, kako ne-framno fe finova vedeta, pa jih ni ftrahoval."
     Heli rezhe sjutrej sSamuelu: „Kaj je Gofpod Bog P teboj govoril ? Nizh mi ne samolzhi!" 4SamueI, defiravno teshko, mu. vfe na ravnoft pove.
     Otrozi! od ?Samuela fe uzhite pokorfhine, ino ravno tako voljnLfJufhajte fvoje Aarfhe, uzhe-nike ino prednike! Njih glaf vam bodi glaf bo-shji! Bodite pa tudi po ^Samuelovo odkritoferzhni vfelej, kedar vaf kaj popraf ha j o ftarf hi.
     Kmal fe je fpolnilo, kar je Bog rasodel 4Samuelu. ^Skrinja savese je .prifhla fovrashniku v' roke, ino v' vojfki fta bila oba Helitova finova pobita. Heli, flifhati to nefrezho, snak pade P ftola, fi ulomi otilnik, ino umerje.
tStrafhnq kasnuje Bog nad plrozi nepokor-

57
fhino, ino nad ftarfhi preveliko riiehkoto. Oftu-dnofl v' Gofpodovih ozheh je oboje.
39.    David pastir.
     Pervi kralj Israeloviga naroda je bil 4Savl, lepe ino zhedne poftave, zelo glavo vezhi od vfih rojakov. — tS' perviga je bil zel vojfbak ino pa vef dober; pa kraljeva zhafi: ga je p^e-vsetniga, ino frezha per vojfki ropnika ftorila. Ker ni maral sa boshje sapovedi, ga je Bog sa-vergel, ino je nekoga isvolil, kteri je bil bolji od tSavla. David je bil ta, Isasjev naj mlajfhi lin, Betlehemljan, prav lep mladenezh. Ravno ovze je pafel, kedar je ?Samuel na dom njegoviga ozheta prifhel poflan od Boga. Na pafho morajo po-nj iti. Tedaj vsame cSamuel rog ali pii-fhizo s'oljem, ino v' fredi njegovih bratov ga je kralja pomasal. Odnhmal je Duh boshji fofebno v' njem prebival.
     Bog posna tudi paftirzhika fhe tako ubosi-ga v'hofti; ljubi ga, zhe jenedolshen. Ino ravno tak je bil David. Na pafhi per ovzah sgoli fam je ferze ino mifli povsdigoval k' Bogu; je premifhljeval lepe dela boshje, nebo ino semljo, folnze, luno ino svesde , roshe ino fadje, kako lepo je vfe fkupej. To je njegovo notranje ginilo, de je ozhi ino roke nakvi-fhko povsdignil, ino Boga molil. K' zhafti boshji je vfefkosi prepeval lepe pefmi, ki jih je fam sloshil, ino je per petji na harpo brenkal.
     Ker je snal tako lepo peti, in'o brčnkati na harpo, ga je kralj   na fvoj dvor poklizal.    Ve-
     
58
felje je kralju tSavIu delalo lo petje irio bren-kanje; prevedrilo ga je, kedar fo fe ga kalne mifli lotile. Sa to ga je rad imel tSavl, fhe raji pa kraljev fin Jonata. Ta je fofebno ljubil Davida poboshniga, ino savčso fta ftorHa, de fe bofta ljubila vfe fvoje shive  dni.
4 o.    Goljat velikan.
     David pride enkrat, ko je bil fhe zel 6 mlad, v' Israelfki ftan. Prezej uno ftran doline fo bili Filifhzbani fovrashniki ino njih ftan. Tedaj pride is Filifhzhanfkiga ftana grosoviten velikan, Goljat po imenu. Vezh ko fheft komolzov velik je bil. — tS' ftrafhnim oroshjem fe uftavi, sabrivlja, fe kofhati, ino vpije na Israelze rekozh: „Dajte mi koga! Kdo je, de fi upa s' menoj fe pofkufiti?" Le viditi ga, ali pa flifhati, prepade she ftrah Israelze. Ko David Filifhzhana fe tolikanj uftiti flifhi, rezhe: „Kdo je ta, de fe predersne boshje Ijudftvo tako safmehovati? Jas grem, ino fe fkiifim s' njim." Kralj, to govorjenje flifhati, ga oblezhe v' fvoje laftno oroshje, mu dene na glavo fvoj bronzheni grebenak, ga opne s' laftnim oklepam, ino s' laftnim mezhem opafha. David pofkufha iti 5 pa ne ve fe nizh prav kam djati, ino rezhe: „Ne morem ne tak hoditi." Vfe je fpet flekel, prijel paftirfko pa-lizo, sbral fi pet gladkih kamnizhkov is vode, vsel frazho, ino tak gre velikanu naproti. Fi-lifhzhan ga saframuje rekozh: „4Sim mar pef, de pj-idefh f' palizo nad-me ? Pa le pridi!" David odgovori:    »Ti f' fulizo, s' niezhem ino fki-
     
5g
tam pridefli nad-me; jas pa grem nad-te v' imenu Boga, ki /i ga ti oponafhal." Tedaj fe vsdi-gne velikan nad Davida. David mU hiti naproti, feshe urno v' tvorbo, -vsame is nje kamen, ino ga P frazho sadega v' Filifhzhana. V zhelo na ravnoft mu ga je safadil. Velikan fe svernc na obras; David pa mu mezh isdere, ino glavo od-feka. cStrah pobije vfo Filifhzhanfko vojfko, ino ulili fo jo.
     Vidite, kaj vfe samore Bog; tudi f' flabimi ljudmi smaga naj mozlmejfhiga. V Gofpodovim imenu je ftoril to David, ino žepne prevsetni velikan.
     Pofihmal David vezh ni imel dobriga ozhe-fa od tSavla; nevofhljiv mu je kralj bil savoljo zhafti, ki fo jo njegovimu vojafhtvu peli po de-sheli.    Preganjal ga je, kar ga je mogel.
     Jonata, kraljev fin j je vezhkrat sa Davida profil; pa nizh ni pomagalo. 4Savl mu povlod po shivljenji flreshe. David fi nikjer shivljenja ni fveft, ino sbeshi v' pufhavo. Po temni hofti je hodil. 4S' fmertnimi nevarnoftmi je bil sa-preshen od vfih Hrani. Romu bi v' takim ne upadlo ferze ? Le Davidu ne upade; sakaj v' Boga je saupal, ino tako le prepeval:
„Kdor v' savetji Narvifh'ga prebiva, Kdor pod flemenam Vfigamogozh'ga nozhi; Moje perbeshdljfhe  fi,   rezhe Bogu,   ino tabor fi moj! Moj Bog fi, v' tebe saupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Vef fim pod perjem Tvojim savelen:

6o
Tvoja svefloba m' je hramba in  fJkit.
Ne bojim fe ponbzhniga ftraha,
Ne pfhize podnevi fhvigajozhe,
Ne kuge, ki hodi o. mraku,
Ne file, ki opoldne hlafla.
Gledat'  dafh mi svelizhanje Tvoje.
     Saupanje v' Boga ga flori ferzhni&a ino mirniga, kdor je poboshen, pridejo n^j tticli fhe take nevarnofli.
     Velikokrat bi bil David lahko fhkodoval cSavlu , fvojimu fovrashniku. Pa kar flvarize mu shaliga ne flori, ino zhafli nad tSavlam kra-Ija od Boga poflavljcniga, s' Gofpodovim oljem pomasaniga? nad kterim fe ne fme nihzl\e pre*-grefhiti.
        tSavl je sadnjizh v' nefrezhni vojfki ftra-shen konez vesel, ino ljudstvo je Davida kralja isvolilo
41«    David, poboshni kralj.
     V Jerusalemfkim meflu fi je David kraljevi fedesh isbral. Dober kralj je bil. 4Serze je imel polno Ijubesni ino pokorfhine do Boga, in0 fi je tudi na vfo mozh persadeval fvoje ljudflvo boga-hojezhe ino frezhno floriti. Navdati j<3 she-lel Israelze P poboshnimi obzhutljeji ino f pravim fvetim flraham. Toraj flori sa obzl^jo ali ozhitno flushbo boshjo*, kar mu je v' mqzhi.
     Kmal sraven Jerusalemfkiga mefla je bil lep hrib, lepava, tako rekozh, žele deshele. Na njem je David fkrinji savese brehek fhotor po-
     
6x
Itavil. Va-nj fo s' veliko zhaftjo fkrinjo savese prenefli. Raslega fe glaf pefem, trobent ino bobnov , — neisrezheno vefelje je bilo.
     Ker je bil David takofhen, ino kakor fve-to pifmo pravi, mosh po volji.boshji; mu je pa tudi Gofpodov duh marfikaj prihodnjiga raso-del. V prihodnje zhafeje na tanko vidil, ino govoril prerokbe imenitne tudi fhe sa naf. Bog mu je veliko obljubo ftoril, de bo is njegoviga rodu prifhel vezhni kralj, kteriga kraljeftvo ne bo imelo konza. Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odrefhenika vefoljniga fveta, ino je  njegovo velizhaftvo v' pefmih prepeval.
     Nam vlim je to vezhno kraljeftvo namenjeno; nebefhko kraljeftvo je, po njem morama hrepeneti.
42.    ,Salomon,  Israelski kralj.
       4Salomon je bil Davidov fin. Na fmertni poftelji fo ga oblagoflovili poboshni ozhe, ino ga ferzhno opominjali, de naj voljno fliishi Go-fpodu.. Ko je ^Salomon kraljevati perzhel, je Boga is ferza j ljubil. Gofpod fe mu tedaj pono-zhi v' fanjah perkashe, ino mu rezhe: „Prbfi, kar hozhefh, dal ti bom." 4Salomon ni profil ne bogaftva, ne zhafti, ampak modrofti ino ime-nitnofti, to je, praviga fposnanja fvojih dolshnoft, de bi prav vladal fvoje ljudftvo, ga sveftiga ohranil Bogu, in ofrezhil.
     Bogu je bila prav vfhezh taprofhnja. Rezhe mu: „Ker to profifh; glej, tako modroft ino tak um ti bom dal, de tebi enaziga kraljajii bi-
     
62
lo , ino ga ne bo. Pa dal ti bom tudi, zhefar ni-fi profil, bogaftvo, zhaft, flavo ino dolgo shi-vljenje."
     Modroft ino zhednoft fte bres mere boljfhi ko blago. Modrofti ino zhednofti profimo vfak dan Boga, ino vfe drugo nam bo pervergel.
     Zhaftito je bilo ^Salomonovo kraljevanje, pra vizhne njegove fodbe, ino frezhne njegove dela. Nad njegovo modroftjo, nad njegovim velizha-ftvam fo fe posemeljfki kralji ino knesi zhudili, Vidil fe je blagoflov boshji nad njim.
       tSalomon je Sogu v' Jerusalemu tudi sidal tifti veliki ino lepi tempelj, ki fo mu ga bili she ranjki ozhe ftaviti ukasali, ino mu sa-nj nabrali veliko slata ino frebra. Vfe ftene fo bile T zedrovim lefam obdjane, ino s' slatimi roshi-zami ino drevefi opifane. Altar, vfih defet fve-zhnikov po obeh ftraneh, vfa pofoda ino vfe ka-dilnize fo bile is famozhiftiga slata. Zelo she-blji fo bili slati. Tla fo bile s' slatam vloshene, ino vrata s' slatam prevlezhene. Tako lepiga tempeljna fhe ni bilo na fvetu,
     V ta tempelj fo fe Israelzi f-hajali, zhaflit ozhitno ediniga Boga. Mi ga moramo v' zer-kvah moliti.
     Pa kakor lepe perve, tako shaloflne fo bile poflednje leta tSalomonoviga kraljevanja. Oh, padel je v' velike pregrehe, ino fhe zelo v' mali-kovanje! Miloft boshja ga sapufti. Odfihmal fe ^Salomonovo velizhaftvo satemnuje. Puntje inopre-metje mu žele deshele odkrufhijo. Roboamu, njegovimu finu ino kraljeftva naftopniku, je ufto-pilp- defet rodpv Israelfkiga ljudftva, ino fo no»
     
63
vo   kraljeftvo   poftavili ,   Jsraelfko   po   Jm^uu Unimu  pa  fo   rekli  kraljeftvo  Judovo  a^ jal dovfko,  ino je bilo dofti manjfhi.    Velijo m?_ fto Judovfjkiga kraljeftva je bil   Jerusalen^.    §a_ marija pa Israelfkiga.
    Hude vojfke fte te kraljeftvi fkorej vedno imele med feboj. Kralji, naj bodo Judovfl^ a]j j. sraelfki, zhe fe jih nekaj dobrih odbere, f0 j-,jj? hudobni vfi od kraja. Ljudftvo je leslo y ne. vednoft, v' grehe ino hudobije. Smh>am :e manj praviga zhefhenja boshjiga. 0bzoja ajj ljudfka frezha je sginila. S$ greham perv*? na(J_ loga, kakor per pofamesnih ljudeh, tal^„ per želim ljudftvu.
    Poboljfhat ljudftvo ino kralje je B0» 0(j zhafa do zhafa pofhiljal bogabojezhe fvete m0_ she, kterim fe je reklo preroki. Ti fo Vredni cfe fHe sdaj' polebno va-nje ozhi obernem()# g0« fe je po njih zhaftitiga rasodeval, ino A>fehna s' njih prerokovanjem fprizhal, de vfe >e de tudi prihodnje rezili vidi.
43.    Elija prerok.
    Ahab je bil naj huji Israelfki kralj. Nobeden drug ni ftoril toliko hudiga v' Boga. Mali-ku Balu, isresani podobi, je zelo altarje delei, Ino ljudftvo v' malikovanje sapeljeval.
    Prerok Elija tedaj ftopi pred kralja, irio mu rezhe: „Kakor shivi Gofpod Israelfki Bog, pred* kterim ftojim, ne bo ne deshja, ne rofe ti ]^ta, dokler jas ne porezhem." Ahab fe sa to nizn, ne smeni, fhe le po shivljenji ftreshe Eliju fkri„
     
64
vej. Toraj rezhe Bog^ Eliju: „Idi od tod, ino pei-krij fe per poloku Karitu. Pij is potoka •> shiviti te fim she orlam ukasal." Elija bersh gre, ino je prebival v' famoti per potoku. Pil je vodo is potoka, ino orli mu nofijo sjutrej ino svezher kruha ino mefa. Bog prefkerbi vfelej fvoje flushabnike.
     Pa fzhafama je tudi ta potok ufahnil, ker po vii desheli ni bilo deshja. Elija fedi ondi, ino nima kaj piti. Bog mu pa fpet pomaga is file. „Vsdigni fe," mu je djal, „ino idi v' ,Sa-repto na tSidonfko; vdovi te bom rekel ondi shiviti." Elija gre. Pred meftnimi vrati jo najde, ko je ravno dreva pobirala. Rezhe ji: „Pil bi rad; pernefi "mi, pernefi vode v' korzu." Vdova je prav voljna ino poitreshna. Ko bi mignil, mu gre po vode. Prerok savpije fhe sa njo: „Profim, tudi kak grishljej kruha mi pernefi!" Odgovori: „Kakor shivi Gofpod, tvoj Bog, de ga nimam kar fkorjize. Le pefhizo moke imam fhe v' predalu ino bitvizo olja v' verzhi. Glej, ravno fkleftkov nabiram, de fpe-zhem fhe to bitev sa-fe ino sa finu. tShe to bova pojedla, preden umerjeva." Gotovo fo ji folse igrale v' ozheh, kedar je to rekla, Elija ji rezhe : „Le nikar ne fkerbi toliko sa prihodnji zhaf! Idi, ino fpezi is pefti moke kak grishljej kruha." tSpekla ga je. Jedel je Elija, vdova ino njen fin, f' kakofhnim hvaleshnim vefeljem, fe ve. Od tiftiga zhafa ne smanka ne moke v' predalu, ne olja v' verzhi. Kako je Bog ven-der mogozhen !
Tri leta ino fheft mefaov je  she bilo^ kar

65
ni le kapljize deshja kanilo na semljo. tStuden-zi ufahnejo, polje je enako pufhavi, vf& deshe-la shaluje. Toliko rev fe perzhne, zhe Bog ljudem fvojih dobrot le eno okrati!
    Israelzam fe sdaj ozhi odpirajo, ino fpet miflijo v' Boga. Bog pofhlje tedaj Elija fpet v? <leshelo. Prerok ftopi pred kralja, ino mu re-zhe: „Pof hlji, ino na hrib Karmel mi fpravi vfe Israelze, pa tudi unih fhtirifto ino petdefet Ba-lovih prerokov." Ahab je ftoril tako. Elija re-zhe sbranimu ljudftvu: „Dajte sdaj dva junza. Balovi preroki naj fi eniga isberejo, raskofijo, ino denejo na germado, pa ognja ne pod-njoj jas pa bom uniga vsel, ino ravno tako ftoril. Potlej naj oni v' fvojiga Boga klizhejo, de jim dar s' ognjem fpod neba poshgi; jas pa bom fvojiga Boga tega profil. Kteri Bog fe s' ognjem oglafi, bodi fi moj ali vafh; njega zhaftite vfi praviga Boga." Vfe ljudftvo je savpilo: „To je prav, to!"
    Naj pervizh vsamejo Balovi preroki junza, ga sakoljejo, ino klizhejo od jutra do poldne ne-prenehama.: „Bal, uflifhi naf J" Ino kolena up o-gujejo, ter fkazhejo okoli altarja med vpitjem. Pa ni ga odgovora. Opoldne klizhejo fhe glafneje, jno tako zelo do vezhera. Pa ni ga odgovora, ne uflifhanja.
    Svezher poklizhe Elija ljudftvo k' febi, Vsa-me dvanajft kamnov po fhtevilu dvanajft Israel-fkih rodov, ino popravi poderti boshji ah>r. Okoli altarja naredi fhirok, globok graben. Potlej sloshi dreva na altar, rasfeka junza, ino ga   dene  na   dreva.    Po tem rezhe:    ,,Pernefile
5

66
fhtiri zhebre vode, ino polijte dar ino germado!'6 ^Store trikrat tako, ino voda fe ozeja ob altarji, ter naftopi do verba po grabnu.
    Sdaj ftopi Elija pred altar, ino je molil:' „Gofpod, Abrahamov, Isakov ino Jakopov Bog! uflifhi me, ino pokashi danf, de fi ti Bog po Israelfkim." Kar ogenj fe je s' neba uderl, ino povshil je darilo, dreva ino kamnje, ino pa tudi vodo polisbe po grabnu, Ljudftvo, to vidi-ti, popada na pbras, ino krizhalo je: „Elijev Gofpod je pravi Bog!" — Elija rezhe kralju: „Hiti domii, velik desh flifhim perfhumeti." On fam je fhel na verh hriba, poklekne, ino je molil. Tu fe je vidilo, koliko premore molitev pravizhniga. 4She preden fi je kdo fvefl, fe vsdigne vihar, nebo fe satemni, ino velik desh je povfod, kteriga fo Israelzi she tako dolgo zhafa profili. Takrat fe je prav vidilo, kaka dobrota boshja je vlashen desh.
44.    Elisej.
    Elija je Bog ob viharji s' semlje vsel, V ognjenim vosu s' ognjenimi konji fe je peljal proti nebu. Njegov naftopnik je bil Elisej. Tudi on je velike ino zhudne rezhi delal.
    Naman, tSirfkiga kralja veliki vojvoda, je bil bogat, ino v' veliki zhafti; pa je bil gobov. Gobe fo fhe veliko gerfhi bolesen kakor kose. Per njem je Israelfko dekle flushilo. Ta rezhe eniga dne Namanovi sheni: „Oh, naj bi bili nafh Gofpod per preroku v' 4Samarii, gotovo bi jim
     
                                         67 gobe odpravil!" Kedar Naman to sre, fe pelje do Eliseja, ino vsame sa-nj veliko slata ino frebra feboj, Ko fe ta imenitni gofpod pred Eli-sejevo hifho perpelje, mu prerok porozhi po fvojim flushabniku: .Idi, in operi fe fedemkrat v' Jordanu, potlej bofh ozhifhen od gob." Naman , vef prevseten, je bil nevoljen, de ni prerok fam is bifhe k' njemu prifhel, ino rezhe: „Zhimu bi fe neki mogel ravno v' Jordanu umir vati? Kaj nifo nafhe 4Sirfke vode boljfhi?" Pa njegov flushabnik ga tolashi, de naj fe le po prerokovih befedah v' Jordanu umije." Umil fe je, ino gobe fo*minile. Kar vernil k' preroku, fe je s' vfo fvojo drufhino, gre k' njemu v' hifho, ino mu ponudi drasih daril, slata, frebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shi-vi Bog, vprizho kteriga ftojim, kar trohe ne vsamem. Le s' Bogam idi!" Ino ref zelo nizh ni vsel. tSlushabnik boshji namrezh ne fme biti dobizhka sheljen. — Vidite, kako tudi otrozi, ako fo dobri, lahko kaj dobriga ftore, Tifla dekliza je pokasala pot, po kteri je ta imenitni gofpodf dobil sdravje ino vero v' Boga.
    Gijezi, Elisejev flushabnik, pa ni bil tako zhift od dobizhkasheljnofti, kakor je bil prerok. Kedar Naman odide, leti Gijezi sa njim, ino mu rezhe: „Moj gofpod me pofhlje, ino vam fporozhi, de bi mu dali en talent frebra ino pa dve prashnje prebleki sa dva prerofhka mla-denzha." Naman mu da dva talenta ino prebleki_ Gijezi pride domu, pa je vfe fkril pred prero-kam. Potlej gre k' fvojimu gofpodu, zhe ga bo treba.   Elisej ga vprafha: „Gijezi, od kod pri-
5 *

68
defh?" Gijezi odgovori: ^Sej fe fhe is hifhe nifim ganil." Elisej pa rezhe : „Menifh, de me rii bilo sraven v' duhu, ko je mosh is vosa ftopil, ino ti prifhel naproti? Je bilo sdaj zhaf frebro in oblazhila jemati? Namanove gobe fe te prijemajo, in oftale ti bodo vef zhaf." Gijezi je bil bersh vef gobov.
    Terdo fvarilo je to vfim, kteri fo po njegovo  hlinjivi, lakomni, lashnjivi ino svijazhni.
45.    Jona.
    Ob tem ahafu je tudi prerok Jona shivel. Bog mu ukashe v' veliko mefto Ninive iti, ondi ljudi uzhiti, ino k' pokori opominjati. Pa Jona fe boji tje iti, ker fo bili Ninivljani neisrezhe-no hudobni. Umakniti fe hozhe Bogu, dobi aj-dovfko barko, plazha vosnino, ftopi va-njo, ino jo mifli potegniti po morji. Pa kdo more Bogu ubeshati? tSej naf Bog povfod vidi, fej povfod sa naf ve!
    Bog obudi hud vihar, ino ftrafhno" vreme fe vsdigne na morji. Barka je v' nevarnofti iti na kofze. ino brodniki sgube she vfe upanje fe refhiti. Vfe je molilo, vfak je klizal na pomozh fvojigaBoga. Jona je vef preftrafhen, pa fi vert-der ne upa moliti, ker je imel nepokojno veft. Nar *ia dno je fhel v' barko, ino fe fili fpati. Neverni brodniki fo fi miflili, de bi med njimi utegnil kak velik hudodeliz biti. Vadljajo ali lofajo, de bi svedili , kdo jim je kriv te nefrezhe. Predersno je bilo to; pa Bog je tako ober-nil,, de je Jonasadelo. Jona pove brodnikam fvo-
     
6g
jo pregreho,, ino jim rezhe: „Primite, ino ver-site me v1 morje, ino pokojno bo morje!'« Ver-shejo ga tedaj is barke v' morje, ino ko bi s' ozhmi trenil,  je utihnilo.
    Bog je obernil, de je prifhla velika m.orfka riba. Posherla je Jona, ino fhla s' njim y' glo-bozhino morja. Pa Bog ga je v' ribinim trebuhu ohranil per shivljenji. Sdaj je molil, ter k' Bogu sa refhenje sdihoval. Bog ga je uflifhal. Tretji dan ga da riba fpet shiviga is febe na fuho. — Tako ve Bog krotiti, pa tako ve fpet refhiti.
    Sdaj je Jona Bogu pokoren, ino per tej prizhi gre v' Ninive. Ninive ib bile veliko mefto Afirfkiga kralj eflva. Bile fo veliko flovezhe mefto, tri dni hoda je imelo v' okrogljeji. Jona gre dan hoda po meftu, ino je vpil: ,,,vShe fbtir-defet dni, ino Niniv bo konez!" Ninivlj^ni fo v' Boga verovali, ino jeli pokoro delati; kralj ino vft prebivavzi fo fe poboljfhali. Vfe je pro-filo odpufhenja. Ino Bog, kteri je vfelej per-pravljen odpuftiti, fe jih je ufmilil, ino jini je persanefel.
    Jona gre is rnefta, ino fe ufede v' fen^o pod kl6fhzhevino, de bi vidil, kakofhna bo s' me-ftam. Kedar vidi, de fe meftu le nizh ne sgodi, ga je nevolja obfhla. Vef hud je, toshi Bogu, ino sheli umreti. Ta je bila od preroka s^lo na-pazhna. Pa Bog ga je milo pofvaril. Dru^i dan, preden je sarja napozhila, je dal Bog zhe-rva v' klofhzhevino. tSpodjedel jo je, ino fe ufufhi. Kedar fe folnze raslije, shge Jona selo v' glavo. Jona (i sdaj vnovizh vofhi fmert.  Bog mu rezhe:
     
7°
„Tebi je toliko shal sa klofhzkevino, ki \e nift ne fadil ne redil; ino meni bi fe pa Ninlve He fmilile, ki je v' njih nad flo ino dvajfe1 J^se\ ljudi, kteri fo fe sdaj poboljfhali!" Oh, de. fjj bili pazh vfi ljudje po boshje tazih ljube811}1*1" mifel!
46.     Tobija v' Asirski sushnosti.
     Vfi fhe toliki zhudeshi ino nauki prerokov nifo kaj sdali per Israelzih.   Israelzi fo bi    fmi" raj   rasusdanfhi,    Bogu   smiram    nepokorn      ' Sadnjizh jih je boshja fhiba sadela.   cSalmanaiar> Afirfki kralj, je prifhel P ftrafhno vojfko ^Isra.-elfko kraljeftvo, je ushugal  {Samarijo . nleoovo veliko mefto. ino vfe Israelze v' fushnoft gnal na Afirfko.    Ondi  fo mo^li dal^p biti.,  ino reilk0 preftati.   Velikokrat nimajo ne grishljeja kruha, de bi  fi lakoto potolashili,   ne  oblazhila ; ."e. "l fe fpofhteno oblekli. Veliko fo jih pomori1' m0 njih trupla zhes meftni  sid pometali, de   ° J ropne ptize ino divje sveri fnedle-
Ta zhaf fe je fofebno lepo rasodcvala	°'
delnoft poboshniga Tobija v' Ninivah. Vjtfte *sra' elze, fvoje brate po veri, je obifkoval, j*n °P0' minjal ino tolashil, ino jim od fvojiga Prem0' shenja delil. Shivil je lazhne, oblazhil na$e> In.°
pokopoval mertve. Kedar je flifhal, de
I^k ubit
Israeliz na kazim kraji leshi, pufti kofil° ' Sre po truplo, ino ga pernefe na fvoj dom, de ?a Je ponozhi pokopal.
       tS( tem   fe  je  kralju   tako selo  sam0r"'   . mu je vfe premoshenje pobral, ino  fhe P° 8M'
     
                                             71 vljenji ftregel. Tobija je tedaj mogel ubog pobegniti, ino s' sheno ino finam fe perkrivati per dobrih ljudeh. Pa Bog ga ni sapuftil. Pet ino fhiirdefet dni po tem je bil kralj umorjen. Tobija pride fpet domu, ino prejme vfe fvoje premo-shenje.
     Pa fhe potlej je po boshji volji nadloga fku-fhala tega poboshniga mosha. Enkrat je prifbel od pokopovanja ref truden domu. Pod fteno je legel, ino safpi. Gorek laftovjek is laftoviga gnje-sda mu je T' ozhi perletel, in oflepi. Tudi to je Tobija poterpeshljivo preterpel, ino fe v' boshjo roljo vdal.
     Ana, njegova shena, ga je o preji shivila. Enkrat je sa predfhino dobila koslizhka, ino ga je domu pernefla. <Slepi Tobija ga flifhi meke-tali. Vedil je, de perprefti toliko ni mogla. To-raj ji rezhe: „Pa ne, ko bi bil ukraden ? Zhe ni nafh, nasaj mu ga bersh dajte, zhigar je. Sakaj tatvine ne fmemo imeti, fhe dotakniti fe je ne." Vidite, kako tanko veft je imel! Te be-fede fo Ano grosno sbodle ; smerjala ga , ino veliko mu jih je ozhitala. Tobija je poterpel mol-zhe to ragljanje, je nalihama jokal, ino k* Bogu sdihoval.
     Tobija je sdaj menil., de bo kmal umeri. Tedaj poklizhe fvojiga fina, ino mu-rezhe:
     „4Sin! fpofhtuj fvojo mater, dokler shive, ino pomni, koliko [o sa voljo tebe preftali. Redar ti umerjejo, jih sraven mene pokbplji."
     „Boga imej pred ozhmi vfe fvoje shive dni, de ne bofh nikoli v' kak greh pervolil, ali kaj taziga fitiril,  kar H bilo soper boshje sapovedi."
     
7S
    „Vbogajme dajaj od fvojiga premoshenja. Zhe imafh veliko, daj veliko; zhe imafh malo, daj tudi malo is dobriga ferza. Nizh ne marajj moj fin! uboshno fizer shivimb 5 pa veliko doi briga bomo vender le imeli, zhe fe Boga bojiT mo, greha varujemo, ino pa prav ftorimb."
    <Sin mu odgovori: „Ozhe! vfe bom iloril, kar Jfte mi rekli." Ino svefto je fpolnoval, kar je obljubil. Otrozi, tudi vi taka Itorite !
    Dobri ozhe pa nifo takrat umerli. Bog jim je dal fhe veliko vefelje doshiveti nad fvojim fi-nam. tStari Tobija pofhlje fvojiga fina na Ma-djanfko nekaziga ftariga dolga tirjat. Angelj Rafael fe mu v' podobi mladenzha ponudi to-varfha, ino greš' njim; pa mladi Tobija ga ni posnal.
    Pervi dan hoda & je mladi Tobija v* reko Tigrid nog fhel umivat, kar fe velika riba po-shene is vode, ino sine po njem. Pa po ange-ljevim povelji jo je sgrabil sa plavute, ino potegnil is vode. Nje mefo fta jedla po poti; ferze, jetra ino shelzh je pa Tobija f-hranil sasdravilo. —? Angelj ga je peljal k' nekomu, ki mu je bil v' rodu, ino je imel edino hzher, pa veliko premoshenja. tSara je bilo lizheri ime, ino vfa bogabojezha je bila. Angelj je po boshji volji tako obernii, de mladi Tobija bogabojezho tSaro vsame sa sheno. Tudi denarje is Ragesa mu je pernefel. Potlej fe angelj ino mladi Tobija hitro verneta domu. Sa njima gre njegova shena s' deklami ino vel-bljudi. 4Starfhi doma fo she teshko perzhakovali fvojiga fina. Mati je dan na dan hodila na hrib gledat, zhe bo kaj kroal prifhel. Sadnjizh ga od
     
73
delezh sagleda, leti hitro domu, ino savpije« „cSin she gre!" Komej je isrekla te befede, kar sne pfizhek pertezhe, ki ga je bil fin fcboj vseh ino je prijasno migal s' repam, kakor de bi hotel prihod napovedati. Veliko vefelje je bilo* Naproti mu vfi tezhejo; ozhe tudi fe dajo hlap-zu sa roko peljati, ino mu hite naproti. Od •vefelja sasheneta jok ozhe ino mati,- in objemata ino kufhujeta fvojiga fina. Boga hvalijo sdaj vfi sa Trezhni prihod. Potlej pomashe fin- flepi-mu ozhetu ozhi s' ribinim shelzhem. Tako mu je bil namrezh angelj ukasal. Ino ftari Tobija je pregledal. Kako selo fo fe vefelili! Tem Ijudenl je Bog po nadlogi vfe te dobrote dodelil! Kako je Bog pazh dobrotijiv! Kdo bi ga ne ljubil?
47.    Daniel v' Babilonski sushnosti.
     Kakorfhna fe je Israelfkimu kraljeftvu sa-voljo njegovih grehov sgodila, ravno taka fe je tudi Judovfkimu kraljeftvu.
     Nabuhodonosor, Babilonfki kralj, je pri' fhel P fvojo vojfko v' Judovfko kralj eftvo, premaga mefto Jerusalem, pelje kralja ino podlo-shne v' fushnoft na Babilonfko, ino poshge mefto ino tempelj.
     Vmef vjetih Judov fo bili tudi mladcnzhi kraljeve ino kneshje kervi. Naj umetnifhi, lep-fhi ino perljudnifhi je rekel kralj pdbrati v'njegovo poftreshbo, ino jim jed od njegove mise dajati.
     Ali Daniel, naj boljfhi Judovfki mladenezh, ? je to v' greh fhtel.   Nektere jedi namrezh fo
     
74
Judam- v' njih pofiavi prepovedahe. Tedaj, profi veliziga kraljeviga hifhnika lepo, de bi mu per-puftil, ne jefti tazih jedi, ki fo Judam prepovedane. Tudi trije drugi mladenzhi, ^knanija, Azarija ino Misael po imenu, fo tako ilorili. Kraljevimu hifhniku je bila vfhezh ta njih pra-fhnja; tode bal fe je kralja, ino fi ne upa va>-njo dovoliti. „ Utegnili bi," je rekel, „mladen-»hi flabfhih jedi obledeti ino smedleti, ino sa glavo bi fe mi majalo.'* Daniel pa le fhe profi s a,Pofkufi naf le defet dni, ino gole oprefnine ino vode nam dajaj, zhe bomo kaj f-hujfhali proti mla-denzhem, kteri P kraljeve mise jedo. Potlej flori s' nami, kakor previdifh." Kraljev flushabnik je ftoril tako, ino profhnja dobriga Daniela je hila uflifhana. Ino glej, ko je tiftih defet dni preteklo, fo bile liza teh fhtirib, mladenzher lepfhi, shivejfhi ino bolj polne, kakor liza dru-sih mladenzbev. Njih lepa sdershnoft je bila Bogu vfhezh, ino sa to jim je dal, de fo bili tudi bolj sdravi ino umni, kakor vfi drugi mlar denzhi.
     Babilonzhani, med kterimi fo Judje v' fushno-fti shiveli, fo bili tako nefpametni y de fo mertve podobe ino divje sveri molili. V fvojim tempelj-nu fo imeli bronafto podobo, Bala po imenu, ino potlej pa drakona, to je, kazhjo pofhaft. Tudi Daniela ?o filili, de bi ji molil. Pa Daniel, svelli flushabnik boshji, fe je v' bran poftavil, ino je Bala sdrobil, ino drakona umoril. CS'tem fi je veliko fovrashnikov ftoril. Pogovore fe, gredo h' kralju, ino reko: „Daj nam Daniela v' roke, ali pa pomorimo tebe ino tvojze !'< Kralj vi-
     
75
di r de mu hozhejo filo delali; toraj jim da s' britkim ferzam Daniela v' roke. Sgrabili fo ga^ ino rergli v' levnjak, ki je bilo fedem hudih levov v' njem. Dve zhlovefhki trupli ino dvoje ovz fo jim dajali vfak dan^ pa sdaj jim zelo nizh ne dajo fheft dni, de bi fe raji Daniela lotili, ino ga rastergali.
     Bogabojezhi Daniel fedi v' levnjaku, sapu-fhen od ljudi, med levi; pa Bog ga ni sapuftil, tudi v5 levnjaku mu je pomagal. Levi mu ne liore nizh shaliga. tSkosi toliko dni mu je sazhe-la lakota perhajati. Ravno ob tem zhafu fe je prerok Habakuk napravil na polje, de bi fvo-jim shnjizam nefel kruha. Pa angelj boshji mu rezhe: „Nefi to jushino Danielu, ki je v'Babilonu v' levnjaku!" Habakuk odgovori: ,,Gofpod, fvoje shive dni ninm bil v' Babilonu, ino tudi, kje je levnjak, ne vem." Tedaj ga angelj prime, ga nefe ko vihar po nebu, ino v'Babilonu pred levnjakam ga na tla fpufti. Habakuk je sakli-zal Daniela, ino rezhe : „tSlushabnik boshji! na jushino, ki ti jo Bog pofhlje!" Daniel rezhe: „0 Bog, vender me le nifi posabil!" Je vftal ino fnedel, ino angelj nefe Habakuka fpet v' njegov kraj.
       sSedmi dan je prifhel kralj k' levnjaku po Danielu jokat. Vef rad ga je namrezh imel, ino levi, je miflil, fo ga gotovo rastergali. Kedar T' levnjak pogleda , kar fedi Daniel bres vfe fhko-de med levi, sdrav ino vefel, kakor paflirzhek med jagnjeti. Kralj sashene glaf rekozh. „0h, Gofpod, ti Danielov Bog, velik fi ti, ino le ti fi Bog, ino pa nihzhe drug!"  Per tej prizhf je
     
76
Daniela rekel is levnjaka vseti, ino namefti njega vfe tifte v' levnjak pometati, kteri fo mu po shivljenji' ftregli. Ino ko bi trenil, fo jih levi pobruftali. Po tem zhudeshi je vfe Babilonfko kraljeftvo prifhlo k' fposnanju praviga Boga.
     Bog je Danielu, fvojimu flushabniku, mar-fikake prihodnje rezhi rasodel, Pkterimi je fu-shne Jude tolashil. Obljubil mu je, de pojdejo kmal nasaj v' fvojo ljubo deshelo, ino de bo fhtiri fta ino devetdefet let po tem Odrefhenik na fvet prifhel. Ta obljuba fe je na tanko fpolnila. Vidite, otrozi! kako Bog fvoje obljube vfelej fpolni,
48.     Tempelj ino   mesto sta   vnovizh  sidana.
     Persanfki kralj, Zir po imenu, je ttshugal Babilonfko ino Afirfko kraljeftvo , kjer fo prebivali Israelzi v' fvoji fushnofti. Ta kralj je pervo leto fvojiga kraljevanja rekel po vfim kra-ljeftvu oklizati: „Pojdite, kolikor vaf je boshjiga ljudftva, v' Jerusalem sidat Gofpodoviga tempeljna, ino Gofpod bodi s' vami!" Tudi je ukasal vje-tim Judam dati slate ino freberne pofode, ktere je bil Nabuhodonosor   is tempeljna p oropaj
     Tako je prifhlo veliko ljudftva nasaj na Ka-nanfko v' sapufhene mefta. Potlej fe v' Jerusa-lemu fnidejo. Duhovni fo v' trobente trobili, ino rekli: „Hvalite Gofpoda, ker je dobi-otljiv, ino bres konza je njegova dobrota!" Vfe ljudftvo je od vefelja ukalo, Ino tako fo sazheli s' vefe-Ijem fpet tempelj sidati. tSpet je bil tempelj zhaftit ino lep, kakor je bil Bog po prerokih napovedal.
     
77
    Ko je bil tempelj dosidan, fo sa«heli tudi po-derto mefto Jerusalem popravljati, defiravno s' velikim trudam ino s' veliko nevarnostjo. Blishnji neverni narodje fo jim hotli sidanje P° n« ubraniti. Toraj fo mogli Judje s' oroshjem v ro~^ kah sidati, ko bi morebiti fovrashniki nad-njc planili. Tako fo s' boshjo pomozhjo sidove dosldali, ino pozhafi mefto poftavili. Vefeli neisrezhčno fo bili Judje: P trobentami, harpami ino svonzhkuljj ino s' lepimi pefmimi fo hvalili Boga sa jniloft, ki jo je Aoril nad njimi, ter ga v' refnitf11 molili , ino mirni ino sadov olj ni fo sdaj fPe* v fvoji desheli prebivali.
49. Sedem Makabejskih bratov.
Bog jih je dal fpet fovrashnikam v* rokč« Naj huji med temi je bil Antijoh, {Sirfki kralj« R°" pil je nad Jerusalem, ino gaushuga; vftf fvete pofode je pobral is tempeljna, ino vfe ljudftvo je hotel perfilitij de bi fe poftavi Tvojih o*«etov odpovedali, ino malike molili, ino de P*, to fprizhati, fvinjfko mefo jedli, kfero jim je Bog prepovedal jefti. Veliko Judov, ki To fe bfaru"j je bilo pomorjenih.
    Kralj Antijoh poklizhe tadi neko m^ter f] fedmemi finovi pred-fe, ino jim ukashe per tej prizhi fvinjfko mefo jefti. Reko mu: „!Nafh"a poftava nam ga prepove jefti, toraj ga ne* ^e-mo ino ne moremo jefti." Kralj jih teda^ uka-she s' bizhi ino shilami tepfti,
     
j8
     Pa naj ftarji brat rezhe kralju: „Umerjemo raji, kakor de bi bosbjo poflavo fvojih ozhakor prelomili." Kralj fe je rastogotil, ino rezhe jesilt inu isrovati, ga fs koshe d jati , ino mu roke ino noge odfekati. Potlej ga denejo na rasbeljen rasbenj, ino ga shiviga peko. Drugi bratje ino mati fo mogli gledati. ^Stanovitno je umeri.
     Sdaj fo drusiga brata perpeljali, ino ga muzhili ali terpinzhili, potlej tretjiga, po tem zhe-tertiga, ino tako jih je en dan vfih fedem umer-lo. Boga fo fe vfi ftanovitnd dershali, ino fhe v' fmertnih teshavah fo s' velikim saupanjem od ve-zhniga shivljenja govorili. Sa njimi fo tudi mater muzhili, ino P tako ftanovitnoftjo kakor oni je fvoje shivljenje Bogu v' dar dala.
     Otrozi! tudi vi miflite: „Bolje je umreti, kakor pa grefhiti," ino tek mifel fe dershite, Kedar vaf bo kdo v' greh napeljeval.
5o. Bog spet pomaga.
     Tega Antijoha, kteri je bil do drusih tako neisrezheno neufmiljen, ino fe ni bal ne ljudi ne Boga, je kmal tudi saflushena fhiba sa-dela. Bog mu je oftudno bolesen poflal. Shiv jesazhel gnjitij zhervi fo fe po njem sadelali, ino grosen fmrad je fhel od njega, kteriga nifo mogli ne on ne drugi preftati. Tako je umeri bres upanja ino tolaghbe med grisenjem fvoje teshke vefti.
     Sdaj fo fe Judje fvojiga naj hujfhiga fovra-shnika snebili. tShe nekoliko zhafa fo smed fvojiga   naroda   imeli   kralje,   kteri  fo   Judovo
     
                                         79 kraljevo palizo nofili. Poflednjiah pa fo fe Rimljani, ki fo bili tazhaf naj mozhnejfhi narod na semlji, Judovfke deshele polaftili. Deshelniga oblaftnika fo va-njo poflali. Ptujiz, Herod po imenu, je s' njih dovoljenjem le fhe ime kralja imel.
    Zhaf je dotekel, ko je Lila kraljeva paliza odvseta Judovfkimu narqdu, ino ko je imel priti Odrefhenik fveta, po kterim je imela, kakor je Bog dolgo osnanoval, fvetu velika frezha doiti, ino kteriga fo vfe fvete dufhe svelizharja zlilo-vefhkiga rodu perzhakovale.
    Prifhel je, ino njegovo fveto ime (s' veliko zhaftjo ga isrezimo!) je Jesuf Kriftuf.
     
S g o d b e
svetiga pisma noviga sakona.
1.    Zaharija ino   Elisabeta.
V^b zhalih kralja Heroda je v' Judovfkih gorah v' nekim meftu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni fe je reklo Eli-sabeta. Bila Aa v' fredi med hudobnimi ljudmi, vender per Bogu oba pravizhna ino bres madesha. Otrok nilla imela, Britko grosno fe jima dela, ino Boga profita pogofto ino ferzhno ? de bi jima iinu dal. ,Pa sdi fe, kakor de bi bila saftonj njuna molitev 5 bila fta namrezh oba she prezej perletna. Ino uizh drusiga, kakor pred vfe bogabojezhe dufhe na semlji, nilla shelela, kakor fhe doshiveti rojllvo obljubljeniga kralja. Kar je fpet enkrat Zaharija sadela verfta v' tem-peljnu boshjim flushbo opravljati. Gre tedaj v' Jerusalem. Duhovni fo takrat vadljali ali lofali, kaj bo ta ali ta v' tempfiljnu opravljal. Zaharija je to pot sadelo, (po boshji volji, fe ve,) v' fvetinjifhi kadilo Sashigati. Zaharija gre, po duhov-fko oblezhen, s' slato kadilnizo v' rokah, sa sagrinjalo,   ktero  je   fvetinjif he   sakrivalo,   ino
6

82
(topi  pred altar.   She fe kadilo vali proti nebu,
Ljudftvo je osunaj, ino moli.   Na enkrat sagleda
Zaharija  na   defni  ftrani altarja  angelja.   tStrah
ga opade.    Angelj  ga prijasno   ogovori rekozh:
„Ne  uftrafhi  fe,. Zaharija!   Uflifhana   je   tvoja
molitev.   Tvoja shena  Elisabeta   bo finu rodila,
Janesa ga imenuj. Veliko vefelje-ti bo delal; she
njegoviga  rojftva fe jih bo veliko vefelilo, ker
bo  velik   per   Bogu.    Vina ino  mozhnih pijazh
ne bo pil; she pred rojftvam  bo P  fvelim Du-
ham   napolnjen.   Veliko Israelzov bo k' Gofpod
Bogu   fpreobernil.    4She   vezh:   v' duhu   ino v'
mozhi preroka Elija pojde pred Odrefhenikam,
de   bo   ljudi  uzhil,   ino njih   ferza   na  njegov
prihod perpravil." Zaharija oftermi,  ino fe  fko-
rej ne save.   4Sinii imeti fe mu je fkorej nemo-
gozhe    sdelo;   toraj   rezhe    angelju:    „Kaj   me
hozhe tega preprizhati ? Jas fim ftar,   ino moja
shena  je   sbe   perletna."   Angelj  mu odgovori:
„Jas fim   Gabrijel,   ki pred  fedeshem  boshjim
ftojim. Bog me pofhlje ti osnanit to vefelje.   Ino
glej,   ker  nili   veroval   mojim   befedam,   bofh
mutaft do dneva, dokler fe ne fpolnijo."
     Angelj sgine, ino Zaharija je ref mutafi. Dolga od ftraha nizh ne more. Ljudftvo ga zhaka, ino ne ve, sakaj fe tako dolgo v'fve-tinjifhi mudi. Kedar is fvetinjifha pride, fe nad njim prezej vidi, de fe mu je kaj pofebniga pergodilo. Pa kar befedize ne more povedati; le v' nebo kashe, ino daje na snanje, de je imel perkasen s' nebef. Ko fo dnevi njegoviga opravila minili,   fe   verne s' vefelim ferzam  domti.
     
85
       (S' to perkasnijo v' tempeljnu fe perzhno blishnje sgodbe obljubljeniga Odrefhenika. Kolikor zhifiejfhi fo nafhe ferza, toliko umevni-fhi ino prijetnifhi nam bo fveta sgodba od Odrefhenika fveta.
2.    Marij a.
    V Nazaretu, majhnim meftizu na Galilej-fkim, je uboga deviza natihama prebirala. Od dela fvojih rok je shivela, deliravno je bila rodovine kralja Davida. Joshefii, ubogimu fie-narju ali zimpermanu, ki je bil vef bogabojezh, je bila v' sakon obljubljena. Pa kakor uboga zhafniga blaga , tako je bila bogata lepih zhednoft. Vfa zhifta, nedolshna ino ponishna je bila. Marija ji je bilo ime. Vfa je hrepenela po Odrefhenikovim prihodu is nebef. Ravno je premifhljevala veliko svelizhanje, ktero bo po njem Israelfkimu ljudftvu, ino je bleso v' pohlevno molitev samaknjena v' fvoji tihi ilanizi pred Bogam lklezhala, kar Gabrijel, angel j bo-shji, na enkrat k' njej ftopi v' ftanizo. S' ne-hefhko prijasnoftjo jo posdravi: „Zhefhena bodi, Marija , milofti polna, Gofpod je P teboj ! Naj fiezhnifhi fvojiga fpola fi ti."
     Marija fe preftrafhi angelja, fhe bolj pa njegoviga ogovora. 4Semtertje pomifhljuje, kaj bi pomenilo to posdravi jen je. Angelj jo pa prijasno potolashi rekozh: „Ne boj fe, Marija ! Miloft li dofegla per Bogu. Mati bofh cSi-nu boshjiga. Ime Jesuf mu daj. Velik bo, ino fin Najvifhiga fe mu   porezhe.   Gofpod Bog mu
6  *

H
ho tlal fedesh njegoviga ozheta Davida. V Ja-ItOpovi hifbi bo kraljeval vekomej; njegoviga kraljeftva ne bo konza.'*
     Bogabojezha deviza, defiravno she Joshefu obljubljena, fhe ni miflila v' nobeno poroko. S' devifhko framoshljivoftjo rezhe: „Kako je to mogozhe? Od nobeniga mosha fhe ne vem!" Angelj rezhe: ,.tSveti Duh ho nad te prifhel, ino mozh Najvifhiga te bo obfenzhila. Toraj fe tvojimu fvetimu detetu porezhe sSin boshji. Ino le pomifli, Elisabeta, tvoja teta, bo fvoje ftare dni tudi finu dobila. Bogu namrezh ni nizh nemogozhiga."
     Marija fe perklone , polna molitve ino hvale , ter pravi: „Dekla Gofpoilova llm, sgbdi fe mi po tvoji befedi."   Ino angelj jo je sapuftil,
     Angelj osnani, de je tilti she blis, od kte-riga fo preroki she sdavnej prerokovali. Naj zhiftejfhi, naj nedolshnifhi, naj ponishnifhi deviza v' Israelu je Odrefhenikova mati isvo-ljena.
3.    Marija ino Elisabeta.
     Marija fe je prezej vsdignila, ino gre ja-derno zhes goro k' fvoji teti Elisabeti, de bi fe s' njo vred v' Bogu vefelila. [Tretji dan pride neprevidama v' Elisabetino hifho, jo posdravi, ino ji vofhi frezho do milofti, ktero je Bog tudi poboshni Elisabeti ftoril. Elisabeta, saflifhati to posdravljenje, je bila od fvetiga Duha rasfve-tljena; rasodel ji je, po kaj je Marija k' njej prifhla.    Polna zhafti  ino fvetiga vefelja   rezhe
     
85
Marii: „0 ti oblagodarjena med vfimi shenami! Od kod ta zhaft ino frezha, de me mali moji-ga Gofpoda obifhe? O frezhna, ki fi verovala! Kar ti je Gofpod obljubil, fe bo vfe fpolnilo."
     Ko fe Marija mater Gofpodoro flifhi imenovati, fe zhudi, de je Bog ne le njej Elisabetino- fkrivnoft, ampak tudi Elisabeti njeno fkrivnoft rasodel. Nje vefelje fe narafha, nje duh kipi proti nebu, ferze jo smaguje; ne more fe vezh sdershali, hralo sashene Bogu; na. glaf, ino poje :
„Moja  dufha povelizhuje Gofpoda,
V'Bogu,   Svelizharji mojim, mi duh pofkakuje!
Oserl fe je na froje dekle niskoft.
Glej, odiihmal mi frezhna rodovi vfi poreko j
On mogozhni je ftoril velike rezhi  nad  menoj!
fiveti je njemu ime.
Kteri fe njega boje , jim miloft njegova
Gre od roda do roda.
Velike rezhi on dela f' fvojo roko:
Naklepe prevsetnih podira,
tS' fedeshev premogozhne pofaja,
Ino ponishne na nje povsdiguje ;
tStradavzam daje obilnoft,
Bogatinze pa prasne odpravlja.
Israela, fvoj'ga flushabnika , je poprijel 5-
Pomnil je, kakor je nafhim ozhakam obljubil,
Abrahamu in njega sarodu, do vekomej miloft."
     Kako zhifta je mogla Marija biti, ker fe nad ljubim, sveftim ino fvetim Bogam tako ve-feli! Vefelje nad Bogam, ta nebefhka rosha, perzvete le is tal zhiftiga ferza.
     
86
     Marija je bila blis Ireh mefzov per Elisa-beti. Teshko fte fe lozhile; toliko je bilo obeh vefelje nad Bogam, tolika ljubesen ene do druge«
4. Janesovo rojsivo.
     Zaharija ino Elisabeta fta ref umi dobila, kteriga jima je bil Bog po angelji obljubil. 0-bemaje dete sgoli dar boshji; vefela ino vfa hva-leshna fta Bogii. „To vefelje," pravi Elisabeta, „mi Gofpod  fhe na moje ftare dni da!"
     „S' Elisabeto vred fo fe njena rodovina ino njeni fofedje prav ferzama vefelili. Oni fo miflili, de morajo dete po imenu njegoviga ozheta imenovati." Elisabeta pa pravi: „Ne, ne, tega ne ! Janes naj bo." Ji reko: ,.<Sej nima po zeli rodovini nihzhe tega imena." Pomi-gnejo ozhetu, kakofbno ime mu on hozbe dati. Ozhe je bil fhe smiraj mutaft. Vsame tedaj tablizo, ino sapifhe na-njo: „Janes mu je ime." Tako je bil angelj v' tempeljnu ukasal. — Nad tem fo fe vfi sazhudili. De je Zaharija le ime fvojiga fina sapifal, ino de je bilo le vfe fpol-njeno, kar je angelj od rojftva tega otroka prerokoval; je Zaharija prezej fpregovoril. ILo bi trenil, sazhne na glaf ino vef ginjen Boga hvaliti.    Poln   fvetiga  Duha   rezhe   Zaharija:
„Hvaljen bodi Gofpod, Israelov Bog,
De obifhe fvoj polk, ino dela  njegovo  odrefhe-
                             nje. Podporo perpravlja svelizhanja nam
                             
                                             §7 V Davida,   fvoj'ga   flushabnika,   hilhi, Kakor   je obetal po fvojih fvetih prerokih, Ri fo od nekdaj   shiveli: De naf bo otel od fovrashnikov nafhih, Vfim,   ki naf zherlijo , refhil is rok; De  bo   ponovil   nafhim    oznakam   obljubljeno
                            miloft, ^Spomnil fe fvoje fvete   savese, (Spolnil   perfego,   klero   je   Abrahamu  nafh'mu
                             ozhelu perfcgel, In  nam   dodelil,   de   refheni   od   fovrashnikov
                            fvojih jSliishimo njemu bres ftraha, Ino pred njega   oblizhjem   v'   fvelofti   i»o   pra-
                            vizi Hodimo vfe fvoje   dni.
     Sdaj   fe  Zaharija k' malimu Janesku ober-ne, ino  rezhe: „Tebi pa, dele moje!  fe prerok Najvifh'ga po-
                            rezhe. Pred  Gofpodam pojdefh,  pot mu perpravljat, K'  fposnanju  svelizhanja   ljudftvo   njegovo per-
                            peljat, Odpufhanje grehov  mu napovedat Po  ufmiljeni milofti  nafhiga Boga, Po kteri obifhe naf Odrefhenik, De jih rasfvetli,   ki  v'   temi   in  fmertini fenzi
                            fede, In nam noge na pot miru saoberne."
     Vfe prizhujozhe je fvet Urah prefunil. Kteri fo od tega flifhali, fo fe zhudili rekozh: „Kaj   bo   le  is  tega  otroka ?   Gofpodova   roka
     
83
je ozhitno nad "njim."    Otrok pa.  je raftel, ino mozhen perhajal v' duhu.
5. Rojstvo Jesusa, nashiga Odreshenika.
     Joshef fhe zelo nizh ni redil, kaj fe je s' Marijo sgodilo. Tedaj je Bog to fkrivnoft tudi njemu rasodel. Gofpodov angelj fe mu v' fpanji perkashe rekozh: „Joshef, fin Davidov ! bres po-miflika vsemi k' febi fvojo sheno Marijo. Mati je tSinu boshjiga. Ime Jesuf daj njenimu finu, ker bo fvoje ljudftvjo od njih grehov refhil!" Joshef je ftoril, kar mu je angelj rekel. Je vsel k' febi Marijo, ino fta v' Nazaretu shivela, polna hvale boshje, v' pokoji ino ljubesni, vfa ne-dolshna, kakor dva angelja boshja.
     Joshef ino Marija fta sdaj vfak dan vefelo perzhakovala, kedaj de fe bo boshja obljuba fpol-nila. Kar fe ukas zefarja Avgufta oklizhe: „Vfi podloshni po vfih deshelah Rimfkiga zefarllva morajo k' popifovanju. Vfak naj gre v* mefto fvoje rodovine, de fe da sapifati," Joshef ino Marija fta bila rodu kralja Davida. Toraj morata iti v' Betlehem, v' Davidovo rojimo mefto. Taka daljna pot jima je teshko djala. Pa pokorna fta zefarju, ino bres odlafhanja odrineta od doma.
     Svezher posno dojdeta v' Betlehem. Vfe polno je bilo she ljudi, kteri fo prifhli k' popifovanju. Joshef ifhe sa-fe ino sa devizo, fvojo sheno, kake hifhe, de bi prenozhila v' njej. Pa povfod jima velevajo iti; noben kotizhek fe jima ne pervoflii, de bi v' njem nozh prebila.
     
8<?
     Shaloftna je bila adaj s' Joshefam ino Marijo. Vfa f-hojena fta, nozh pertifka, ino vfe duri fo jima saklenjene. Pa pohlevna ino s' rfim sadovoljna, kar jima Bog da, fe tudi v' to vdafta. Na konzu meftiza je bila ftena ali hlev, ki fo paftirji tiftiga kraja v' njem prebivali, ino zhede va-nj vganjali. V ta hlev fe fpravita zhes nozh. Ino tukaj, ljubi otrozi! Ckdor berer naj pomifli, ino kdor.flifhi, naj dobro pre-udari!) tukaj na tem kraji je prifhel Jesuf Kri-ftuf, tSin boshji, na fvet. Bogu bodi zhaft ino hvala sa to! -Marija povije dete boshje v' ple-nize, ino ker ni boljfhiga kraja, ga v' jafli po-loshi.
     V taki revfhini, tako v' tihi nozhi, tako bres vfiga fhuma je biltSin boshji fhtiri tavshent let po ftvarjenji fveta rojen. Tako je bila volja nebefhkiga Ozheta, miflim pofvetnjakov lizer na-fprotna, vender pa vfa modra ino fveta. Pofve-tna zhaft nima v' boshjih ozheh nobene žene, ino v' kraljeftvu, ki ga je Jesuf prifhel napra-vljat, drusiga ne velja, kakor zhednoft ino fve-toft.
6.    Pastirji per jaslih.
     Bilo je she posno ponozhi. V Betlehemu je she vfe fpalo. Le nekaj ubosih paftirjev je bilo na polji per zhedah fhe po konzu. Dobre, nedolshne dufhe fo bili ino poboshniga ferza, kakor paftirzhik David, kteri je nekedaj ravno na teh planjavah pafel ozhetove ovze.
     
9»
     Kedar fo talko v' temi eden per drugim ehuli, kar ftoji angelj Gofpodov v' nebefhki zha-fli pred njimi. Nebefhka fvetloba jih obfijc Vfi fe preftrafhijo. Pa angelj jim rezhe: „Ne bojte fe! Glejte, osnanim vam veliko vefelje, ktero sadene vfe ljudftvo. Nozoj vam je v' me-ftu Davidovim rojen Svelizhar, Kriftuf Gofpod. De ga bofte pa fposnali, vam bodi to le v' sna-mnje: Nafhli bofte dete, ktero je v' plenize povito,   ino v' jaflih leshi."
     Komej je angelj isgovoril, she fe je dru-sih angeljev bres fhtevila perkasalo. Vfi hvalijo Boga, ino pojo fveto pefem: „tSlava Bogu po vifhavah, ino mir ljudem dobre volje na se-mlji!" Paftirji nifo fhe nikoli kaj taziga ne vidili, ne flifhalij toraj fo fe vfi vefeli zhudili.
     Angelji fo fhli fpet v' nebo. Paftirji pa reko med. feboj: „Le bersh pojdimo v' Betlehem gledat , kar nam je angelj osnanil l" Urno gredo. Pridejo v' snani hlev, najdejo Joshef a ino Marijo, ino v' jaflih sagledajo preljubesnjivo dete. tS' pohlevno, fveto zhaftjo fe blishajo delelu, fo vfi samaknjeni va-nj, ino ga molijo. Marija ino Joshef fe zhudita ino vefelita, de she ti moshje vedo rojftvo nebefhkiga otroka; pa fhe le bolj fta fevefelila, ko jima paftirji povedo, de jim ga je fam angelj boshji osnanil. Vefele fe vfi fku-pej,   ino  hvalijo Boga.
     Paftirji fo fe sdaj fpet domu vernili, ino hvalijo Boga sa vfe, kar fo vidili ino flifhali. Ras-glafpvali tudi vfe prek fo to pergodbo, ino kdor koli jo je flifbal, fe je zhudil nad  njo.  Marija
     
                                             9* pa je fleherno befedo, ki io jo paftirji bili rekli, v' ferzu  ohranila ino premifhljerala.
     Tudi mi to fveto sgodbo po Mariinim sgle-du v' ferzu ohranimo. Kteri fo dobre v olje, bodo yefelje imeli nad njo; fej le takim je Jesuf v' svelizhanje.
7. Jesus v' iempeljnu Bogu darovan.
     Perva hoja Marije, ko je po rojftvu fvojiga fina is doma fhla, je bila v' tempelj. Tako je Mosefova sapoved ukasorala. Marija je tudi to is ponishnofti ino pokorfhine fpolnila. {S'' kako zhaftjo ino poboshnoftjo je Marija pazh v' tempelj boshji ftopila, ino nebefhkimu Ozhetu nje-goviga ediniga cSina v' narozhji srozhevala, to fe ne da f he mif lili, nikar dopovedati ! Tudi dvoje golobov, kakor je bilo sa uboge shene sapo-vedano, je v' dar opravila, ker jagnjeta savoljo ubofhtva ni mogla darovati. Pa is refnizhniga ferza je darovala, ino  to Bogu naj bolj dopade.
     Duhovni ino ljudftvo, kteri fo dete Jesufa v' tempelj vidili pernefti, ga nifo posnali , ino fe nifo smenili, kdo je to dete. Prenefveti fo bili. Le *iekaj dobrim dufham , v' Jerusale-mu je Bog to rasodel. Shivel je ondi zhaftitljir ftarzhik, sSimeon po imenu. Vef pravizhen ino bogabojezh je bil. Toraj je ferzhno hrepenel po Israelfkim vefelji, po Odrefheniku fveta. tSveti Duh, ki je bil v' njem, mu je obljubil, de ne bo umeri, dokler Kriftufa, Gofpodoviga masiljenza, ne bo vidil. Ko ffca Marija ino Jo-shef s' deietam Jesufam v' tempeljuu bila, pride
     
ga
tudi4Simeon od fveligaDuha gnan ra-n). 4Simeon sagleda Jesufa, ino bersh fposna prihodnjiga Od-refhenika nad njim. V fvoje narozhje ga vsa-tne, ino glaf s' ozhefam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa , Gofpod, lozhi v' miru fvojiga flushabnika, kakor fi rekel, ker fo moje ozhi vi-dile tvoje svelizhanje, ki fi ga vfim narodam perpravil ; luzh v' rasfvetljenje nevernikov, ino /lavo tvojiga Israelfkiga polka!" S' milim, pa render pi-ijasnim ozhefam fe oberne fivzhil; po tem k' Marii, detetovi materi, ino ji rezhe „Glej, ta jim je v' Israelu poftavljen v' pade« ino vilajenje; v'.snamnje jim bo, nad kterim fc bodo prizhali. Ino tvoje ferze bo mezh prefu-nil, de fe bodo mnosih mifli rasodele."
        4Simeon je fhe govovil, kar Ana pride, Vdova per fhtiri in ofemdefetih letih je bila, Bogu je flushila vfe fvoje dni, veliko molila, terdo fe poftila, ino sheljno perzhakovala oblju-bljeniga Odrefhenika. Ino Bog ji je ftoril ve-felje, de ga je pred fmertjo fhe P fvojimi te-lefnimi ozhmi vidik. tS* tSimeonam fe toraj ftrine v' hvali boshji, ino perpoveduje vfim dobrim,   kaj   je   vidila,
     Bog fe jim rad da fposnati, kteri ga re-fhizhno ifhejo.
8.    Modri od jutra.
     Svelizhar je bil she v' tempelj Bogu V dar pernefen. Pa le nekoliko dobrih dufh fe ga je natihama vefelilo; vezhi del ljudi v' Jerusale-mu ino  ha  Isvaelfkim fhe  hefedize  nifo  vedili
     
                                             93 od njega. Sdaj hozhe Bog tudi leni rojftV6 fvoji-ga fina  osnaniti.
     Is daljne deshele, od folnzhniga is-hoda, pridejo imenitni modri moshje v' Jerusalem. Njih pervo vprafhanje je bilo t „Kje je Ju-dovfki novorojeni kralj ? Njegovo svesdo fmo vidili na Jutrovfkim, ino molit imo ga prifhhV« Prihod tih imenitnih mosh ino njih vprafhanje ita. v' Jerusalemu velik fhum napravila. Kralj fe preftrafhi na fvojim fedeshi, ino vfi Jerusalemljani s' njim vred, ker nifo imeli dobre vefti; ino pa kralj fe je tudi bal krone sgubili. Hudobni fe ondi trefejo, kjer fe pra-vizhni   vefele.
     Nihzhe ne ve modrim na njih vprafhanje odgovoriti. Herod rezhe nategama fe fniti veliki-mu sboru, to je, veliki duhovfbini ino boljfhim pifmoukam, ino jim da vprafhanje: „Kje bo Kriftuf rojen?" Veliki sbor je odgovor] dal: >5V Betlehemu na Judovim. Sakaj tako je pi-fano per Miheji preroku : Ti, Betlehem na Ju*-dovim , nili nikakor naj manjfhi mefto Judovih kneshij, ker is tebe pojde vojvoda, kteri bo moj Israelfki polk vodil, kteriga is-hod je od sazhetka in od vezhnih dni." Na to poklizhe Herod modre na fkrivnim k' febi, ino jih prav na tanko preprafha, kedaj prav fe jim je svesda perkasala. Pofhteni moshje mu povedo. Potlej jim rezhe v' Betlehem iti. „Pojdite," jim pravi, „oprafhujte fkerbno po detetu, ino kedar ga najdete, mi pridite povedat, de ga tudi jas pojdem molit,"    Rekel pa je to le is perhuljene
     
9*
hinavfhine, ker je she poprej fklenil   dete  na
fkrivnim poifkati ino  umoriti.
     Modri odrinejo v' Betlehem, kteri je bil le kake dve uri od Jerusalema. 4Spet ugledajo svesdo, ktero fo na Jutrovfkim vidili, lepo ino prijasno na nebu. Gre pred njimi, in obftoji nad hifho, v' ktero,fe je bila med tem Marija s' detetam vfelila, ravno kakor de bi govorila: »Tukaj le je dete!" Modrih vefelja ni bilo sdaj isrezhi. tShli fo v' hifho, ino najdejo dete ino njegovo mater Marijo. Pred otroka pokleknejo, ino ga molijo. Po tem odpro fvoje saklade, ino darujejo detetu slato, kadilo ino miro. Is ferza fo fe vefelili nad otrokam, ino fo hvalili Boga, kteri jim je bil dete dal najti ino fposnati.
     Modri miflijo sdaj h' kralju Herodu fe verniti, ino mu povedati vfe. Pa Bog, kteri je vidil Herodove hude naklepe, je modrim v' fanjah rekel, de naj ne hodijo k' Herodu. Pokorni fo bili boshjimu povelju, ino po drugi poti fe vernejo v' fvoj kraj, ino zhafte Boga, ko jih je tako frezhno vodil.
g.    Beg  na  Egiptovsko.
     Herod je modrih she grosno teshko zhakal. Ko vidi, de jih sailonj zhaka, da neufmiljeno povelje, vfe dezhke v' Betlehemu ino okrog Betlehema, kar jih je bilo dve leti ali manj Jftarih, naglo pomoriti. Tako le, fi mifli, ne bo moglo dete, ki ga fovrashim, oditi mojimu me-zhu. Tode Bog ve vfe zhlovefhke naklepe, ino jih lahko podkoplje.   Angelj   fe v' fpanji Joshe-
     
fu perkashe, ino mu pravi: „Vftani, vsemi dete ino mater, ino pobegni na Egiptovfko! On-di oftani, dokler te fpet ne poklizhem. Sakaj Herod bo vfe isifkal, de bi dete- nafhel ino umoril." Joshef prezej vftane, ino pobegne v' terdi nozhi s' detetam ino s' materjo. Grosno teshka, fe ve, jima je bila ta pot. Pa tako je Bog hotel, ino tako fta ftorila vfa pokorna ino hvaleshna Bogu, kteri nad nedolshnoftjo zhu~ je, ino jo varuje.
    Dete Jesuf je oteto ino. v' savetji, kar morivzi, ki jim je Herod rekel, ropijo v' Betle-hem. S' golimi mezhi udero po vlih hifhah. Is narozhja in od perf tergajo materam ne-dolshne otrozhizhe, ino jih more. O, kako ne-isrezheno fo vpili otrozi ino matere!
    Sdaj mifli hudobni kralj, de je njegova krona prav uterjena; pa kako selb fe je goljfall Njegov mezh ni mogel na Egiptovfko do Je-sufa fezhi, ino nektere leta po tifti morii je pri-fhel ob shivljenje ino krono.
    Prezej po Herodovi fmerti fe je angelj Gofpodov na Egiptovfkim Joshefu fpet v' fpanji perkasal, ino je rekel: „Vftani, vsemi dete ino njegovo mater, ino verni fe na Israelfko; kralj, kteri je detetu po shivljenji ftffegel, je she umeri.'* jSpotama fe Joshef ino Marija s' hoshjim detetam vsdigneta, ino na Israelfki meji jima an-gelj ukashe na Galilejfko iti. Tako le fta, she dolgo zhafa is doma, fpet prifhla v' Nazaref fvoje domazhe mefto, kjer fta od fvojifa rok shivela, ino fkerbno od Boga srozheno dete redila.   Bog je bil nad njima.
     
5§
1o. Jesus, star dvanajst let, v' tempeljnu.
     V Nazaretu je Jesuf v' hifhi fvojih ftar-f hev nakvifhko raftel. Bil je vef ljubesnjir, vef hoshji, ino she mladenzhik poln boshje modrosti. Joshef ino Marija fta vfako leto hodila v' Jerusalem na velikonozhni prasnik. Sapoved namrezh je Israelzam tako velela. Kedar je Lil Jesuf dvanajft let ftar, fta tudi njega feboj vsela, Defiravno je bila dolga ino teshavna ta pot, ga je vender prav vefelila. She mu je moglo ferze utripati, ko je od delezh fveto mefto ino vifoki iempelj sagledal, ko je mladenizh pervizh v' iempelj ftopil! Vef je v3 Boga samaknjen, vef v' molitvi, vef v' vefelji pino hvali.
     Prasnizhni dnevi fo h' konzu fhli. Israelzi fe domu vrazhajo. Joshef ino Marija fta tudi -she na poti proti domu. Jesuf Je fe fhe v' tem-peljnu mudi. Med potam ga ftarfhi pogrefhe. Ker fe nikoli bres njih dovoljenja ni' smaknil od njih, fo menili, de je per tovarfhih, ino prej-dejo pervi dan hoda. Svezher oprafhujejo pei vfi forodovini po njem; pa nikjer ga ni , ino nihzhe ne ve sa-nj. Kako selo fe tedaj ftarfhi pre-ftrafhijo! Vfa v' fkerbi greiia oba v' Jerusalem aelo daljo nasaj. Povfod, po vlih ulizah tolizi-da mefta ga preifheta, povfoo^ v' potifku med tolikanj ljudmi oprafhujeta po njem. Tretji dan she je bil. Vezhi ino vezhi prihaja njuna fkerb, cShe v' tempelj ga grefta ifkat, ino glej, tukaj, tukaj v' boshjim tempeljnu sagledata mladenzhi-ka Jesufa v' fredi uzhenikov! Poflufha, vprafhu-
     
                                         97 je jih, in odgovarja jim. Veliko ljudi je okoli njega; vfi imajo v' njem ozhi, vfi ftreshejo na njegovo govorjenje , vfak fe' zhudi njegovi modrofti ino njegovim odgovoram. Njegova mati, ki je bila savoljo njega v' veliki ?kerbi te dni, mu rezhe: >,tSin! sakaj fi nama vender to ftoril ? Glej , shaloftna fva te ozhe ino jas ifkala!" Jesuf je krotko ino prijasno odgovorili „Zhimii fte me ifkali? Kaj nifte vedili, de moram biti v' hifhi fvojiga Ozheta?" — Ljubi otro* ei! ta befeda rezhe veliko.
    Is Jerusalema fe je Jesuf fpet v* Nazarefc vernil na tihi, revni dom fvojih. ftarfhev. Tukaj je preshivel fvoje mlade leta, ino prav tukaj, ljubi otrozi! vam je naj lepfhi sgled. V* ferzu Ji o7 hranite sgodbo njegove mladofti, fkrajfhana je le v' te le befedize: „Jesuf je bil fvojim ftarfhem pokoren, ino je raftel kakor v' ftaroiii, tako tudi v' modrofti ino ljubesnjivofti per Bogu ino ljudeh."—Otrozi! bodite mu she v' mladofti podobni, ino pofnemajte ga. On vam je v' sgled; po njegovim sgledu morate tudi vi vedno mo-drejfhi prihaj&ti, de vaf bodo ljubili Bog ino vfi dobri ljudje.
11.   Janes   v'  pushavu.
    Zhaf fe je perblisheval, ko je Jesuf Kriftuf ozhitno imel uzhiti, in odrefhenje zhlovefhki-ga rodu perzheti. Janes je imel ljudi na Odrefhe-nikov prihod perpravljati. Tudi Janes je fvoje mlade leta v'fvetofti preshivel, ino v' famoti, v'tihi pufhavi  fe   perpravljal  na fvoje  opravilo.   Sdaj.
7

98
dobi od Boga povelje} de naj sazhne uzhiti. Tedaj je prifhel bolj is pufhave v' kraje ob reki Jordanu, kamor fo ljudje she bolj sahajali. Nofil je ojftro oblazhilo is vebljudjih dlak, ino ufnjat paf okoli ledja. Jedel je le take jedi, ktere pufhava rodi, slafti hoftni med ino nekake vezhi kobilize. Pijazho je is ftudenza sajemaL Prebival pa je v' kaki fkalnizi. Per Jprdanu je sazhel ozhitno (Jsnanovati: „Delajte pokoro, iashje Jtralje/ivo fe bliska ;" Odrefhenik, kteri ga bo poftavil, je she prifhel na fvet. To je bil naj vezhi sapopadek njegovih naukov. Kteri fo fi to k' ferzu vseli, in obljubili fe refnizhno poboljfhati; jih je s' vodo kerftil, v' snamnje, de fe morajo snotrej od grehov ozhiftiti. — Le farno takim, kteri fe refnizhno shele poboljfhati, fo tudi fhe dan danafhnji duri v' to kra-Ijeftvo odperte.
     Savoljo Janesoviga shivljenja ino uzhenja je velik fhurn vftal. Ne le Objordanzi , ampak tudi is Jerusalema ino fkorej is vfe Judeje [o vreli k* njemu v' pufhavo. Dajo fe kerftiti, ino fe ispovedujejo fvojih grehov. Tudi vrashni hi-navfki Fariseji ino neverni 4Saduzeji fo hodili P fvojim fpazhenim ferzam. Oni nifo imeli praviga duha, ki je h' kerftu potreben. Toraj jih Janes mozhno ino ojftro ogovori rekozh: „Gadja rodovina! kdo vaf je uzhil, ali vam rekel, de je mogozhe boshje jese ogniti fe bres pokore ino poboljfhanja shivljenja? Vreden fad pokore dajte od febe. Le nikar ne režite: Abrahama imamo ozheta. Savoljo tega farno, ko fte Abrahamovi otrozi, «ifte nizh bolji  per Bogu;
     
99
sakaj vam povem, de Bog tudi is leh le kamnov Abrahamu lahko otrok obudi. Enaki fte ne-rodovitnimu drevefu, ki je fekira she namerje-na v' njegovo korenino. Drevo,' ktero dobriga fadu ne rodi, fe pofeka, ino v'  ogenj vershe."
     To Janesovo govorjenje je veliko poflufhav-zov omezhilo, v' kterih fo fe refnizhne shelje vnele pt)boljfhati fe. Toraj ga vprafhajo, Itaj bi jim bilo ftoriti. Janes pravi: „Rdor ima dve fukn ji, naj da tiftimu eno, ki nima nobene. Kdor ima shivesha od vezh, naj ravno to ftori." Tudi zolnarji ino vojaki fo k' njemu prifhli, ino mu djali: „Uzhenik l kaj pa je nam ilori-ti?" Janes je odgovoril zolnarjemr „Nikar vezh ne jemljite, kakor kar vam je poftavljeniga." Vojakam pa je djal: „Nikomur ne delajte file, nikogar ne toshite po krivim, ino bodite dovolj-ni P fvojim plazhilam."
     Sdaj, ko fe Janesovi poflufhavzi v* refnizi boljfhajo, fe tudi shelje v' njih vnemajo, de bi Odrefhenika le kaj kmal fposnali, ino farni per febi miflijo; „Vfe lahko, de je ravno Janes Krijiuf" Nekteri uzheniki, ki fo jih is Jeru-salema do njega poflali, ga zelo vprafhajo: „Ali fi ti Kriftuf?" — Janes pravi: „Jas niiim Kriftuf, pa kmal bo prifhel. On je vezhi od mene; jas mu jermenov per zhevljih nifim vre^ den odpenjati. Jas kerfhujem s' vodo, de vaf k' pokori perpravljam; on vaf bo pa s'ognjem, P fvetim Duham kerftil. Velnizo ima v' rokah, ino fkedenj bo pozhedil. Pfhenizo bo v' shitnizo fpravil , pleve pa s' neugafljivmt ognjem p oshgal."
7 *

lOO
12,  Jesus je kershen ino gre v' pushavo.
     Kedar fe je ljudftvo Janesu kerftiti dajalo, je tudi Jesuf ,k' njemu na Jordan prifhel, de bi ga kerflil. Ko hozhe Jesuf v' reko ftopiti, mu Janes is zhafti, ki jo ima do njega, brani re-kozh : „Jas potrebujem tvojiga kerlla, pa ti k' meni hodifh ?" Jesuf odgovori: „Naj bo sa sdaj, ker fe fpodobi, de fe vfim boshjim fklepam podvershemo." Janes je tedaj odjenjal, ino ga je v' Jordanu kerftil. Po kerJlu ftopi Jesuf is reke ino moli. Ino glej, nebefa fe odpro nad njim; fveti Duh je s' vifhkiga prifhel y' podobi goloba, ter nad njim obftal, ino glaf boshji fe saflifhi s' neba: „Ta je moj ljubesnjivi 4Sin, ki imam dopadenje nad njim." — Tako je bilo o-zhitno osnanjeno, de je Jesuf cSin boshji; nebe-fhki Ozhe fam ga je fvojiga tSinas imenoval,
     Jesuf gre sdaj po nagibu fvetiga Duha od reke Jordana v' famoten kraj pufhave. Gole gore le fo bile okoli njega. V tej famoti je bil Jesuf fhtirdefet dni ino fhtirdefet nozhi, je molil, premifhljeval, fe poftil, ino tako na fvoj uk fe perpravljal. Ko fe je Jesuf fhtirdefet dni ino nozhi bil prepoftil, je bil lazhen. Kar fe mu fkufhnjaviz v' pufhavi perblisha. Ko je toliko od Svelizharja ino njegove nefkonzhne mozhi she flifhal, bi ga sdaj rad fkufil, zhe je (Sin boshji ali ne. CS' hinavfko zhaftjo fe pred Jesufa ufto-pi, ino mu pravi: „Zhe fi tSin boshji, rezi tem kamnam, de bo kruh is njih." Jesuf mu pa odgovori:   „Sapifano je: Zhlovek ne shivi le od
     
IOI
kruha, ampak od vfake befede, ki is uft bo-shjih is-haja." —
       tSatan ga kmal rdrugizh fkufi. V Jerusa-lem na verh tempeljna pelje Jesufa, ino ga na rob poftavi. tSpodej v' neisrezheni globozhini fe vidi veliko melto po vfi fhirjavi. <Satan mu tedaj rezhe v' podobi angelja: „Zhe fi tSinboshji, fkozhi tu doli; ie) je pifano: 4Svojim angeljem te je rekel povfod varovati; na rokah te pone-fo, de fe s' nogo ob kak kamen ne udarifh." Ali Jesuf gleda le na voljo fvojiga Ozbeta; toraj fpet ne pervoli v' fkufhnjavo, ino rezhe: „Pifano je: Ne fkuiha) Goipoda fvojiga Boga." Bres file namrezh fe v' nevarnoft podajati, ino vender upati, de naf bo Bog P fvojo pomozhjo refhil, to je  pregrefhna predersnoft.
       tSatan fhe ni jenjal, temuzh fe loti tretje fkufhnjave. Na prav vifok hrib pelje Jesufa, ne-isrezheno delezh fe je vidilo s' njega ino pa v' mnoge deshele ino kraljeftva s' vfo njih lepoto. To mu raskasuje, ino pravi: „Glej, vfe te deshele , ino kar imajo, ti bom dal, zhe pokle-knefh, ino me molifh." Ali terdo ino s' vio oj-flroftjo je Jesuf rekel: „Poberi fe, fatan! sakaj pifano je: Gofpoda fvojiga Boga moli, ino njemu famimu flushi." tStrela fo bile fatanu te befede. Popred je menil, de ga nihzhe ne posna, ker je v' podobi angelja prifhel; ko ga je pa Jesuf po imenu imenoval, fe je preftraf hil, ter je sbeshal. Ino per tej prizhi fo angelji is nebef prifhli, ino ftreshejo Jesufu.
    Ne pervolimo tudi mi nikoli v' nobeno f kufhnjavo. Jesuf nam ho pomagal, zhe fe ^'njej
    
102
ferzhno vojfkujemo, ino angelji naf bodo vefeli, ako jo premagamo.
13,   Janes skasuje  Jesusa  ljudem.     Jesusovi pervi uzhenzi
     Veliko ljudi je bilo ravno okoli Janesa, kar pride Jesuf is pufhave k' njemu na Jordan. De ga Janes le sagleda, pokashe prezej s' roko na-nj, ino vef vefel ino s' veliko zhaftjo rezhe: „Glejte! ta je jagnje boshje, ki grehe fveta od-jemlje. Ta je, ki vam smiraj od njega pravim, de nekdo sa menoj pride, kteri je vifhi od mene, kteri je bil poprej  kakor jas."
    Drugi dan gre Jesuf fpet per Jordanu me-mo Janesa. Ta pokashe fpet na-nj, ino po-rsame : „Glejte jagnje boshje , ki grehe fveta od-jemlje!" Dva Janesovih uzhenzov, to je, dva taka, ki fta verovala, kar je Janes uzhil, fe poboljfhala, ino kerftiti dala, fta shelela Jesufa bolje fposnati. Pozhali ino ftrahama greila sa njim. Kedar fe mu vfa bojezha perblishata, fe Jesuf osre , ino ji vef prijasen ogovori rekozh: „Kaj bi rada?" Rezheta: „Uzhenik! kje ftanujefh?" Ljubesnjivo jima rezhe: „Pojdita s' menoj, vidila bofta." Vfa vefela fta s' njim fhla, kjer je fia-noval; ino per njem oftala vef tifti dan. Eni-mu tih uzhenzov je bilo Janes ime, enimu pa Andrej. Oba fta bila potlej Jesufova apofteljna ino prav pofebna prijatla.
    Andrej je imel brata, kterimu je bilo cSimon ime. Vefel mu gre prezej pravit: „Kriftufa fva s' Janesam nafhla!"   tSimon ga sasheli bersh vi-
     
io3
diti^ ino Andrej ga pelje k' Jesufu, Gofpod pogleda ?Simona, ino v' snamnje, de ga dobro posna, mu rezhe: „Ti fi tSimon, Jonov fin; pa odfihmal fe ti Peter porezhe ," to je, tSkalnik. 4S* temi befedami je Jesuf, boshji kralj, P«tra k* febi vseL   Pofihmal je bil Peter Jesufov uzhene«.
     Drugi dan fe je Jesuf na Galilejfko napravil. Med potam frezba Filipa. Jesuf je vidil , de je Filip dobriga ferza, toraj mu rezhe: „H6di sa menoj." Oofpodova ljubesnjivoft je Filipa ginila,  ino Filip je pofihmal Jesufov  uzhenez,
     Filip je imel prijatla, ki fe mu je Nata-nael r6klo. Is Kane je bil doma, vef tudi je bil bogabojezh, ino je hrepenel po Odrefheniku. Toraj mu Filip tezhe pravit, de ga je nafhel. Natanail je bil tifti dan ravno nekoliko pod fi* govim drevefam. Ta zhaf je mogel sa-nj kaj veliziga biti. Sakaj ravno, tega fveto pifmo ne' pove; ia gotova bo, ob ljubim tihim jutru UH fam, pdd milim Bogam je ondi molil poboshno, ino shelje po Svelizharji fo ga prehajale. De le Natamel fpod drevefa vftane, ga Filip frezha. Vef v' vefelji mu rezhe : • „]\Tafhli fmo ga, kte-rigafo Mosef ino preroki popifali. Jesuf, fin Joshefov i\ Nazareta, je." Natanael, prenagel v* fodbi, praw : „She bo is Nazareta kaj prida hodilo!" Filip ,\ kterimu je ferze od nebefhkiga ^e-felja pofkaRovalo, fi ni bil fveft taziga mersliga odgovora; rMie mu: „Pojdi, ino poglej!" Ino Natanael gre p\ezej s' njim gledat. Kedar Jesuf Natanaela sagleda, rezhe: „ Vidite ga praviga Israelza, ki \ ni svijaahe v' njem!" Natanael fe sazhudi\temu govorjenju, ino pravi : >jOd
     
*o4
kod me pa posnafh ?" tS' pogledam, kteri je Natanaelu ferze prefunil, mu Jesuf rezhe: „Pre-den je Filip k' tehi prifhel, ko fi bil fhe pod figovim drevefam, fim te she vidil." Nata-> liacl oftermi. Na enkrat je v' njegovi dufhi vfe jafno. {Sposnal je, de je vfigaveden, pred ko-rnur ftoji. Vef ginjen ino poln (Vete phafti sa-vpije: „Uzhenik,. ti fi ,Sin boshji, ti fi Israel* fki kralji" Jesuf mu rezhe.* „Ker fim t\ rekel, de fim te pod figovim drevefam vidil, rrii veru-jefh. 4She vezhi rezhi, ko je to, bofli vidil. Gotovo, vam povem", pravi Jesuf, „nebefsi bofte odfihmal vidili odperte, ino angelje bosly'e gori jno doli hoditi nad zhlovekovim finam." Nata-. nael je bil pofihmal Jesufov uzhenez; Jernej tudi fe mu je reklo.
     Jesuf fe je naj raji zhlovekoviga finii imenoval, Dobre dufhe fe per Jesufu ra,de f-hajajo, in on jih rad fprejema* Kako dobro jim je per njem!
14. Shenitnina  v' Kani.
     Tri dni potlej je bila shenitnina v Kani, v' Galilejfkim meftizu. Jesufova mati j* bila tudi per njej; s' sheninam ali neveilo o fi bili v' rodu, ali pa fizer dobri snanzi. Ravni* ta dan je Jesuf v' Kano prifhel. De 1« fvatjo svedo, ga prezej povabijo s' njegovimi uzhena vred. Jesuf fe da pogovoriti, ino gre f' fvtfjimi uzhen-zi  na shenitnino.
     Shenin ino nevefta fta bila j/valne bogata. Vino jim je  presgodej   poteklo.   Jesufova  mati
     
io5
je to  kmal zhutila,  toraj   rezhe   Jesufu: pVin« nimajo."    Jesuf ji odgovori: „Shena! kaj f® na-> mft sa to? Moja ura fhe hi pertekla." Zhutila je> de Jesuf le perloshniga zhafa   perzhakuje.   Potlej rezhe  flushabnikam:   „Vfe ilorite, kar vain P0-rezhe."   — V hifhi je bilo fheft kamnitih ™r-zhev,   de   je  bilo  vfe   prav fnashno.   Vfal*   te" fheft    verzhev   je   dershal   dve   ali   tri   nrjerize. Jesuf rezhe flushabnikam:   „Nalijte.te verzbe s' vodo."   Nalili fo jih do verha. Jesuf rezhe: »Na-tozhite,   ino  nente ftarafhinu."    Natozhijo j  mo nefo.    4Starafhina   pokufi  v'   vino   fpremčnjeno vodo, kar je vino, de nikoli   boljfhiga.    ft1 ve~ dil, kaj fe je sgodilo; fe savsame, poklizbe sne-nina, ino rezhe:   „Vfak   daje   P  perviga  dobro vino na miso , ino potlej , ko  fe gofti she napije jo, fhe le flabfhiga; ti pa ii  dobriga dO   sad-njiga branil."     Sdaj fe ta zhudesh rasgla0-  ^To nad njim oftermi. 4Sposnali fo, de je tSin boshji sa miso   per   njih,   ino   fo   verovali va-nj-    Ta je bil pervi zhudesh,   kteriga je   Jesuf  odbitno ftoril.   Kako lepo fvetita is njega njegova obilna dobrotljivoft ino njegovo boshje velizhailvo •
15. Jesus v'   tempeljnu.
     Velikonozhni prasnik fe je perblishevM« Jeser ino jeser ljudi, Israelzi is vfe deshele> *"& zelo veliko bogabojezhih ajdov is blisbnjib narodov, fo fe v' Jerusalem f-hajali, ino hodili v' tempelj Boga molit. Jesuf gre tudi tjekaj na velikonozhni prasnik. Tempelj je bil sidovje, de nikoli tazi?a.    Trije veliki dvori fo bili va-nj.
     
*©6
V perviga, ki fe je va-nj f hlo, fo - tudi neverni »arodje fmeli. Pa is tega dvora fo sdaj shivin-?ko femifhe ftorili. Tukaj fo darila prodaja-" li ino' kupovali. Ko Jesuf va-nj ftopi, ima na enkrat bres fhlevila ljudi ino shivine, volov ino drobnize, golobarjev ino dnarinih mis, pred o-zhmi. Sel6 ga saboli, de ajdje tukaj fhe ne najdejo kotizhka, de bi per pokoji Boga molilu Tedaj fi naredi is motosov tepeshnizo, ino je jel isganjati femazhe s' rolmi ino drobnizo is temp«ljnoviga preddvora; je mise prebrazhal, de fo fe denarji po tleh terkljali, ino je djal go-lobarjem: „V ftran P tem!" Ino terdo je sa-vpil: „Ne delajte femifha is hifhe mojiga Ozhe-ta!" ,,Strah je vfe opadel. Vfe beshi, nihzhe fe ni vftavil, veliki proftor je bil gredozh is-prasnjen, ino fpet je fveta tiho ta. — Toliko mozh je imel Jesuf v' ferza fhe take! Boshje velizhaJlvo fe je fvetilo is njega, ino vfe je ras-odevalo, zhimu de je prifhel na fvet.
     Ko je Jesuf na tihim proftoru vef boshji ftal, ftopi j o duhovni k' njemu, ino ga vprafha-jo: „<S' kakim snamnjem nam bofh fkasal, dd imafh to delati oblaft?" Odgovori jim P to le mogozhno befedo: j.Poderite ta tempelj, (na-fe pokashe,) ino v' treh dneh ga bom fpet poilavil." Jesuf je tukaj fvoje truplo miflil, ino ga je po pravizi tempelj boshji imenoval. Pa duhovni teJ ga govorjenja nifo Timeli; menili fo^ de govori od kamnitiga tempeljna. Toraj fe mu pofme-hujejo rekozh: „tSheft in fhtirdefet let fe je ta tempelj delal, ino ti ga hozhefh v' treh dneh poftaviti?"   Ino P temi befedami gredo nevolj-
     
107
ni od njega. — Kar je Jesuf od podiranja tem-peljna govoril, je njegovo fmert pomenilo; kar je pa od noviga ponavljanja tempeljna govoril, je pomenilo njegovo od fmerti vPeajenje. Ino-kako refnizhno je v' tej pomembi govoril!
16. Jesus per Jakopovim vodnjaku.
    Jesuf fe fpet is Jerusalema v' Nazaret verne. Pot je fhla po <Samarifkim. Do mefla 4Si-hara, ki fe mu je nekedaj cSihem reklo, je pri-fhel. Blis njega je bila priftava, ino per njej vodnjak, kteriga je bil nekedaj Jakop isko-pal. Od pota truden fe Jesuf per vodnjaku ufe-8-de. Njegovi uzhenzi fo med tem fhli v' mefto shivesha kupovat. Ko je Jesuf fam per vodnjaku fedel, pride is mefta cSamarijanka po vode. Judje fo imeli do ^Samarfjanov she ftaro vi-afhe-no fovrafhtvo. Jih nifo posdravljali, ino nifo is ene fklede s' njimi jedli. Tega fovrafhtva Jesuf ni poterdil, defiravno fo bili tS'amarijani v' mar-fikterih smotah. Le smoto ino greh je fovtashil^ ljudi pa nikoli ne. Toraj rezhe sheni vef pri-jasen: „Daj mi piti!" Shena fe je savsela. nad tem prijasnim odgovoram. „Od kod je to," mu rezhe, „de me ti piti prolifh? Jud fi, hio jas fim 4Samarijanka!" Jesuf rezhe: j,Ako bi vedi-la, kdo f' teboj govori, i>i ti njega profila., ino dal bi ti shive vode." Shena fhe ni umela, kam gre vfe to. Mu rezhe: „tSej nimafh f zhem sajeti, ino vodnjak je vender le globok. Od kod ibofh neki jemal shive vode? <Si li vezhi^ ko nafh ozhe Jakop, kteri je tudi is njega pil,
    
io8
pa je vfelej kaziga Vedra potreboval ?•' Jesuf fhe oftane per tej priliki. „Kdor to vodo pije", pravi, „ga[fpet sheja; kdor pa vodo pije, klero mu jas miflim dati, vekomej vezh ne bo shejin. Voda, ktero mu jas dam, bo v' njem ftudeniz vode, tekozhe v' vezhno shivljenje." Te befede hozhejo rezhi: Kakor shejni zhlovek po hladni vodi hrepeni; ravno tako, kdor fhe ni vefpopa-zhen, smiraj modrejfhi, boljfhi ino svelizhan biti sheli. Ino to dufhino shejo obljubi Jesuf tukaj ogaliti P fvojim naukam ino duham. V na,-fhim laftnim ferzu nam hozhe nepotekljiv ftu-denez refnize, fvetolli ino svelizhanja oshiviti. Kaj fi bomo boljfhiga vofhili !
     Sdaj pove Jesuf sheni neko fkrivnoft njeni-ga ferza. Kakor bi jo firela sadela, ji je bilo. Savsame fe , de ta nesnani uzhenik njeno pregreho ve. Prav kakor de bi pred fodbo Vfiga-vedniga ilala, fe ji sdi. Vfa rudezha ino fkefa-na mu rezhe: „Gofpod! vidim, de fi ti prerok." Jesuf ji je vidil v' ferže, de fe framuje ino kefa, ino fe poboljfhati sheli; toraj ji ne rezhe vezh hude befedize.
        4She ga shena poprafha: „Nafhi ozhetje fo Boga na ^em hribu molili ; vi Judje pa pravite , de ga v' Jerusalemu gre moliti." Jesuf rezhe: „Shena , verjemi mi! zhaf pride, de ne hofte Ozheta molili ne na tej gori, ne v' Jerusalemu. Vi ne velle, koga molile; mi pa vemo, ker vemo, de je Odrefhenik is Judovfkiga rodu. Pride zhaf, ino sdaj je she, ko bodo pravi zhaftivzi boshji Ozheta v' duhu ino refnizi molili.     In   Ozhc;  hozhe  ravno   take   imeti;   sakaj
     
log
Bog je duh, ino kteri ga molijo, ga morajo v' duhu ino refnizi moliti." — Kako velik ino fvet je ta nauk! Zhlovekov duh je pravi tempelj boshji. Tukaj, v' fvojim duhu molimo Boga, kteri je povfod prizhujozh. Um mora fposnati, ferze obzhutiti, djanje fprizhati, kar ufta govore 3 fizer je molitev le lash ino hinavfhina.
       tSamarijanka rezhe vfa ginjena: „Vem, de bo Odrefhenik fkorej prifhel, Kedar on pride, naf bo vfiga poduzhil." Jesuf ji rezhe: „Jas fim, ki P teboj govorim." cSerze ji pofkakuje od vefelja. Popufti verzh per vodnjaku, tezhe v' mefto, ino pove vfe ljudem.— Ta shena je bila tako frezhna, de ji je Jesuf pervizh P takimi golimi befedami povedal, de je on pravi Odrefhenik. Odkritoferzhne dufhe pridejo naj loshe k'  fposnanju refnize,
     Jesuf je fhe f' tSamarijanko govoril, kar pridejo njegovi uzhenzi s' nakupljenimi jedrni is mefta, ino jih pred-nj poftavijo. On pa rezhe : „Moja jed je, de fpolnim voljo tiftiga, kteri me je poflal." — Glejte, boshjo voljo fpolniti je bilo Jesufu ljubfhi, kakor jefti ali piti! Ravno tako bi mogli tudi vfi biti, kteri fe njegovi uzhenzi, to je, krifljani  imenujejo.
     Kedar je bila shena tSamarijanam od Jesu-fa povedala, fo vii is tSihara k' Gofpodu hiteli, ino ga profili, de bi per njih oftal. Jesuf, ki ni nikomur pametne profhnje odrekel, je dva dni per njih oftal. Uzhll jih je fvoj boshji nauk, ino veliko jih je va-nj verovalo. — ?Srezhni fo, kteri ga nifo vidili, pa vender va-nj verujejo, ga ljubijo ino flufhajo!
     
11»
17. Jesusova perva pridiga v' Nazaretu.
    Jesuf je fpet prifhel v' Nazaret na fvoj dom. Prezej pervo faboto gre po fvoji navadi v' f-ho-dnizo. Ondi fo fe Judje vfako faboto, kakor mi v' nedeljo v' zerkvi, shirali. Kedar fo fe vfi sbrali, vfiane Jesuf v' snamnje, de mifli glafno brati. Toraj mu podajo bukve, ki fo fe ravno brale. Bile fo prerokbe preroka Isaija, Ko jih odpre, (Bog je tako naklonil,) sadene na prav imenitno verftizo. Bral jo je P prijetno befedo na glaf rekozh r
    „Gofpodov Duh je nad menoj, Pomasal ino poflal me je, de ubogim vefeli nauk osna-najem, ranjene ferza osdravljam, jetnikam re-fhenje ino flepzam pogled napovedujem, sa-tiranze ispufham , ino leto Gofpodove milofti oklizujem."
    Po tem je Jesuf bukve saperl, jih flushab-niku dal, ino fede. Vfih ozhi fo va-nj obernje-ne. Sdaj sazhne: „Danf fe fpolnuje, kar fte ravno flifhali is fveliga pifma." Ino jim je to na dolgo fkasal, ?— Pomiflite, ljubi otrozi! oko je Jesuf tifti, od kteriga je ravno kar is bukev Isaija preroka bral; ako on to premore ino ho-zhe, kar je per preroku od njega pifano: kaj lahko od njega vfe upamo? Ino pa gotovo, prav on je tifti, ker fe nam je s' befedo ino s' dja-njem taziga fkasal.
    Dokler je govoril, fe je vfe zhudilo nad ljubesnjivimi befedami, ki fo mu is uft fhle. Pa kmal fe v' poflufhavzih nevofhljivoft sbudi. Mi
     
111
flijo fi: „Kaj, zhes naf fe povsdiguje? Tako reven, ko je, pa fe toliziga dela! Kaj pak de, veliko je flifhati od njega ino njegovih del 5 pa ref naj bi vle bilo, fam febi ino fvojim bi nar prej pomagal, ino tudi letu bi lloril kaj tega." Jesuf vidi njih mifli. Toraj jih pod-uzhi, sakaj de med njimi nobeniga zhudesha ne dela, ino jim rezhe: „Noben prerok ni vfhezh na fvojim domovji. Ob Elijevim zhafu, ko je bila velika lakota, je bilo veliko ubosih vdov na Israelfkim; pa le k' vdovi v^ 4Sarepto je bil *prero^ Elija poflan. In ob Elisejevih zhafih je bilo na Israelfkim veliko gobovih; pa noben smed njih, ampak le ,.Siriz Naman je bil bsdravljen." To flifhati, vfi obdivjajo. Napuh oshivi v' njih, vfe vre po njih. „Kaj naf pra-voverze, ii miflijo, bo sad sa nevernike, sa Sidonze ino tSirze deval?" Nizh vezh ga ne pufte v' befedo. Vfe po f-hodnizi fe je s' velikim hrupam soper njega vsdignilo. Is f-hodnize ga funejo, shenejo is mefta, vlezhejo verh ftermi-ga hriba, ki je bilo mello pod njim, ino v' bre* sen ga hozhejo pahniti. She na kraji bresna je Jesuf Hal, kar fe oberne, ino gre po fredi med njimi tako mogoshen ino miren, de fo ondi Hali, kakor de bi bili od ftraha okamneli. Tako fo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od febe odrinili.
18.   Obilni   ribji  lov.
    Jesuf is Nazareta daljej grede je prifhel k' Genesarfkimu jeseru,   ki fe mu je tudi Galilej-
    
312
fko morje reklo. Kmal je bilo žele trume ljudi per njem. Vfak ga sheli viditi ino flifhati, Per kraji fta bila dva zhglna. Eden je bil bratov Petra ino Andreja, eden pa bratov Janesa ino Jakopa. Ravno fo uftavili, ino mreshe is-pirali. Jesuf ftopi v' Petrov zheln, ino ga pri-jasno profi nekoliko od kraja odriniti. Peter mu rad poftreshe, Jesuf fede v' zhelnu ino vzhi, ljuftvo pa ga ob kraji poflufha. Ko je nehal uzhiti, rezhe Petru ino Andreju: „V globoko jesero sdaj flrujajla, ino pomezhita mresho v' lov !" Peter odgovori: „Gofpod! vfo nozh fva lovila, pa nizh nifva vjela 5 pa ker ti rezhefh, bom fhe enkrat mresho pometal." Peter tedaj ino njegov brat fta veflala v' globoko jesero, ino pomezheta mresho. Ino toliko rib fta sajela, de fe jima mresha terga. Toraj pomigneta Ja-nesu ino Jakopu, ki fta bila Y' unim zhelnu, de naj grefta pomagat. Bersh perveflata. Ino oba zhelna napolnijo s' ribami, de fe potopljujeta. Ko Peter to vidi, ga fvet ftrah fpreleti. Jesufu k' nogam pade, ino savpije: „Gofpod! pojdi od mene, ker fim grefhen zhlovek." Jesuf mu rezhe: „Nikar fe ne boj ! poiihmal bofh ljudi lovil," to je, bofh žele trume ljudi v' kralje-ftvo boshje nabiral. Tudi unim, ki fo ravno tako ftermeli, je Jesuf prijasno rekel: „Hodite sa menoj, ino bom ftoril, de bofte ljudi lovili." Bersh porinejo zhelna na fuho, po-pufte mreshe ino vfe, kar fo imeli, gredo sa Jesufam,   ino oftanejo vedno per  njem.
     Jesuf je fhel po tem v' mefto Kaparnavnij kjer fta bila Peter ino  Andrej doma.    Janes ino
     
il3
Jakop fta gd fprdmila. Petrova tafha je ravno "merslizo imela. Peter mu pove, ino ga profi, de bi ji pomagal. Jesuf gre k' njej, jo prija-sno prime sa i*oko, ind rezhe merslizi od njd. Per tej prizhi jo je mersliza popuftila. Bersh je lahko vllala, ino je Jesufu ino njegovim uzhen-zam polna hvale ino vefelja per miši Areglal. To je kmal po rfim me/tu saflovelo, ino sve-zher fo od vfih Hrani bolnike pred Petrove vrata nolili. Jesuf je roke na-nje pokladal, ino vfak je per tej prizhi osdravel, imej bolesen, ktero fi bodi.—Koliko mozh ino koliko ljubesea ima Jesuf!
     Odfihmal je Jesuf hodil od meila do me-fta, od terga do terga, od vafi do vafi. Povfod je bolnike osdravljal, ino ljudi uzhil. Kratki sapo-padek njegovih naukov, fofebno P perviga, je bil ta: ^Delajte pokoro! Nebefliko krai/ejtvo Je blisha."    Vil njegovi nauki fo bili polni možni.
19. Jesusovi nauki na gori.
     Enkrat je Jesuf pofebno veliko ljudi imel pred feboj. Na vifhavo tedaj gre. Ondi fede. Uzhenzi ga ollopijo po obeh ftraneh; fpodej pa je ljudi žele trume. Vfi fo va-nj gledali, Vfe utihne, ino Jesuf sazhne uzhiti tako le;
I.
     ,.Blagor ubogim a' duha," je djal, „n/ih je nebefhko kraljejive." S' ubogimi v' duhu, po duhu, po volji meni Jesuf perrizh tifte uboge ,   ktpri s'   voljo   terp^   ubofhtvo.,   ki jim   g*
8

iib
I)Osbja previdnoft] pofhilja, ino ne shele vezhiga bogaftva, temuzh fe fhe le vefele, de imajo malo zhafniga blaga; drugizh tifte bogate, kteri na bogaftvo ne tvesejo ferza, temuzh ga le v' dobre dela obrazhajo, ino fo ga, ako je boshja volja, vfak zhaf perpravljeni sgubili; tretjizh vfe tifte ljudi, kteri le is fvetiga Jkonza, savoljo nebe-fhkiga kraljeftva, vfimu zhafnimu blagu odpovedo, kakor fo , poftavim, apofteljni vfe sapuftili, ino sa Jesufam fhli. De bo pa le tifti zhlovek v' boshjim kraljeftvu del imel, kteri nebefhke da-> rove bolj ko posemeljfke ženi, pazh ni treba v' mifel jemati. — Jesuf s' ubogimi v' duhu tudi ponishne lahko meni, take, kteri previdijo , de jim boljfhih darov, modrofti ino zhednofti/ fhe permankuje. tSvojo nepopolnamaft fposnati je namrezh perva ftopnja k' popolnamafti; prava ferzhna ponishnoft fo tako rekozh vrata, ki fkosi nje v' boshje kraljeftvo, v' kraljeftvo refnize ino zhednofti pridemo.
     „Blagor shalojinim , ovefeljeni bodo," Ta Jesufova befeda obfeshe fizer vfe, kteri voljno terpe, slafti pa tifte dobre dufhe, ki jih grehi peko ino bole, de nobena zhafna sguba, nobena telefna boleznina, nobena posemeljfka nefre-zha ne tako. Takashaloft napoveduje prihodnje ve-felje. Kakor sjutrej obilna rofa po roshah lep dan osnanuje; ravno tako je oko, ki tozhi folse nad ftorjenimi grehi, kmal ovefeljeno s' saupa-njem v' boshje ufmiljenje, ino jafen ino lep fe mu dan vezhnoiH odpira.
     „Blagor krotkim , semljo bodo pojedli," Nihzhe jih ne bo drashil, kteri jeso gofpodujejo,
     
ii5
fe v' prepire ne fpufhajo, fhe manj pa v' pun-te mefhajo; mirni bodo doma v' fvoji hifhizi ino v' fenzi pod fvojo lipo prebirali, ino vezh tihiga, nedolshniga vefelja she na semlji vshilir kakor kdor deshelo na deshelo premaga, unod groba pa uno boljfhi  deshelo v' pofeil prejeli.
     „Blagor jim, kteri Jo lazhni ino shejni ?pravize; najiteni bodo/' Bog nam ni nobenih goljiifnih nagibov v' ferze djal. 4Stvaril je lakoto ino shejo v'naf;patudi jed ino pijazho je Avaril. Ker je tedaj fhe lepfhi lakoto ino shejo do re-fnize ino pravize v' naf djal, je li ne bo hotel potolashiti? Kaj, ko bi mi pazh po refnizi ino pravizi, po zhednofti ino vfim dobrim hrepeneli, kakor, kdor v' opaljeni ino nerodovitni pu-fhavi omaguje, po kruhu ino iludenzu hrepeni!
     „Blagor ujmiljenim, ujmiljenje bodo do-fegli." Kdor ubogim fvoje ferze odpira, bo v' lili tudi ufmiljene ferza ino poftreshne roke nafhel. Bog, kteri vfakimu po saflushenji po-vrazhuje, bo s' njim ravnal, kakor on s' drugimi, ino bo tudi njemu nekedaj ftoril ufmiljenje, kte-riga vfi potrebujemo.
     „Blagor jim, kteri Jo zhijiiga ferza; Boga bodo gledali." Kdor ima Boga vedno pred ozhmi, ino nizh ne mifli, ne sheli, ne gleda, ne govori ino ne dela , kar bi Boga, ino boga-bojezhe ljudi rasshalilo; on ne mifli ino ne po-sheli radovoljno nizh gerdiga, ne pogleda nizh nepofhteniga, ne govori ino ne ftori nizh ne-fpodobniga,. je zhiftiga ferza. Tak she na semlji Boga bolj ino bolj fposnava, ino nekedaj ga bo gledal  oblizhje v' oblizhje.    Le zhiftimu ftuden-
8 *

n6
zu fe na dno vidi, le v' njena fe oblizhje folnza perkashe; le zhifta dufha je serkalo ali fhpe-gel, ki fe Bog is  njega vidi.
     ^Blagor mirnim, otrozi oos7ifi bodo ime-novani." Mir feboj, s' blishnjim ino s' Bogam je naj rezhi bl&go na semlji. Kdor ima tedaj ta mir v' febi, ino ga tudi drugim naklanja in ohrani; on je angelj boshji na semlji, prav otrok nafhiga Boga, ki fe mu Bog miru pravi, ino ki je njegov edinorojeni tSin ravnjo sa to na fvet prifhel, de je ta mir ljudem pernefel. Taki otrozi bodo fvojimu Ozhetu tudi nekedaj v' njegovi nebefhki hifhi ljubi.
     »Blagor jim, kteri savoljo pravize preganjanje terpe; njih je nebefliko kraljejivo." Vfelej fo bili ref dobri ljudje od hudobnih preganjani. Kdor tedaj hozhe ref dober biti 3 mora per vfim preganjanji zhednofti sveft oftati, ino perpravljen biti savoljo nje vanati fe zhafti per ljudeh ino vfe zhafne frezhe. Take zhednofti, ktere ne kali ne famopridnoft, ne lakomnoft prasne zhafti, zhaka neftrohljiva krona v' nebeiih.— Ino ker je Jesuf previdil, de bodo fofebno njegovi uzhenzi, ki fo bili ravno okrog njega, od hudobnih ftrafhno preganjani; sa to je fhe rekel: „Blagor vam, zhe vaf ljudje savoljo mene preklinjajo, preganjajo , ino vfiga hudiga po krivim dolshe; vefelite fe , in od vefelja pofka-kujte f vafhe plazhilo je veliko v' nebefih, Ravno tako gerdo fo she pred vami delali f preroki, s' moshmi fhe tako modrimi ino fvetimi."
     Ljubi moji! povsemimo fhe enkrat vfe te lepe Jesufove,  nauke.    Kako lepo podobo prave
     
fvetofti nam Jesuf s' malo befedami tukaj p0pi-fhe ! Kako obilen ftudeniz zhifte frezhe na^ Q^ pre v' nafhim laftnim ferzu! Tak naj bo kdo tako odtvesen od posemeljfkiga, tako is ferza p0. nishen, tako tih ino poterpeshljiv T' terpjjenij tako pohleven ino krotak, tako vnet sa vfe a0_ bro, tako mil ino ufmiljen, tako nedolshen J>res ovinkov ino svijazh, tako miren, tako voljen sa_ voljo dobriga vfe preterpeti; she bi bil tak; zhlo-> vek ljubesni ino zhafti vreden, Bogu ino ljudem prijeten! Kako dobro bi fe mu godilo Itaka miren, sadovoljen ino vefel bi bil! — Torai vtifnite fi te lepe kratke isreke globoko y fp0. minj, ino fpomnite fe jih o pravim zhafu^ ^he vaf, poftavim, lakomnoft, jesa, fladnoft k'hudi-mu vlezhejo; nudite fj: „Blagor ubogim v' au. hu^. blagor krotkim^ blagor ^iim,. kteri ?a #}}}?}-ga ferza!" ipo pa ftorite tudi tako. Veliko blazhi-lo vam bo sa to malo truda. Vfe tifte veli^g jno lepe obljube fe bodo nad vami fpolnile, k? jjm jih Jesuf sa to ino. sa uno shivljenje dela, kteri. fe po tem nauku ravnajo. Bolj ino bolj hofte Boga fposnavali , gmjram bolji, smiram mirnifhi" inO sadovoljnifhi bofte ; na unim fvetu pa ga kofte do konza fposnali, vefelja do fitiga boilp riafh]i svelizhanje bofte vshivali, ki ga ni fenza vfe %haf-no fhe  toliko vefelje.
II.
     Potlej je Jesuf na tifti gori sapovedi boshje islagal, pofebno sapoved ljubesni do vfih ljudi. Rekel  je:
     
n8
     „Ne miflite, de fim poftave ino prerokov prifhel satirat; ne satirat, ampak dopolnit fim jih prifhel. Gotovo, vam povem , pred bofta, nebo ino semlja prefhla, preden bi fe le zher-ka ali pizhiza poftave ne fpolnila. — Povem vam, de, zhe vafha pravizhnoft ne bo vezhi kakor farisejev ino 'pifmoukov, (ti fo fe Judam prav pravizhni ljudje sdeli,) ne poj dete v' ne-befhko kraljeftvo."
     „sSlifhali fte, de je bilo fprednikam rezhe-no: Ne ubijaj; kdor pa ubije, je fodbe ali fmer-ti kriv. Jas pa vam rezhem: Kdor fe nad fvo-jim bratam ali blishnjim rasjesi, je fodbe kriv, Csaflushi she fmert.) Kdor pa brata kolne, je obfoje veliziga sbora kriv, Csaflushi fhe hujfhi fmert kamnjanja.) Kdor pa brata zelo pogublja, je peklenfkiga ognja kriv, (saflushi naj ftra-fhnejfhi fmert ognja.) Zhe tedaj fvoj dar na al-tar pernefefh ,• ino ti fhe le ondi na ,mifel pride, de ima tvoj brat kaj soper te; popufti dar na altarji, pojdi ino fpravi fe P fvojim bratam, potlej pridi, in opravi fvoj dar. —<? tSpravi fe P Tvojim sopernikam, dokler fta fhe na poti. 4Sizer bi te utegnil fodniku sdati, fodnik pa rabeljnu, ino rabelj te v' jezho sapreti. Gotovo ti povem, ne bo te is nje, dokler do sadnjiga vinarja ne poplazhafh."
     „Kdor ti krivizo dela, ne ftavi fe mu. 3Ve mafhuj fe nad fovrashnikam, tudi ne prepiraj fe s' njim; temuzli zhe te kdo po de-fnim lizu udari, pomoli mu raji fhe leviga, kakor de bi s' njim gerdo delal. Zhe fe kdo sa tvojo fuknjo P teboj pravda, raji mu piifti fhe plajfh, kakor de bi fe s' njim tosheval.    Ino zhe
     
**9
te kdo eno miljo s' njim iti lili, rajfhi pojdi dre s' njim, kakor de bi mu to delo ljubesni odrekel."
     „Ljubite fvojefovrashnike; dobro jim rofhite, kteri vaf kolnejo; dobro jim ftorite, kteri vaf zhertijo ; molite sa nje, kteri vaf shalijo ino preganjajo. Potlej bofte pravi otrozi fvojiga ne-befhkiga Ozheta, kteri dobrim ino hudobnim fvoje folnze pofhilja, ino pravizhnim ino kri-vizhnim s' deshjem pomožni. Zhe le tifte ljubite , kteri vaf ljubijo; kakofhno saflushenje imate od tega? Kaj ne ftore tega tudi zolnarji, (ne ftore tega tudi hudobni ljudje) ? Ino zhe fte le do bratov Cdo forodnikov) Ijubesnjivi, kaj je to pofebniga? Ali ne ftore tudi neverniki tega?—-Bodite tedaj popolnama, kakor je vafh Ozhe v'  nebefih popolnama."
       tShe druge sapovedi je Jesuf bolj na tanko rasloshil. Po njegovim nauku ni dofti, le ne-zhiftofti ne delati; on she neframen pogled, she nezhifte shelje v' ferzu ravno tako prepove, kakor gerdo djanje. — Ni dofti, zhe le ne kradefh; Jesuf gladko sapoveduje: „Daj mu, kdor te profi, ino kdor na pofodbo ifhe, fe mu nikar ne od-vrazhaj." — Ni dofti, zhe kdo le per fodbi krivo ne prizhuje, ali po krivim ne perfega; Jesuf tudi pravi: „Vafhe govorjenje bodi: De,- de! ne, ne!" Vfaka befeda, ki nam is uft gre, mora biti gola refniza.
III.
     Ravno tako lepi fo nauki, ktere je Jesuf na daljej na gori dal od molitve ino drusih dobrih, del.
     
no
     „ Varujte Fe,'* je djal „fvojih dobrih del vpri-zho ljudi delati, de bi vaf vidili; fizer per fvo* jim nebefhkim Ozhetu nizh saflushenja ne bofte imeli."
     „Kedar vbogajme delifh; naj ne ve tvoja le7 viza, kaj tvoja defniza flori, de tvoj dar fkrif oftane, ino tvoj Ozhe, ki na fkrivnim vidi, ti ga b6 gotovo povernil. — Kedar fe pollifh; ne hodi klavern kakor hinavzi, temuzh umij II obras, de ne bo nihzhe, kakor le tvoj Ozhe, kteri na fkrivnim vidi, sa tvoj poft vedil. Ino tvoj Ozhe, ki na fkrivnim vidi, ti ga bo povernil."
     „Kedar molifh; idi v' ftanizo, sakleni duri sa feboj, ino ondi moli ivojiga Ozheta, ki je, Tkrivej prizhujozh1, in on bo tvojo molitev ufji-f hal. —• JKedar molite; ne delajte veliko befedi, kakor neverniki, kteri menijo, de bodo savoljo fvojiga veliziga blebetanja uflifhani. Ne ravnajte fe po njih. tSej vafh Ozhe dobro ve, zhefa f)otrebujet^, fhe preden ga profile. Tako le mo-ite: Ozhe nafh, kteri fi v' nebefih; pofvezheno bodi tvoje ime; pridi k* nam tvoje kra]jeftvo; sgqdi fe tvoja volja, "kakor v' nebefih, tako na semlji; daj nam danf nafh vfakdanji "kruh; odpii-fli nam nafhe dolge, kakor tudi mi odpufhamo fvojim dolshnikam; ino ne vpelji naf v' fku-fhnjavo, temuzh refhi naf od slega".
     „Zhe ljudem njih fpodlike odpuftite, vam bo tudi nebefhki Ozhe vafhe grehe odpuftil; »he  pa ljudem njih fpodtjk ne odpuilite,   vam
a Judi vafh Ozh# v7 nebefih yaflnl> grphpv ne
o odpuftil.'*

121
IV.
     Jesuf je fhe na daljej govoril, ino vfi*n ljudem v' nauk ino povefeljenje rekel:
     „Ne fpravljajte fi sakladov na semlji 5 ampak sa nebefa, kjer jih ne fnedo ne rija n^ molji, kjer jih tudi tatje ne ukradejo. Kjer j^ vafh saklad, ondi je vafhe ferze, Zhe tedaj fvoje ferze na zhafno blago naveshete, bofte pa Boga pohabili; nihzhe ne more dvema gofpodama, Bogu ino fvetu, obema kmal flushiti."
     „Rezhem vam: Ne fkerbite sa shivljenje, kaj bofte jedli ino pili; ne sa shivot, P zhim fe bojte oblekli. Taka je le nefrezhna fkerb never-nikov. tSej vafh nebefhki Ozhe. ve, de vfig^- tega potrebujete. Kaj ni shivljenje bolji od jedj ino shivot bolji od obleke? Bog, kteri vam ie dal shivljenje ino shivol, ho sne x"uaY sa oi\raoi*enj"e ghivljenja ino sa. obleko fkerbel, Poglejte ptiz pod nebam: ne fejejo , ne shanjejo, ne fpi-avlja-jp v' shitnize; ino vafh Ozhe v' nebefify jih. ven-der preshivi. Nifte li yi veliko bolji od riiih ? Poglejte, lirnbarjev na polji: ne delajo ir10 ne predejo; ino vam povem, fhe jSalomon v' toliki fvoji zhafti ni bil kakor njih kteri obl^zhen, Ako 'pa Bog travp na polji tako lepo oblazhi, ne Jjo li vam fhe raji tega d*lj vi malorerziJ Ifhite toraj naj poprej boshjiga kraljeftva. ino njegove pravize, vfe drugo vam bo perver&jjeno. Tudi sa jutrifhnji dan ne fkerbite; on ho she fam. sa-fe fkei-heL m-^ Profite, ino fe vam ho dalo; ifhite, ino boftsjjafhU; terkajle, ino f(» Vam bo odperlo."
     
122
V.
     Jesuf je nam v' poduzhenje ino povefeljenj^ fhe rekel:
     ,nS' kakorfhno mero bolte merili, P tako fe vam bo odmerjalo. Zhimu gledafh pesder v' ozhefu fvojiga brata , bruna v' fvojim ozhefu pa ne vidifh ? — Kar koli hozhete, de bi ljudje vam ftorili, ftorite tudi vi njim. To je sa* popadek poftave ino prerokov."
       tSkosi oske duri fi persadenite v' nebefa. Sa-kaj fhiroke fo vrata,, ino proftorna je zefta, ktera v' pogubljenje pelje, ino veliko jih po-njej hodi; filno oske pa fo vrata, ino oska je zella, ktera v' shivljenje pelje, ino malo jih jo najdeš
     „Varujte fe lashnjivih prerokov Csapeljivzov), kteri v' ovzhjim oblazhilu k' vam hodijo, sno-trej pa fo derezhi volkovi! Is fadu, to je, is njih del jih bofte fposnali. Ne vfak, kteri mi pravi Gofpod , Gofpod! temuzh le, kdor voljo mojiga nebefhkiga Ozheta fpolnuje, pojde v' nebefhko kraljefivo. Drugim pa fodni dan po-rezhem: Poberite fe fpred mene, ker fte hudo delali!"
     Temu Jesufovimu govorjenju fo fe vii zhudili. Tazih naukov fhe nikoli nifo flifhali. Lepa tihota je bila med ljudftvam, ino fvet firah jih je prefunil. Jesuf je te nauke tudi sa-voljo naf dal. Blagor mu, kdor po njih shivi! TSTe zhe te nauke le vemo ali snamo, temuzh 7.he jih fpolnimo, bomo   svelizham.
     
»S
20.   Jajrova    hzhi  ino   bolni z a,
     Jesuf, je bit per Matershi T' hifhi, kteriga je bil ravno med fvoje uzhenze pervsel, kar pride poglavar f-hodnize. Jajr mu je bilo ime. Imel je hzher^ fhe le dvanajft let ftaro , ino je bila na fmertni poftelji. Komej ugleda Jesufa, pade bersh pred-nj, ino ga milo profi: „Moja hzhi umira! Pojdi k'meni na dom, dedenefh roke na-njo , shivela bo !" Jesuf vftane , ino gre s' njim. Njegovi uzhenzi ino veliko ljudi gre sa njim,    Vfe fe je  rilo okoli njega.
     Med Ijudftvam je bila shena, ktera she dvanajft let boleha. Mnogim sdravnikam je bila she v' rokah; veliko she je preftala; vfe fvoje premoshenje zelo je she rasdala. Vender vfe nizh ne pomaga ; fhe le huje ino huje ji je bilo, Toraj prerije fkosi Ijudftvo do Jesufa, mu pride sa herbet, ter fe natihama njegoviga obla^ zhila dotakne, ino per te) prizhi je bila sdrava. Menila je , de je to fkrivej ftorila. Ino ref, noben zhlovek ni tega vidil. Ali Jesuf je redil mifli njeniga ferza, in on ji je pomagal. Ober-ne fe, ino rezhe ljudem: J5Kdo fe je mojiga oblazhila dotaknil?" Nihzhe fe ne oglafi. Peter ino drugi uzhenzi mu reko i „Uzhenik! fej- vi-difh, de ljudje od viih Hram v' te tifhe, ino fhe vprafhafh: Kdo fe me je dotaknil?" Pa Jesuf le terdi: „Nekdo fe me je dotaknil, ker vem, de je osdravljajozha mozh fhla is mene." Pogleda po sheni, ki je to ftorila, ino jo dobro ve. Ko shena vidi, de fe nizh ne da fkriti > j.e perftopila, ino   fe pred-nj vergla.    Tako
     
$24
fe je uftrafhila, de vfa trepeta, Pa Jesufova prijasnoft ji fpet ferze sravna, ino vef ftrah jo mine. Vfe na ravnoft je povedala. Vprizho ljudftva pravi, is kake mifli fe je robu njegoviga pblazhila dotaknila, ino kako je na meftu osdra-vila. Jesuf fe milo va-njo osre, ino ji rezhel „Bodi vefela, moja hzhi! tvoja vera ti nje pomagala. Pojdi v' miru, odfihmal naj ne bo nizh, vezh tvoje nadloge." Vfa sdrava ino ve-fela   je  fhla sdaj domu.
     Jesuf je fhe govoril, kar fe nekaj flushab-1 nikov do poglavarja fkosi ljudi perpaha, ina mu. reko: „Umerla je vafha hzhi5 toraj vezh ne nadleshujte uzhenika." Te befede ino pa ftrela dobrimu ozhetu ! Vef pobit ollermi. Pa Jesuf mu je rekel: „Ne uftrafhi fej le veruj, ino refhena bo." — Jesuf pride na poglavar-, jev dom. Pa nikomur ne pulti feboj v' hifho, kakor le Petru, Jakopu ino Janesu ino otrokovim ftarfhem. V hifhi je vfe polno nepokoja ino smefhnjave. Vfe krizhi ino joka po dekletu. Tudi fe je po fhegi tiftih zhafov she mertvafhka pifkala, ino shalovavke fo pele. Jesuf je pokoj ljubil y hrup ino fhum je zhertil. Toraj rezhe : „Kai ta rasbota? Nehajte, ino ras-idite fe. Dekliza ni, umerla, le fpi." Tedaj fe mu ljudj6 pofmehujejo, ker fo dobro vedi-li, de je dekliza mertva. Pa Jesuf fe jim fpraviti ojftro sapove. Ko fo vh" odfhli, gre Jesuf v' ftanizo, ki je bil snerlizh v' njej. Le dekleto-viga ozheta ino mater ino une tri uzhenze je feboj vsel. Lepo ko j-osha fo otroku malo poprej  fhe liza   zvetle;   sdaj   pa  je  bledo, terdo
     
125
ino tiho njeno truplo v' merlifhnizi leshalo! Jesuf je k' merlizhu ftopil. Per njem ftojita ozhe ino mati shaloftna ino s' vdertim bledim obrasam ino s' objokanimi ozhmi. Sdaj ji Urah, sdaj upanje fprehaja. Tudi uzhenzi fe ftraha-ma. pogledujejo, kaj ho. Kmal imajo v' Jesufu ozbi, kmal v' merlizhi. Jesuf je sdaj merlizh-ka sa roko prijel, ino kakor bi jo is fpanja. hotel predramiti, pohlevno ino prijasno ji re-zhe: „Dekle, rezhem ti, vftani!" Ino per tej pri-zhi je dekle vftalo ino hodilo. Jesuf rezhe, de naj dekletu jefti dajo. Tudi jim je fhe terdo prepovedal tega ne drugod praviti. Pa kmal fe J6 vender po vfi desbeli rasglafilo od tega veliaiga zhudesha. Molimo vfigamogozhniga Boga, ki tudi mertve fpet v' shivljenje obuduje,
21. Jesuf ino ojem ino tridejet letni bolnik.
     Jesuf je fpet prifhel y' Jerusalem k' pra-sniku. Reveshev je ifkal, sa njimi je hodil, on ljubesnjivi prijatel ljudi.
     Per nekih vratih Jerusalemfkiga mefta fo bile toplize; v' jesero fe je voda nabirala. Ob fvojih zhafih je voda v' jeseru kipela; angel j namrezh je va-nj hodil, ino je vodo smajal. Kdor je prezej v' vodo fhinil, kedar je kipela 3 je osdravel, imej fhe tako bolesen. Okoli jesera je bilo veliko p of lop je, ki fo mu rekli Betesdct, po kranjfko Miloftija. V tem poflopji je leshalo veliko flepih, hromih, jetizhnih ino dru-sih bolnikov, ino fo zhakali, kedaj bo voda kipela.    Med njimi je bil nekdo , ki je bil  she
     
126
ofem ino tridefet let bolan. Jesuf ga ugleda. Vedil je, de je she toliko zhafa bolan, ino mu prijasno rezhe: „Sdrav bi bil rad, jeli?" Bolnik mu je odgovoril: „Gofpod! nimam ga zhloveka, de bi mi pomagal v' jesero, kedar voda kipi. Preden pa fam va-njo pridem, me she vfelej kdo drug prehiti." Jesuf mu je rekel: „Vftani, vsemi pofteljo, ino idi!" Ko bi trenil, fe mosh ,sdraviga zhuti. Vftane, vsame pofteljo, ino gre vef vefel ino hvaleshen domu. Jesuf pa, ker fe je ondi veliko ljudi ftekati sazhelo, fe je tako naglo umaknil, de ga osdravljeni« fhe po imenu vprafhati ne utegne.
     Tifti dan je bilo v' faboto, ko je Jesuf bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vfiga zhver-ftiga ino sdraviga pofteljo nefti, vfe nad njim sarohni: „Danf je fabota, danf ni perpufheno poftelje nofiti." Je odgovoril: „Tifti, ki me je osdravil, mi je djal: Vsemi pofteljo, ino idi." Ga vprafhajo: „Kdo je pa tifti, ki ti je to rekel?" Mosh ga ni vedil imenovati. Jesuf fe kmal potlej v' tempeljnu s' njim fnide, ino mu rezhe: „Glej, sdaj fisdrav! Ne delaj vezh greha, de fe ti fhe kaj hujfhiga ne sgodi." — Ta bolnik fi je bil tedaj, kakor fhe vezh drusih', ki fo fe v' tej bolnifhnizi valjali, s' grehi fvoje mladofti tolikanj terpljenja nakopal. Ofem ino tridefet let, polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oftudniga gerdiga vefelja! Preljubi otrozi! naj fe vam smiraj ftu-di nad greham,   de ne bofte tudi vi nefrezhni.
     Ko je mosh Jesufa fposnal, gre ino pove Judam : „Jesuf fe mu pravi, kteri me je osdravil."
     
127
Ti fo bili potlej na Jesufa fhe bolj hudi, ino fhe zelo po shivljenji mu ftreshejo, ker je v' fabotd bolnika osdravil. Jesuf, kteri je vfe to dobro vedil, jim rezhe: „Moj Ozhe (ljudem v' prid neprenehama) dosdaj dela, ino ravno tako jas." — Ino to fe pravi faboto prasnovati. Le s' dobrimi deli obhajamo po vredno Gofpo-dov dan,   s' lenobo pa ga le ofkrunjamo.
2 2. Jesus isvoli ino poshlje aposteljne.
    Jesuf pride na Galilejfko, ino kmal fe ljudi bres fhtevila is vfe deshele okrog njega nabere. Zelo od Tira ino tSidona ino od ofre-fhkiga morja je flovelo njegovo ime, tudi od on-dod jih je bres fhtevila. Bolj ino bolj pertifkajo okoli njega. Vil bolniki fe ga ifhejo dotakniti , de bi osdraveli : flepi, gluhi, hromi, mu-tafti, obfedeni, menzhni, mertudi. Ino vfe je osdravil, defiravno fe je malovernih ino gre-fhnih javalne med njimi  mankalo.
     Ko je Jesuf vidil toliko ljudi, ki fo ga de-lezh okoli oblegli, ino fo eden drugimu nauk poflufhati na poti bili; fo fe mu v' ferze fmi-lili, ker fo bili bres pomozhi, kakor raskroplje-ne ovze, ki nimajo paftirja. Rekel je uzhenzam: „Shetev je velika, pa delavzov je malo. Toraj prolite Gofpoda shetve, de delavzov va-njo pofhlje." Novo naredbo svelizhanja je fklenil, ino svezher tega opravzhniga dne je fhel nekam na hrib, ter je ondi vfo nozh v' molitvi prezhul. Per molitvi fi je njegovo ferze naj bolj odfopelo.
     
128
     Kedar fe je bil dan napozhil; jih je smed uzhenzbv, ki jih je veliko imel, dvanajft odbral, leten fo mu bili naj bolj vfhezh, ino jih po pofamesi k' febi poklizhe. Njih imena fo: ^Si-mon Peter ino njegov brat Andrej; Jakop ino njegov brat Janes; Filip ino Jernej; Matevsh ino Tomash} Jakop, mlajfhi tega imena, ino Juda -Tadej; tSimon is Kane ino Juda is Karjo-ta. Te je poflal, ino jim oblaft dal ozhitno uzhiti, ino bolnike osdravljati. Toraj jih je imenoval fvoje pofle, poflanze, ali kar je vfe eno,  apofteljne.   Rekel jim je:
     „Idite, pa sdaj fhe ne k'- nevernikam, tudi ne v' cSamarifke mefta, ampak k' sgubljenim ovzam Israelove hifhe. Povfod osnanujte pokoro, in okliziijte, de je boshje kraljeftvo blis. 0-sdravljajte bolnike, ozhifhujte gobove, obuduj-te mertve, isganjajte hudizhe. Saftonj fte prejeli, saftonj dajajte".
     „Palizo in pa nizh drusiga ne jemljite fe« boj. Delaviz je vreden shivesha. Režite, kedar v' kako hifho ftopite: Mir bodi tej hifhi! Zhe je hifha tega blagoflova vredna, bo gotovo pri-fhel vanjo; zhe ne, fe bo pa vafh blagoflovk' vam vernil."
     „Kjer vaf ne fprejmejo, ino ne poflufha-jo vafhiga nauka; per vratih is taziga mefta ali is take hifhe pojdite, ino fhe prah od nog o-trefite* v' fprizhljej soper nje. Gotovo, vam povem, (S6domfkimu ino Gomorfkimu meftu bo ob dnevu fodbe loshe, kakor takim ljudem * kteri yaf nozhejo fprejeti".
     
129
    „VidUe, Jtakoj-.pvz^ E^fedV volkove vaf po-fhljem. Bodita toraj jpasuinnji kakor kazhe, inp pa pfiprofti kakor gohibje, v^arujte, C§ ^judi, ve^ likp jih vaf h© zhertihVsavoljq m^e. Pa fej uzhenez ni boljjlfed, fr^jjga, uzhenifea,, ^>e hlapez bolji od fvojjga gofpptkjfi^,' Pray fepdi mnen^u^ zhe mu je, kakor -uajbts^iai, inp fJilapza,, ahp mu je kakor gofpoddafjju, Ako fo gofpoda kle/ li, kolikanj bolj bodo fhe njegove pbfle! Pa ne bojte" fe^Mh.^kte^i iej^eio-.umore, dufhe pa ne morejo umoriti; bojte fe le tifiiga, kteri sa-more telo. ino   d»f^p ;v' pekel pogubiti,"
    „4Se! Jj ne prodaja dvoje vrabzpv po vinarr j?? Ino vender fhe eden, bfes vefti ino . volje vafhiga Ozheta ne pade ha, tla« Toraj nikar Je pe bojte! Vi fte boljfhi kakor vfi vrabzi. Tudi vn lafje na glayi ?p vam prefhteti."
    „Kdor bo mene pred ljudmi priznal, od njega bom tudi jas per .fVojim Ozhetu v' nebe-jih prizhal, de je moj. Kdor bo pa mene per ljudeh satajil, ino ia ni ene inp mojiga nauka framoval; njega fe bom tudi jas per Ozhetu v' nebefih framoval, ne bom ga fvojiga fposnal. — Kdor ozheta ali mater bolj ljubi ko mene, mene ni vreden. Kdor fimi ali hzher bolj ljubi ko mene, mene ni vreden. Kdor fvojiga krisba ne sadene, ino sa menoj ne hodi; mene ni vreden."
     „Kdor vaf fprejme, mene fprejme, ino kdor mene fprejme, fprejme njega, kteri me je poflal. Kdor naj manjfhimu njih, kteri v' me Verujejo, poshirik mersle vode poda, sa to ko je moj uzhenez; gotovo, vam povem, ne bo bres   povrazhila  oftal."
9

i3o
     Ko je bil Jesuf te nauke konzhal; fo fe njegovi tizbenzi po dva ino dva rasfhli, fo o-snanovali njegov uk po meftih ino tergih, fo ljudi k' pokori opomirijevali, fo napovedovali, de je kraljeftvo boshje blis^ ino fo bolnike o-sdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuf od tod drugam fhel, ino je povfod neprenehama uzhil, ter dobrote fkasoval.
23.   Jesusovi   nauki  v'   prilikah.
     Jesuf je fpet veliko trumo ljudi, ki (o ob Genesarfkim jeseru ftali, is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v'   prilikah   uzhil.
     „tSejaviz," je sazhel Jesuf, „je fhel fejat. Med fetvijo   je nekoliko sernja na   pot padlo.    Pohodijo ga; pa tudi ptize  fo letale,   ino ga  poso-bljejo.    Nekoliko ga  je na kamnito padlo, kjer ~je bilo prepefheno, ino preplitvo perfti.    Je fi-zer naglo  pognalo; pa folnze ga je sapeklo, ino fe je ufufhilo, ker fe ni kam vralli imeld.   Nekoliko  ga  ie med  ternje   padlo.    Ternje   je   s' njim vred raftlo, ino ga  je sadufhilo 5 tdraj  tudi   ni  bilo  nizh   fadu.     Nekoliko  pa   ga   je v' dobro  semljo  padlo.    Pognalo, raftlo, sadelova-lo, ino tridefeleri, fheftdefeteri, zelo ftoteri fad je obrodilo."
     Jesuf fam je to priliko isloshil. „Glejte," je djal, „feme je boshja befeda. Per kterih ser-nje na pot pada, fo tifti, ki flifhijo boshjo be-fedo, pa je ne rasumejo. Tedaj pride kmal hudizh, ino pobere is njih ferz, kar je v' njih safejaniga, de ne verujejo, ino nifo svelizhani. Per kterih ser-
     
i3i
nje na kamnito pada, fo tifti, ki boshjo befed® flifhijo, ino jo prezej s' vefeljem fprejmejo, pa ji ne dajo vrafti fe. Majavi fo, ino le nekaj zhafa verujejo j pride naj pa nadloga nad-nje ali preganjanje savoljo Loshje befede, fe pa kmal dajo sapeljati, in ob fkufhnjavi fpet odftopijo. Per kterih sern je med tem je pada, fo tifti, ki boshjo befedo fizer poflufhajo, ,pa vender proftor v' fvojim ferzu dajo tudi zhafnim fkerbem ino sa-dregam. Goljufno bogallvo, fladnoft ino druge pofvetne flafti jih mikajo, ino sadufhe befedo boshjo, de nizh fadii nima. Per kterih sernje dobro semljo najde, fo tifti, ki befedo boshjo poflufhajo ino umejo, jo s' voljnim ino dobrim ferzam fprejmejo in ohranijo, ino P fta-novitnoftjo fad obrode, nekteri tridefeteriga, ne-kteri f heftdefeteriga $  ino nekteri ftoteriga."
     V drugi priliki je Jesuf vfo sgodovino bo-shjiga kraljeftva na semlji lepo popifal. Djal je:
     „Per nebefhkim kraljeftvu je ravno tako, kakor per moshi, kteri njivo s' lepim femenam obfeje. Pa ko njegovi ipe, pride fovrashnik, nafeje ljuljke med pfhenizo, ino gre. Redar fetev poshene, ino klafje dela, fe tudi ljulj-ka perkashe, Hlapzi gredo k' gofpodarju, ino mu reko: Gofpod! nifi li dobriga femena na njivo fejal, od kod je tedaj ljuljka? Gofpodav rezhe: ,-Sovrashin zhlovek je to ftoril. Hlapzi rezhejo: Hozhefh li, de gremo, ino jo porujemo ? Ne, ne! jim rezhč, s' ljuljko bi utegnili tudi pfhenizo populiti. Naj raftete fkupej do shetve$ ob shetvi pa porezhem shenjzam: Poberite vper-*
     
i3a
vizh ljuljko,   ino v'   fhope jo poveshite,   de fe foshge; pfhenizo pa mi  fpravite v7 fkedenj."
     Tudi to priliko je Jesuf fam rasloshil, „tSe-javiz dobriga femena", je djal, „je lin zhlovekov. Njiva je fvet. Dobro feme fo otrozi boshjiga kralj eftva1; ljuljka fo otrozi hudobije. tSovra-shnik, ki je ljuljko fejal, je hudizh.- Shenjzi fo angelji. Shetev je konez fveta. Kakor fe" tedaj ljuljka odbira ino poshiga, ravno tak bo konez fveta. tSin zhlovekov bo poflal angelje, de bodo vfe pohujfhevavze ino hudodelnike is njegoviga kraljeftva odbrali, ino jih v' plavsh pometali; ondi bo jok ino fhkripanje s' sobmi, Pravizhni pa fe bodo v' Ozhetovim kraljeftvu fvetili kakor folnze." Na sadnje je Jesuf per-djal: „Kdor ima ufhefa poflufhati, poflufhaj," to je, k' ferzu fi vsemi leto, ino po tem ravnaj fVoje* shivljenje.
24.  Nekaj manjih  Jesusovih prilik.
     „Nebe/hko kraljeftvo," je fhe Jesuf djal, „je podobno gorzhizhnimu ali senofovimu feme-nu, ktero kdo vsame, ino na vert ufeje. Je fizer naj manjfhi femenze; ko je pa ufejano, poshene nakvifhko, ino srafte ko drevo , de ptizhi fpod neba hodijo, ino v' njegovi fen-zi prebivajo." — Kar fe od konza majhno vidi, je fzhafama veliko v' odraftlikih ali naftop-kih. Bodite tedaj tudi v' majhnih rezheh Bogu svefti; fizer bi mu bili kmal tudi v' velizih nesvefti, kakor' je pregovor: „Is maliga fe sa-zhne,   v'   velikim   fe neha,"
     
i35
    „Nebefhko kraljeftro," je djal Jesuf, „je podobno kvafu^ ki ga gofpodinja vsame, ino' trikrat toliko moke s' njim vmefi, de fe fkva-fi." — Naj tudi naf Jesufov duh tako prefhine, de bo vfaka nafha befeda, vfako nafhe delo kaj nebefhkiga. imelo v' febi.
     „Nebefhko . kraljeflvo ," je fhe djal Jesuf $ „j« podobno sakladu, kteri je fkrit v' njivi; je podobno biferju ali perljnu, ( kteriga kdo kupi sa vfe, kar ima."— Nizh nam ne bodi ljubfhi, ko fvetofl: ali pravo kerfjianfko sbivljenje ino ko svelizhanje,  ktero potlej  upati fmemo.
     „Drev6 fe po fadu fposna. Dbbro drevo rodi dober fad. Ktero pa dobriga fadii ne. rodi, fe pofeka, ino v' ogenj vershe.S' — Le fvete befede ino dobri fklepi fhe ne flore dobriga zhloveka, kakqr perje ino zvetje bres fadii ne flori dobriga drevefa.
     „Kdo vaf, ki ima fto ovz^ ino bi eno smed njih sgubil, bi unih devet ino devetdefet ne po«-puftil v' pufhavi, ino fhel sgubljene ifkat, do* kler je ne najde? Ino kedar jo najde, jo s' ve-feljem na ramo sadene, domu nefe, ter fvoje prijatle ino fofede poklizhe, ino jim rezhej Vefelite fe s' menoj! nafhel iim .ov^o, ktera fe je bila t sgubila." — Tako ifhe Jeguf grefhnika. Tako jfe  vefele angelji nad poboljfhano dufho.
     „Kdo vaf," pravi Jesuf, „je tak ozhe , de bo kamen dal fvojimu finu> ko ga hruha 'profi; ali kazlio, ko ga, ribe profi; ali fkorpjona, ko ga jajza profi? Ako tedaj vi, defiravno fhe hudobni,  Jvojim  ©trokam   dobre darove refte da-
     
i34
jali; kolikanj bolj jim  bo   vafh nebefhki   Ozhe dobriga duha dal, kteri ga tega profijo f"
25.    Magdalena spokorjenka.
     Farisej, (Sjmon po imenu, je bil Jesufa k' jedi povabil. Jesuf jeprifhel, ino fede sa miso. Ravno v' tem meftu je bila shenfka, ki je fla-bo flovela, velika grefhniza je bila. Pa kar je Jesufa fposnala, ino uzhiti flifhala; je vfa druga, je polna zhafti ino ljubesni do njega, ino fe is ferza kefa v/ih fvojih grehov. Ino 'komej je svedila, de je Jesuf v' farisejevi hifhi, je bila preže j v' njej.
     Med jedjo pride v' hifho. Pa ne upa fi Jesufu pred ozhi; sa herbet mu gre, ino k' nogam fe mu vershe. Le befedize ne fpregovo-ri; pa folse fe ji uderejo, ino kapajo Jesufu ti a noge. Ko je to vidila, jih otira f' fvojimi lafmi ino kufhuje. V alabaftrovi pofodi je bila dra-siga   mašila   pernefla;   na   noge   mu   ga   islije.
     Farisej, ki je Jesufa goftil, je molzhe gledal; ino fam per febi miflil: „Prerok naj bi bil, she bi vedil, kdo je ta shenfka, ki fe ga dotika, de je grefhniza!" Jesuf je vedil njegove mifli, to-raj mu rezhe : „tSimon! nekaj ti imam povedati." tSimon je djal: „Le povej mi, uzhenik \Ci Jesuf pravi: „Pofojevaviz je imel dva• dolshnika. Eden rnu je bil petdefet, eden pet flo frebernikov dol-shen. Ker ni nobeden imel f zhem plazhati, je obema dolg odpuftil. Kaj menifh, kteri tih dveh  ga  bo   bolj   ljubil?" cSimon je odgovoril:
     
i35
„Jas bi rekel, komur je vezh   odpuftil."    Jesuf je djal:„ Prav fi rasfodil,"
     Farisej fhe ni vedil, kam Jesuf f to priliko meri. Tedaj fe Jesuf v' sheno oberne, ino rezhe ^Simonu: „Jo lividifh to sheno? V tvojo hifho fim prifhel, ino fhe vode na noge mi ni^i dal; ona pa mi je P folsami noge mozhila, ino P fvojimi lafmi otirala. Nili me kufhnil v' po-sdravje; ona mi pa ni nehala nog kufhevati, kar je v' hifho ftopila. Nifi mi glave s' oljem po-masal; ona mi je pa fhe noge s' dragim masi-lam polila. Toraj ji je, ti povem, veliko grehov odpufhenih , ker je njena ljubesen velika. Komur je pamanjodpufheniga, pa tudi manj lju--bi." -— Sheni pa je Jesuf rekel: „Tvoji grehi fo ti odpufhenij tvoja vera ti je pomagala, pojdi  v' miru!"
     Jesuf, poln boshje milofti, grehe odpufha. Koga ne gine ta ljubesen ?
26.    Posebni   Jesusovi   nauki   per   mnogih perloshnostih.
     Pifmouk je k' Jesufu perftopil, ino ga vprafha: „Uzhenik! ktera je naj vezhi ino perva sapoved v' poftavi ?" Jesuf mu odgovori : „Ljubi Boga fvojiga Gofpoda is - zeliga fvojiga ferza, is žele fvoje dufhe, is vfiga fvojiga uma ino is vfe fvoje mozhi, Ta j& perva ino naj vezhi sapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi fvojiga blishnjiga kakor fam febe. Vezhi sapo-vedi, ko fte te dve, je ni. Vfa poftava ino vli preroki fo v1  tih  dveh sapovedih."
     
i3ff
    Ko je Jesuf nekčdaj tp fredi veliko ljudi ftal, ki jim' je bil ravno is nadlog pomagal; je rekel te le befede, ki jih ni %? slatam preplavati. vMoj Ozhe,^ je 'djol, -„jM*We! 4-ezhi meni &ozhil.4 Pridite kP ineni vff, ki fte oblosheni in dbtes&enf, Ma jaš vaf bom pokrepzhal, Vfeemfte mdf farfll fta-fe, ino uzhite fe od mehe, ker fith krotek" Ino,'is ferza ponishen; po tem bofte p*$6%^fyoj&A *adfbam nafhli, ker j« fladek moj jarm^ mol ?&hM moja butara."
    Nekdo je $ii?m^ Jesulu rekozh: „Go fpod! fl feb&^blHJ1fi^'il^*»!f^ pa domu na grem poprej^ d&- ffr $hr Tvo^li jpof lovim." Je fuf ? ki je dbbftf vidiT^' de mil je Ttbmej na po refhSnsa, tiio* de g$J bddo" cfoma fpet odvemili i»a rezh&: „Kd©^ šaffJ&g ^rime, ino fe sa> febo osira; ni sa^boshje kraljeftvo."
    Mi peti 'fš 4M<edaj fjifmduR kT Jesufu pri-fhel, ino mu meih&t ffizi&ntk? per tebi Bom; kamor koli pojdefh;" Zhefhj Iji je miflil fam pefc M>5, MsteC%Q- ^01% p^kiet|mo kraljeftvo poftavil, ino me^-obogatir. ' l3a Jesuf mu je v ferze vidil-^ tojaj mu na njegove mifli odgovori} ^Ciel^z^. Imafo fvoje luknje, ptize fvoje gnjesdaj fij^lžbrovekov pa fhe glave nima nikamor na rvoJ%^3trtoniti,"
    Jesuf jefte$ed$j.tempeljnu v' darivnizinafpro-ti fedel, ino gfksda,, .ko fo denarje va-njo metali Veliko bogatih, fe nO veliko va-njo dajalo. Uboga vdova pa pride, ino da le dva boshjaka vanjo ? klera fta vkuj^ eno neshizo snefla. Jesul poklizhe fvoje uzhenze, ino jim rezhe: „Go-tovo vam povem, ta uboga vdova je vezh dala,
     
i37
kakor vli drugi. Vli uni fo le is obilndfti V dar dali, ona pa je vfe dala, kar je premogla." — Bog gleda veliko bolj na nafhe ferze, kakor p^a na nafhe dela.
    Nekdo je rekel Jesufu: „Kaj ne, uzhenikl malo jih ho svelizhanih ?f* Jesuf pa je njemi1 ino unim, ki'ftjf per njem ftali, rekel: „Per^ sadujte fi fkoisl fcske "vrata priti v' nehefhko* kraljeftvo, ker Veliko, vam povem, jih bo she-1 Ielo va-nj priti. pa ne bodo mogli."
    Nekedaj je Peter k' Jesufu ftopil, ino mu rekel 4 „t>'ofp\5d! kolikokrat morani bratu od-puftiti, kferi mČTasshali? ^Sedemkrat, kali?^ Miflil je, nesrfano velika bo ta. Ali Jesuf hiu odgovorih „Povem tt, he le fedemkral, ampak fedemdefetkrat fedenikrat.<f —<- Vfe moramo ras-shalnikam   odpuftiti, takb   je boshja volja.
27.    Smert Janesa kerstnika.
    Herod, fin tiftiga Heroda, ki je bil dal Betlehemfke otroke pomoriti, je bil knes na Galilejfkim. Janesa kerftnika, ki je po vfi de?-* sheli flovel, je na fvoj dvor poklizal. Janes je1 prifhel, ino ga fvari savoljo njegovih grehov , pofebno pa savoljo tega, de fe je ta knes saro-zhil s' sheno fvojiga brata, kteri je fhe shivel. Herod ga flufha v' marfikaki rezhi, v' tej pa ne. Herodiada pa (tako je bilo tej nesvefii sheni ime) je odfihmal temu fvetimu moshu po shivljenji ftregla, ino knesa nagovarjala, de naj bi ga is poli fpravil. Herod rezhe te-3aj   Janesa   vkleni   ,   ino  ga   v'  jezno  pahne*
     
i38
Kmal po tem je bil Herodov god. Goftil je; tifti dan, ino vfe imenitne Galilejze povabi na obe-do« Med jedjo pride Herodiadina hzhi v' obednizo, plefhe vprizho vfihj ino vfim dopade. Herod^ ne ve kaj od vefelja. Prezej po plefu jo k' febi poklizhe, ino ji rezhe: „Proii me, kar Tiozhefh; uflifhaj te bom^ ko bi tudi polovizo mojiga kraljeftva profila.,ir Ino saperfegel fe je. Dekle je tirno' per vratih fhinilo, ino mater poprafha : jjKaj zhem profili ?" Mati rezhe: „Glavo Janesa kerftnika !" Dekle pride hitro nasaj, ino rezhe Herodu : „Profim te^ v' tej fkledi le mi daj prezej glavo Janesa kerftnika." Herod fe uftrafhi, ino shaloft ga opade. Pa savo-ljo perfege ino savoljo goftov je vender le v' profhnjo dovolil. Kmal pofhlje rabeljna P poveljem Janesovo glavp pernefti. Rabelj je- fhel, dene Janesa v' jezhi ob glavo, ino pernefe v' fkledi kervavezho glavo. Dekletu jo poda, ino dekle jo  je  materi neflo.
        4Strafhna kriviza je prifhla is plefa. Pa zhe tudi miezh nedolshnimu glavo odfeka, zhe-dnoft vender ne oftane bres plazhila, kakor greh ne bres fhtrafnige; fej je fhe drugo shivljenje, ino Bog je nefkonzhno pravizhen.
28.   Jesus boshji prijatel otrok.
     Jesuf je , kakor po navadi, vef dan J* prerivu med ljudmi konzhal. Ne utrudi fe, vef dan je uzhil, ino bolnike sdravil. Proti vezheru fe ljudje she sgubljajo, ino ?udi Jesuf je   hil   she   daljej   namenjen.    Tedaj pride fhe
     
1%
nekaj bogabojezhih  "mater, ktere fo polne  sau*--panja ino ljubesni do   Jesufa  fvoje   otroke per-peljale, de bi jih   blagoflovil,   roke na-nje po-loshil, ino molil nad njimi.   Uzhenzi, to viditi, fo revkali nad otrozi, ino kregajo   matere.   Od-legljej   bi   bili    radi   trudnimu   uzheniku   per-vofhili,   nov   trud   bi   mu   bili radi  odvernili. Pa Jesuf je otroke m ferza ljubil, ino ta nepri-jasnoft   uzhenzo\j mu   ni bija vfhezh.   Poln ne-befhke  prijasnofti   poklizbe   otroke  k'   febi, u-r zbenzam pa rezbe: „Puftite otrozhizhe k' meni, ne   branite • jim 5   tazih   je   nebefhko  kraljeftvo.) Ino pa gotoyo vam povem," je fhe djal, „kdoix koli boshjigft kraljellva  n&rsfprejme kakor jotrojk zi, s' ravno  toliko   ponishnoftjo ino priproftoft-j jo, ne pojde va-nj." Potlej je   Jesuf otroke  pbr jemal,    roke    na-inje   pokladal,   ino   molil   nad njimi.
     Per tej perloshnofti je Jesuf tudi fhe jodra,-? fhenzam nektere befede rekel. Resno ino ter-do je rekel prizhujozhim: ,,Kdor koli tih mar lih koga v' mojim imenu fprejme, mene fprej-me. Kdor pa • jtazih majhnih koga pohujfha; bi mu bilo bolje, de bi fe mu. mlinfk kamen na vrat obefil, ino de bi i>il v' globozhiner morja potopljen. Gorje zhloveku, po kterim. pohujfhanje pride! — Akd te tvoje oko, ali tvoja noga, ali tvoja roka pohujfha, isderi fi oko, odfekaj fi roko ali nogo, ino versi jo od febe j bolje ti je, de grefh bres tih udov v* nebefhko kraljeftvo, kakor de bi s' njimi v' pekel prifhel, kjer grisejozhi zhcrv ne umerje, ino shgožhi ogenj ne   ugafne,  — Varujte  fe tedaj  koga  tiJ^
     
14 a
malih sanizhevati, ker povem vam, njih ang&-Iji v' nebeiih vedno gledajo oblizhje mojig* Ozheta> kteri je v'  -nehefih."
Kako  perferzhno ljubi Jesuf otroke!
29. Jesusov spremin.
    Jesu-f je enkrat fvoje naj Ijubfhi uzhenze r Petra> Jakopa ino Janesa, na fkrivnim febčj vsel, ino. jih na vifbko goro pelje. Ondi je molil, Mfld molitvijo fe na enkrat fpremeni. ; Njegov obras fe je fvetil kakor folnze, njegove obla-* &hila fo- bile hele kakor fneg. Ino glej, dva moi sha V nebefhki Tvetldbi fe perkasheta, Mosef namrezh ind Elija. S' Jesufam fta fe pčgovar-e jalft, kako fe- bo v' Jerusalemu s' njim isfhlo.r-^ Jesufove tri usshenze^ ki fo ga fnremeii-jeniga vidili, je fvet ftrah prepadel. Vfi trije to saa maknjeni ftermeli. - Peter, Vef fam is febe, re-zhe Jesufu: „Gofpod"j dobijo je4 tukaj biti! Naj naredimo trifh&tore-, tebi eniga, Mosefu en)ga? mo Eliju eniga." Peter je fhef govoril, karjifr<obkk obfenzhi , is <^kteriga fe glaf oglafi i ,>Ta je moj preljubi lin-, ki imam dopadenje nad njim; njega poflufhajte!« Uzhenfci, flifhati U glaf J fo vfi* preftrafhehi na fvoj ^bras popadali? ™° ga molili. Jesuf 'ftopi potlej k' "njim, jih pri* me, ino rezhe : „Vftanite, nikar fe ne bojte ?$ Odpr6'dzhi, pa ne vidijo drusiga, kakor faj miga Jesufa v' »njegovi navadni' poftavi.
    S' gore grede jim je Jesuf rekel : „Te perka-sni nikomur ne pravite, dokler fin zhloveko*" ne ho od fmerti vftal.« Pa „od fmertiv/tati?, teh be^
     
i 4*'
fed fhe nifo umeli; toraj fo fe med leboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odfihmal je Jesuf •smiraj umevnifhi od tegar govoril. „V ferze", jim je rekel, „ii vtifnite te befede;: cSin«hlovekov bo Judam v' roke sdan, in<v umorili ga bodo. V treh dneh pa bo fpet odMrnerti vftal.^ To-de te befede jim nifo hotte v^ glavo, bile fo jim, šdaj fhe temne,
Tukaj  na gori fe" jim je Jesuf perkasal r*
fvojim velizhailvu,  ktero je  njemu,   tSinu ho-
shjinm,' laftno. Pofnemajmo ga tukaj na tem fve-
•tu,  de   ga   bomo1   ondi    v' nebefih   gledali eb-*
lizhje v' oblizhje.
    Sdaj je Jesuf fhe dva ino fedemdefet uzhen-zov poflal p6 Israelfkim pred fvojim oblizhjem v' vfe kraje, kamor je imel fam priti, P takim poveljem, kakorfhno je bil she poprej fvojim apofteljnam dal. Njegov nauk fe je smiraj bolj rasglafoval,  ino je smiraj vezhi fad rodil.
3o.   Sgubljeni sin.
    Jesuf je fpet vezhkrat nauke v' prilikah, dajal. Gotdvo je ta le sa zhlovefhko ferze naj lepfhih ino naj  ljubesnjivfhih ena.
    Nekdo, je djal Jesuf, je imel dva finova. Mlaji lin rezhe: „Ozhe! dajte mi moj del, kolikor mi ga gre." Ozhe f asdeli finovama premo-shenje. Nekaj dni potlej je mlaji fin vfe. pobral, je fhel od doma v' daljen kraj, ino je s* rasusdanim shivljenjem vfe pognal. Redar je bil she vfe sapravil, je vltala v' tifti desheli velika lakota..   Tudi on je sazhel ftradati,   Toraj
     
i4*
fe vnudi nekimu meftnarfu v' flushbo, kteri ga je na fvojo priftavo.> poflal fvinj paft. Tukaj bi bil savoljo lakote rad otrebke jedel, ktere fo fvinjam dajali; pa mu- jih nihzne ne da, Sa-dnjizh gre fam v' fe, ino rezhe : „Naj manjfhi najemniki imajo v' liifhi mojiga ozheta kruha zhes nemozh; jas pa tukaj fhe otrebkov ne dobim, de bi fe jih najedel! Ino tako bi fin bq-gatiga ozheta lakole umiral LVsdignil, k' fvoji-mu ozhetu fe bom. vernil, ino jim porezhem: Oahe! pregrefhil fim fe nad pebam ino nad vami. Vezh nifim vreden vafh fin imenovan biti; le kdo vafhih najemnikov naj bom!" Na pot fe poda, ino fe poverne k' fvojimu ozhetu. Ozhe ga she od delezh ugleda. Grosno inako fe mu ftori, mu tezhe naproti, fe ga oklene, ino ga kufhne. sSin je sažhel: „Ozhe! grefhil fim v' nebo ino v' vaf. Vezh nifim vreden vafh fin imenovan biti!" Ali ozbeiga ni puftil isgovori-ti; fvojim flushabnikam rezhe: „Urno pernefite naj lepfhi oblazhilo, ino preble^ite ga; perflan mu nataknite, in obujte ga. Pojdite po pitano tele, ino sakoljite ga.; goflili fe bomo, ino ve-felizo obhajali. Sakaj ta moj fin je bil umeri, pa je oshivel; fe je bil sgubil, pa fe je fpet nafhel!"— Kako dober je ozhe! Tak je nafh Bog do gre-fhnikov, kteri fe refnizhno fpokore.
       tStarji fin je bil ravno na polji, kedar je brat domu prifheL Domu grede flifhi golti ino petjei Hlapzov eniga poklizhe, ino ga vprafha, kaj de je. Je odgovoril: „Tvoj brat je nasaj prifhel, in ozhe, ker fo ga fpet sdraviga dobili, fo rekli pitano teje saklati."    To je ftarimu
     
i43
bratu teshko djalo, ino ni hotel v' hifho. To-raj pride ozhe is nje, ino ga prijasno profi. tSin pa je ozhetu odgovoril: „ Vidite, toliko let vam she delam, nikoli nobeniga vafhiga povelja nifim prelomil; pa fhe kosleta mi nifte nikoli dali, de bi fe P prijatli pogoftil. Ko fe je pa ta vafh fin pertepel, kteri je vef ivoj del s' vlazhugami pognal; mu pa -fhe pitano tele re-zhete saklati!" Ozhe mu je djal: ,.tSin! ti fi vedno per meni, ino vfe moje je tvoje, Golliti ino vefeliti pa fe je treba, de tvoj brat • fhe shivi, ko fmo menili, de je shte mertev, ino de fe je sgubljeniz  fpet nafhel !*'
    Ne delajte tako neufmiljeno ino neprijasno P fvojim blishnjim kakor ta brat, temuzh mili ino ufmiljeni bodite kakor ta ozhe; rezhem fhe vezh, kakor nafh Ozhe y' nebefih.
31.   Usmiljenje   ino   neusmiljenje.
     Jesuf je djal: „Nekdo je fhel is Jerusale-ma v' Jerihunt. Na poti. je med rasbojnike sa-del, kteri ga obropajo, ranijo, ino na pol mertviga populle. Pergodi fe pa, de gre Judovfk duhoven po tej poti; ga vidi, ino gre memo. Tudi levit pride, ga vidi, ino gre ravno tako memo. Na sadnje pa je prifhel popoten tSamari-jan do njega, ga vidi, ino fe mu v' ferze fmili. K' njemu perftopi, mu olja ino vina v' rane vlije, ino jih obeshe, ga na fvoje shivinzhe po-fadi, v' goftinizo ali ofhtarijo pelje , ino ofker-bi. Drugi, dan, preden odrine, da goftinizhar-ju ali ofhtirju dva denarja rekozh: ,,.Slresi muj
     
i44
J^r fe vezh naibep&> *» J»en? BBe?a) grede pla^->b;al.« ^« Tp je pravda ljtobesfen do, blislmjiga,, i>4ve$htt namrezh v' nadlogi pomagati, ako rav-#0 j^ kake krive yere* ^Jetif je fhe Jesuf jdjal i „ino tako Jiori,"
     Drujkrat je nebefhki #$^en<ik Jak« le pravil; Kralj je P fvojimi dolshniki^Jjrajt delal. Ke-A&r je sazhel rajtajij pr^dp ;d^Bhmk, kteri m« je bil defet jeser talentov ^ofeh&ft« (En talent je okpli dva ino JridefeJ j es,e^^lj dinarjev sne-<fel). Ker dplshnik nima ?' zh^m^jil^zhatj f pro? Sx gofpoda na kolenih ilejkoah^^i^P^erpi: 4 menoj !" Na njegovo- milo • $HAf?\*$fe, «(? ga js .gefpod ufmijil, ino mu vef dio^^dpVftil. Od .gofpoda grede frezha ?a hlapgZr1ffvojiga fohlap* za, kferi mu je bil fl» defe%tk(0v dolshen. Tef ga hersh sa yrat sgr,abi> ijn^hgja davi rekoah* „Plazhaj, kar fi mi dolshen!" 4SohIapez pade pred-nj, ino g«fe *nila pr^ 5r«kp»l*\5 »Eater-pi s' menoj, vfe ti bom poplazhal." On pa ni hjbt(?) tenuizh je fhel, $no gfc ^ertshč • y' jezho, dokler dolga ne bo poplazha^.1 Gofpod eve vfe toj pofhlje prezej po-nj, ino mW» rezhe: „Hudo-Jbnl hlapez! vef tvoj dolg firn ti odpuftil ino isbrifaj, ker a* me profil. Al j <bi ne bil tudi ti toliko pravize imeti mogel y- de bi fe bil fvojiga lohjapza ufmilil, kakor fim |fe^ ja? tebe ?" Ing kralj fe je rasferdil, jijto ga da trinogam, do<" kler ne bo vfiga dolga poplatehal.
     „Ravno tako", pravj »Jesuf, „bo tudi moj nebefhki Ozhe rfakterimu vaf ftoril, zhe vfak fvojimu bratu is ferza ne odpuftite*
     
i/,5
52 . Bogatinez   ino   uboshiz.
Je   bil bogat mosh,   pravi   Jesuf, kteri   fe je v'  /hkerlat  ino   Jenzhizo   oblazhil,   ino vfak dan sbidano goftil.    Bil je tudi uboshiz ,   Lazar po imenu, kteri  je  poln torov pred bogatinzhe-vimi   durmi- leshal.    S' drobtinami,   ki fo boga-tinzu  s'  mise padale,   bi  fe  bil   rad nafilil; pa nihzhe mu jih ne  da, pfi  le   hodijo k' njemu, dno mu rane  lishejo.     Sgodilo fe  je, de umerje uboshiz, ino angelji fo ga nefli Abrahamu v' naro-zhje.    Umeri   je  tudi bogatinez,   ino   je  bil v' •pekel pt>gresnjen.    V   peklu  v'   velizAh   nvukah, fe  nakvifhko   osre,   sagleda   od delezh Abrahama ,   ino Lazarja v' njegovim narozhji.    Bersh glaf sashene rekozh: „0h, ozhe Abraham, ufmi-li fe me!  Pofhlji  mi Lazarja,   de   konez  perila v1 vodo pomozhi,   ino mi jesik ohladi; ftrafhno -terpim   tukaj    v'  plamenu."     Abraham   mu   pa odgovori:   „Pomifli,   fin! de fi ti she v'shivlje-nji fvoje dobrote prejel, Lazar pa je veliko hu-diga preftal; sdaj pa fe on vefeli, ino ti terpifh. Memo  vfega tega   je   velik   prepad   med  nami dno vami, de od tod, ko bi tudi kteri hotli, ne morejo k'  vam, ne od ondod k' nam."    Bogatinez   je   djal:   „Pa  profim  te,   ozhe!   vfaj  na dom mojiga  ozheta ga  pofhlji,   fhe pet bratov imam, de   jim bo   prizhal, kakofhna je   tukaj, de vfaj   oni   v'  ta   kraj  terpljenja  ne  pridejo.4* Abraham mu rezhe:   „Imajo Mosefa ino preroke,   nje   naj   poflufhajo!"   Bogatinez   je   djal: Oh, nikar tega, ozhe Abraham ! Zhe pride kdo od mertvih do njih, fe bodo poboljfhali." Abra-
10

U6
ham je pogovor odresal, ino rezhe: „Zhe Mo-sefa ino prerokov ne flufhajo, ne bodo verovali, ko bi tudi kdo   od mertvih vftal."
     Na tem fvetu je bolje biti ubogi Lazar, kakor hudobni bogatinez.
33. Modre ino trapaste devize.
     V nebefhkim kraljeftvu, je djal Jesuf, bo ravno tako, kakor s' defetemi devizami, ktere fo fvoje fvetila vsele, ino sheninu naproti fhle. Pet jih je bilo trapallih, pet pa pametnih. Trapafte pernefo fizer fvetila, olja pa ne ; pametne pa vsamejo f fvelili vred tudi olja v' pofodah. Ker shenina le dolgo ni bilo, fo vfe podremale ino pofpale. Opolnozhi fe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vftanite, ino pojdite mu naproti!" Devize bersh vftanejo, ino pershgo fvetila. Tedaj reko trapafte pametnim : „Dajte nam fvojiga olja, nafhe fvetila ugafujejo." Pametne jim pa odgovore: „She ne! ne moremo vam ga dati, fhe nam bi ga permankovati utegnilo ; pojdite raji k' oljarju, ino fi ga kupite, kolikor ga potrebujete." tSo odfhle, kar pride shenin. Kolikor jih je bilo perpravljenih, fo fhle s' njim v' hifho k' she-nitninij, ino durr fe sapro. Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Gofpod, odpri nam, odpri!" Shenin pa je odgovoril: „Goto-vo, vam povem, ne posnam vaf!"
     Zhimu fo fvetila bres olja ? Kaj pomagajo sunanje dobre dela  bres fvetiga konza, bres do-
     
                                            i'i7 briga ferza? K' svelizhanju je kaj vezh potre-bniga, kakor le sunanje dela ali le  dobri f klepi.
34. Mnoge poduzhne sgodbe.
     Jesuf je bil P fvojimi uzbenzi fpet v' Ka-parnavmu, kar nekaj mosh, kteri fo davek sa tempelj pobirali, k' Petru perilopi, ino mu reko: „Ali vafh uzhenik ne plazbuje tempeljnine, kali?" Peter je djal: „Jo, jo!" ino gre bersh Jesufu pravit. Pa Jesuf, ki je vfe vedil, mu pre-vsame befedo rekozh: „Kaj menifh, Peter! od koga jetnljo posemeljfki kralji davek, od fvojih finov ali od drusih ljudi?" Peter odgovori: „Od drugih ljudi!" Jesuf je djal: „tSinovi fo tedaj bres davka ! Pa de jih ne pohujfhamo, idi Ji' jeseru, ino versi ternik. Pervi ribi, ktera ti na-nj pride , odpri ufta; v' njih bofh nafhel frebern denar, ki tempeljnino dvakrat plazha. Vsemi ga, ter jo opravi sa-me ino sa-fe." Peter je tako ftoril. S' velikim zhudam najde v' ribinih zhe-ljuftih denar, ino ga nefe pobirazhem tempeljni-ne. — Jesuf je bil v' vlim pravizhen, ino fe je tudi gofpofkinim naredbam voljno   vdal.
     Jesuf fe je fpet v' Jerusalem namenil, ino pofhlje fporozlinikov pred feboj profit, de bi ga v' nekim tergu na tSamarifkim zhes nozh pod ftreho vseli. tSamarijani ga nifo hotli. Ko Ja-nes ino Jakop to flifhita, mu rezheta; „Go-fpod! ogenj s' nebef naj na-nje poklizhemo, de jih pokonzha!" Jesuf ji je pa ojftro okre-gal. „Ne vefta," je djal, „de vama je hud duh to fvetoval.    tSej  fin  zhlovekov ni prifhel ljudi
     
i43
pokonzhevai ino morit, temuzh prifhel je refhit fhe tiftih, kteri fo bili she fkorej sgubljeni." —, Tak ferd, ki sheli drugim fhkodovali, ni is Boga.
     V Jerusalem grede je Jesuf nekedaj v' Be-tanijo terg prifhel. Dve feftri, Marija ino Marta , fte ga v? hifho fprejele. Marija mu s' dru-simi vred k' nogam fede, ino ga sveftd pdflu-fha. Marta pa n da veliko opraviti, de bi mu poftregla. Toraj gre pred Jesufa, ino mu re-zhe: „Gofpod! ali nizh ne rezhefh, de moja fe-ftra vfe dela le ua-me odvrazha? Rezi ji, rezi, de naj mi pomaga!" Jesuf ji je pa odgovo--ril: „Marta, Marta! veliko fkerbi in opravka fi. dajefh ; le eno je potrebno. Marija fi jš naj boljfhi del isVolila, kteri ji ne bo odvset."— Le eno }e ^potrebno-. befedo boshjo poflufhali, ino po njej shiveli.
35.   Lazarja   obuditev.
     Lazar, kteri je s' Marijo ino Marto, fvojima feftrama, v' Beta'nii prebival, je sbolel. tSe-ftre pofhljete pofla do Jesufa, ino mu polne saupanja porozhite: „Gofpod! glej, ki ga lju-bifh, on je bolan." Ko je Jesuf to flifhal, je djal: „Ta bolesen ni k' fmerti, ampak Bogu k' zhafti, de bo po njej tSin boshji povelizhan." Ino je fhe dva dni potlej ondi oftal, kjer je Bil. Tretji dan je Jesuf uzhenzam rekel: „Poj-dimo fpet na Judovfko! Lazar ? nafh prijatel, je umeri; pa grem, ino ga. bom obudil."
     
Mg
    Ko Jesuf tje pride, je bilo Lazarjevo telo she f h tiri dni v' grobu. Veliko ljudi je bilo per shalollnih feftrah, kteri fo ju tolasbit pri-fhli. Marta saflifbati, de Jesuf gre, mu naproti tezhe, ino de ga le sagleda, savpije : „Go-fpod! ako bi bil ti pred tukaj, bi moj brat ne bil umeri. Pa tudi sdaj vem, kar koli bofh Boga profil, ti bo dal." — Jesuf ji rezhe: „TVoj brat bode vftal!" Marta odgovori: „Vem; per vllajenji, fodni dan, kedar bomo vfi vfla-Ji." — Jesuf rezhe : „Ja& fim vftajenje ino shi-vljenje. Kdor v' me veruje, bo shivel, zhe je tudi she umeri. Ino kdor koli shivi, ino v' n)e veruje , ne bo umeri vekomej" ne. Ali verujefh to?" Marta odgovor*: ,,Kaj pa de, Gofpod! verujem, de ? ti Kriftuf, fila, shiviga Boga, kteri fi na fvet prifhel."
     Ko je bila Marta to isrekla, je fhla, ino feftro Marijo poklizhe, ter ji tiho na uho rezhe : ^Uzhenik je tu, ino bi rad P teboj govoril." Bersh vftane, ino gre k' Jesufu. Tudi drugi ljudje gredo sa njo. Sunaj terga namre^h je bil oftal. Marija fe mu preže j k' nogam vershe, ino rezhe: s,Gofpod! akq bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umeri." Ino joka, ino tudi Judje, ki fo s' njo vred prifhli, fe jokajo. Ko jih Jesuf jokati vidi, fe mu ferze terga. Vef gi-njen rezhe: „Kam fte ga poloshili ?" Mu reko: „Gofpod! pojdi, ino poglej!" Jok fefler ino pri-jatlov ranjziga je Jesufu tako selb fhel k' ferzu, de fe je tudi on sjokal. — Kako dpber ino ufmiljen je bil Jesuf, in pa kako poboshen je pazh Lazar mogel biti, ker je Jesuf savoljo njega folse tozhil!
     
i5o
     Jesuf gre k' grobu, ino fhe huje fe mu ushali. Grob je bila jama v' fkalo, ino je f kamnam saperla, Jesuf rezhe: „Odvalite kamen!" Marta brani to is zhafti do Jesufa, ino pravi: „Gofpod! she fmerdi." Jesuf ji rezhe: „AH nifim rekel, ako verujefh, bofh vidila bo-shje velizhaftvo?" Sdaj fo odmaknili kamen, ino gledajo v' grob. Jesuf pa povsdigne fvoje ozhi proti nebu, moli, ino s' mozhnim glafam savpije: „Lazar, vun pojdi!" Per tej prizhi je merlizh prifhel is groba. Roke ino noge fo bile s' rjuhami povite, ino njegov obras je bil r' ruto sagernjen. Vefel Urah je feftre ino vfe prizhujozhe prefhinil; Jesuf pa vef miren rezhe: „Rasveshite ga, de bo mogel iti."
     To je velizhaftvo boshje! Ravno tako veli-ahaftvo bo Jesuf nad nami fkasal, kedar fodni dan pride,
56. Jesus od Marije  masiljen.
     Veliko Judov je v' Jesufa verovalo, ko fo bili ta njegov zhudesh vidili. Nekaj pa jih je fhlo, ino povedalo farisejem. Tedaj ga veliki shor fklene umoriti. Jesuf fe je toraj do Israel-fkih mej odmaknil. tSheft dni pred veliko no-z;hjo pa  je   fpet prifhel v'   Betanijo.
     Obujeni Lazar ino njegove dobre feftri, Marija ino Marta, fi vfe persadenejo mu zhaft ino hvaleshnoft fkasati. V' hifhi ^Simona, kteriga je bil Jesuf od gob bzhiftil, fo is prijasnofti njemu ino njegovim uzhenzam vezherjo napravili.    LaSar  je   bil   s'   drugimi  vred   sa   mlso.
     
i5i
Marta je ftregla. Marija pa pernefe r' alaba-ftrovi pufhizi terdo libro drasiga famozhiftiga nardoviga mašila, mashe Jesufu, ki je bil per miši, noge s' njim, jih otira P fvojimi lafmi, ino na sadnje mu islije vfo difhavo po glavi, Difhave lepi duh je vfo bifho navdal. To je ilorila is zhafti, hvaleshnolli ino gorezhe ljube-sni do Jesufa. Nekaj uzhenzov pa je menilo de bi fe bila difhava raji prodala, ino žena med uboge rasdelila; toraj fo nevoljni nad Marijo. Ali Jesuf, kteri jim je v' ferze vidil, je djal: „Marija je dobro delo ftorila nad menoj. K' mojimu pogrebu me je pomasala, ker me takrat ne bo mogla." Ino fhe rezhe: „Gotovo, vam povem, po vfim fvetu, koder koli fe ho evangeli od Svelizharja osnanoval, fe bo tudi to, kar je sdaj nad menoj ftorila, njej v' fpominj nad njo hvalilo." — 4She sd^ij, ravno ko to berete, fe ta Jesufova befeda fpolnuje; nje fpominj  je v' zhafti   do danafhnjiga dne.
37. Jesusova   zhastita jesha v' Jerusalem.
    Drugi dan fe je Jesuf P fvojimi uzhenzi v' Jerusalem vsdignil. Pod oljfko goro per ter-gu , ki fe mu je reklo Betfage , je obftal, ino rezhe dvema uzhenzama: „V ta le terg pojdita. Nafhla bofta oflizo pervesano, ino per njej she-be, ki ga fhe nihzhe ni jesdil. Odveshita, ino perpeljita mi ga. Zhe vaji vprafhajo, 2jhimu de ga odvesujeta, le režita jim: Gofpodu ga je treba; ino puftili vama ga bodo." Uzhenza fta fhla,   ino  vfe   tako   nafhla,   kakor   jima  je
    
i5s
bil Jesuf rekel. Perpeljeta ofla k' Jesufu. U-ahenzi ga P plajfhem pogernejo, ino Jesuf na-nj fede. To fe je sgodilo, kakor je bilo prerokovano; prerok Zaharija namrezh pravi v' fvojim prerokovanji: „Vefelite fe, Jerusalemi ljani! vafh kralj ino Svelizhar bo kmal prifhel j ubog je,  ino na shebetu oflize  tovorivke fedi."
     Veliko ljudi fe je fofhlo od blisbnjih ino daljnih krajev, ino fo ga fpremili. Med njimi je Jesuf jesdiL tSveto vefelje navda vfe. Eni ras-grinjajo fvoje oblazhila pred njim po poti, de po njih jesdi; eni fekajo veje od drevef, jilj. pred njim nefo, ino po poti naftiljajo. Ino pred njim ino sa njim fo vefelo vpili: „Zha,ft mu, Davidovimu finu! Pozhefhen bodi kralj, ki pride v' Gofpodovim imenu!" Med njimi je bilo tudi nekaj farisejev, kteri fo sraven fhli. Te je grosno jesilo, de ljudftvo Jesufu toliko hvalo ino zhaft fkasuje. Toraj mu reko: „U-zhenik, prepovej jim vender!" Ali Jesuf jim je odgovoril: „Gotovo, vam povem, zhe ti mol-zhe, bo kamnje govorilo, in od mene fpri-zhevanje dajalo!" Ino je molzhe daljej jesdil. Hvala fe je na defni ino na levi raslegala. Tudi is Jerusalema jih je veliko naproti prifhlo, kteri  fo  s' unimi vred hvalo  peli.
     Kedar Jesuf na verh gore perjesdi, fe v' dolini pokashe lepo Jerusalemfko mello. Ugledali ga, fe Jesuf fpomni njegovih prihodnjih nadlog, fe mu ushali nad njim, ino rezhe : „Jerusalem mefto, oh, de bi pazh ta fvoj dan fposnalo, kaj je k' tvoji frezhi! Pa fkrito je tvojim ozhem. Toraj bodo   dnevi zhes  te  prifhli,  ko te bodo
     
i53
[bvrashniki ogradili, in od vfih ftrani ftjfkali, ko bodo tvoje otroke v' tla pomandrali, ino tebe rasvalili taka do zbiftiga, de ne bo kamen na kamnu oltal. Ino to, ker nifi dnev fvojiga; obifkanja , dnev ponujane milofti fposnalo*" Ino  ko je to govoril y je milo jokal.
     Tako je jesdil v' Jerusalem. Vfe v' meftu je bilo po konzu. Vfi fo vprafhali: „Kdo je ta?" Ljudftvo pravi: „Jesuf prerok!" Jesuf gre; fpotama v' tempelj. S' nevoljo ugleda nefveto-derbal menjazhev, kupovavzov ino prgd&jav-zov. tSpet jih, kakor pred tremi leti, i$- tempelj na isshene rekozh: „Moja hifha je hifha, molitve, vi pa fte jo v' tolovajfko luknjo fpreme1-nili !" Tedaj perftopijo bolniki, flepi ino hro-s mi, k' njemu v' tempelj, ino vfe je osdravil* Ljadftvo je bilo filno vefelo, ko fo vidili njegove zhudeshe, ino mu na glaf v' tempeljnu. hvalo dajo. Otrozi zelo, ki fo bili okrog njega sbrani, vpijejo od vefelja : „Bodi zhefhen Davidov fin!" To je fariseje fhe bolj raskazhi-lo; toraj kregajo otroke , ino reko Jesufu: j^Jih. ne flifhifh, kaj pravijo? Rezi jim molzhati!" Gofpod jim je odgovoril t „(Slifhim , flifhim l Ali pa fhe nifte nikoli brali: Is uft otrok ino dojenzov fi febi hvalo perpravil?"— Ljubi otrozi ! dobro fi. to v' fpominji ohranite. Bog tudi vafhe majhne hvale ne sanizhuje. S' bogabo-jezhim  ferzam   mu vezhkrat fvete pefmi pojte!
     
154
38. Jesusovo  naj imenilnishi prerokovanje.
     Gofpod Jesuf je fofebno sadnji teden pred fvojo fmertjo prav mozhno uzhil, ino bolnike sdravil. Vfak vezher je fhel P fvojimi uzhenzi is mefta v' Betanijo, sjutrej sgodej pa je fpet prifhel v' tempelj. Eniga dne, ko fe je bil Jesuf ravno pred folnzhnim sahodam is tempeljna vsdignil, fo njegovi uzhenzi sunaj obftali , ino pregledujejo tempeljna lepo poflopje. „Uzhe-nik," mu njih eden rezhe, „poglej, poglej, ka-kofhno kamnje, kakofhno sidovje!" Jesuf fe osre, ino rezhe: „Jelile, vi vidite to toliko sidovje? Gotovo, gotovo, vam povem, dnevi bodo prifhli, ino vfe to bo tako rasdjano, de ne bo kamen na kamnu  oftal!'*
     To uzhenzam ni fhlo v' glavo, de bi Bog prelepi tempelj, ki je bil po njegovim povelji fosidan, rasdjati perpuftil. Od tega shalo-ftniga Svelizharjeviga prerokovanja bi bili fhe kaj vezh radi flifhali. Kedar tedaj na oljfko goro pridejo, fe Jesuf ufede, ino uzhenzi okrog njega. Od tod fta fe ravno mefto ino tempelj vidila. Tukaj ga tedaj Peter s' nekterimi drugimi vprafha : „Uzhenik! povej nam , povej, kedaj fe bo vfe to sgodilo, ino kedaj bo ko-nez  fveta ?" Jesuf rezhe :
I.
     „Kjer je mertvo truplo, ondi fe orli shirajo. ^Slifhali bofte od vojfk ino punlov; femtertje bodo   veliki potre/I,   lakota  ino   kuga,   ino  na
     
i55
nebu fe bodo ftrafhne snamnja perkasovsJe.   Pa le sazhetek nadlog je to."
     „Preden fe vfe to sgodi, bodo s' rokami po raf iegli, ra? preganjali, v' Trojih /"-ho^nizah bizhali, ino v' jezhe metali. Per v lih narodih ino ljudeh fkorej bofte savoljo mene fovr^sheni. Pa nikar ne fkerbite; bres volje vafhiga Ozheta v' nebelih vam le laf ne bo s' glave p^efhel. tS' ftanovitno poterpeshljivolijo bofle fvoje dufhe refhili."
     „Ko hudobija prefeshe, bo ljubesen omers-nila. Tolika nadloga bo, de je ni bilo take od sazhetka fveta,  ino je  ne bo."
     „Varujte fe, de vaf kdo ne sapelje! Veliko jih bo, ki bodo s' mojim, imenam flepili ino zhudne rezhi delali, de hi, ko bi bilo mogo-sh&f  tudi isvsUpBsS' jsa^Dfdjuili."
     „Kedar bofte Jerusalem vidili s' vojfkamI obdano, vedite, de je blis njegovo rasdjanje.-Kdor bo takrat na Judovfkim, naj be$hi v' goro, ino kdor bo na polji, fe ne vrazliaj v* mefto po plajfh; ker dnevi pravize mafhev=av-ke  fo to."
     „Veliko jih bo pod mezhem ino lakote umerlo, veliko jih med vfe narode v' fu^hnofl: posheno , ino v' Jerusalemu bodo tako dolgo ajdje divjali, dokler od Boga odlozheni zhaf refhenja  ne pride,"
II.
     „Kmalpa," je Jesuf fhe prerokoval, 5jkmal po dneh te nadloge, ko bo evangeli od Icralje-ftva boshjiga she rfim  narodam na semlji osna-
     
i56
nj«n, fe bo konez perblishal. cSolnze bo otem-nelo, luna ne bo vezh fvetila, svesde fe bodo is fvojiga teka premikale, ino nebefhke mozhi fe gibale. 4Strah jno grosa bo vfe ljudftva na ^emlji   opadla, le  fkoperneti jim bo."
     „Takrat fe bo snamnje finu zhlovekoviga naj nebu pokasalo. Vfi narodje na semlji bodo krizhali, ino linu zhlovekoviga vidili priti na nebu v' oblakih s' veliko mozhjo in oblaftjo, s' velizhaftvam ino flavo. Potlej bo poflal fvo-j^ angelje s' glafnimi trobentami, de bodo njegove isvoljene od  vfih   krajev fveta sbrali."
     „Kedar fe tedaj vfe to sazhne goditi, takrat poglejte nakvifhko, takratvsdignite fvoje glave jvafhe refhenje namrezh fe blisha. Nebo ino semlja bofta prefhla, moje befede pa ne bodo prefhle. Dne pa ino ure, kedaj ha to/ ne ve nihzhe na semlji r tudi angelji v' nebefih ne, ampak le Ozhe.    Toraj zhujte ino molite!"
     „Kedar tedaj lin zhlovekov s' vfimi fvojimi angelji pride, bo na fedeshi fvojiga velizhaftva fe-del, Vfe ljudftva semlje bodo pred-nj sbrane, ino jih bo lozhil, kakor paftir ovze lozhi od koslor. Dobre bo poftavil "na, fvojo defnizo, hudobne  pa na fvojo levizo."
     ,,Na to porezhe kralj pravizhnim na dq-fnizi : Pridite , preljubi mojiga Ozheta ! ino prejmite kraljeftvo, ki vam je perpravljeno od sa-zhetka fveta. :Sim bil lazhen, ino fte mi dali jefti; hm bil shejin, ino fte mi dali piti; fim bil nag, ino fte me oblekli; fim bil ptujiz, ind fte me fprejeU • fim bil bolan, ino ?e H\i    poftregli •,    fim    bil   jetnik ,   ino   fte   me
     
i5y
refhili. — tSterme poreko pravizhni: Gofpod! kedaj fmo te lazhniga nafitili, ino te shejniga napojili; kedaj fmo te nasiga oblekli, ino te ptuj-za fprejeli; kedaj fmo ti bolniku poftregli,, ino te jetnika refhili? Gofpod pa jim bo odgovoril: Kar koli fte naj manjfhimu mojih bratov ftorili, fte meni ftoi-ili."
     „Potlej fe bo v' une na levizi obernil, ino jim porezhe: Poberite fe fpred imene, vi prekleti ! v' vezhni ogenj, ki je hudizhu ino vfim njegovim perpravljen. tSim bil lazhen, ino mi nifte dali jefti; fim bil shejin, ino mi nifte dali piti; fim bil nag, ino me nifte oblekli; fim bil popotnik, ino me nifle pod ftreho vseli; fim bil bolan, ino mi nifte poftregli; fim bil jetnik» ino me nifte obifkali. — In« mu poreko tudi oni: Gofpod! kedaj fmo te vitlili lazhniga, de bi te bili nafitili; kedaj shejniga, de bi te bili napojili; kedaj nasiga, de bi te bili oblekli 5 kedaj popotnika, de bi te bili pod ftreho vseli; kedaj bolnika ali jetnika, de bi ti bili poftregli ino pomagali? On pa jim bo odgovoril r<Kar naj manjfhimu mojih bratov nifte ftorili, tega meni ni-1 fte ftorili. Po tem pojdejo hudobni v' vezhno terpljenje, pravizhni  pa v' vezhno  vefelje."
     Kar je Jesuf na oljfki gori od a-asdjanja Je-rusalemfkiga mefta prerokoval, fe j« fhtirdefet let potlej vfe na tanko fpolnilo. Toraj fe bo tudi UHO , kar je od konza fveta prerokoval, ravno tako gotovo fpolnilo. Ljubi otrozi, kaj ko bi  pazh takrat  vfi na Jesufovi defnizi ftali!
     
158
39. Poslednja   vezherja.
     Zhaf Jesufove fmerti fe je smiraj bolj per-blisheval. Jesuf je vedil, de bo mogel kmal umreti , ino je to s,adnji teden fvojim uzhenzam vezh-krat pravil.
     Bil je pervi dan relikonozhniga prasnika, ko fe je imelo velikonozhno jagnje saklati. Jesuf pofhlje dva fvojih uzhenzov, Petra ino Jane-sa, v' mefto, de bi velikonozhno jagnje perpra-vila. Rekel jima je. de bofta nekoga frezhala , ki verzh vode ponefe; sa njim naj grefta, kamor pojde v' hifho, ino naj vfe perpravita, l<ar je sa velikonozhno jagnje ino sa vezherjo potrebniga.    To fe je vfe sgodilo.
     Svezher je Jesuf P fvojimi apofteljni pri-fhel. Bila je fvetla obedniza, na fredi poger-njena misa, ino na njej velikonozhno jagnje, oprefni kruhi  ino   vino.
     Jesuf fede sa miso , ino dvanajfteri o-jkrog njega. Ljubesnjivo pogleda vfe sapored, ino jim rezhe: „4Serzhno, ferzhno fim shelel to velikonozhno jagnje s' vami jefti, preden ter-pim. Odfihmal ga ne bom vezh s' vami jedel , dokler v' kraljeftvu boshjim vfe ne bo dopolnjeno." Potlej vsame kelh s' vinam, moli, sahvali,   ino ga poda  okrog apofteljnam.
     Sdaj vftane Jesuf s' sa mise, flezhe po-verhnje oblazhilo, fe P pertam opafhe, vlije vode v' umivalnizo , ino umije vfim apofteljnam noge. Na to je fedel fpet sa miso, ino rezhe : „Ali vefte, kaj fim vam sdaj ftoril ? Mi pravite Uzhenik ino Gofpodj  ino prav pra-
     
*5o
vite. Ako fim tedaj jas, vafh Uzhenik ino Go-fpod, vam noge umival, fi jih tudi vi eden drusimu umivajte!" — tS' tem jim je Jesuf hotel na fvetu fhe sadnjo ljubesen fkasati, ino rfim sgled ponishnofti dati.
    V vfih ferza je Jesuf vidil. Vfi fo bili pol-ai ljubesni do njega. Le Juda is Karjota je P hinavfko prijasnoftjo vef potuhnjen med njimi fedel. Toraj rezhe Jesuf: „Sdaj fte fizer zhi-[li, pa ne vfi; dobro namrezh jih posnam, kte-re fim isvolil. Tode befede pifma fe morajo dopolniti : Eden, ki s' menoj je, bo roko soper me vsdig-nil. Glejte, sdaj, preden fe sgodi, vam povem, ie bofte verovali, kedar fe sgodi, de me je ne-befhki Ozhe poflal." V duhu shaloften je bil Jesuf, ko je to govoril. tSerzhno ufmiljenje do sdajavza ga prehaja, ne jesa. Milo pofvari-ti ga fhe hozhe; toraj rezhe fhe ozhitnifhi, ino pogleda vfe okrog mise: „Gotovo, vam povem, vaf eden, kteri s"' menoj per miši fedi, me bo sdal."
     Apofteljni fo fe tega govorjenja selo uftra-fhili, ino fo shaloftni. Pogledujejo fe, ino ne gre jim v' mifel, koga de meni. Eden drusiga rprafhajo, kdo smed njih bi bil tako hudoben, ino bi taziga kaj ftoril ? Sapored vprafhajo Je-sufai „Gofpod! fim mar jas?" Le Juda je mol-zhal. Jesuf fhe ni hotel fvojiga sdajavza imenovati, le pofvariti ga hozhe; toraj saterdi fhe bolj: „Vaf dvanajftih eden, kteri s' menoj v' eno fkledo pomaka, me bo sdal. sSin zhlove-kov fizer gre v' to, kar mu je po pifmih namenjeno.     Pa   vender   gorje   mu,   po   komur
     
i6o
Jjo sdan. Bolje hr, bilo tem« zhloveku, de bi nikoli rojen ne  bil!"
     ApoJtleljne sazhne fbe bolj fkerheti, Lju-hesnjivi, nedolshni Janes, kleriga je Jesuf po-febno rad imel, je naj blishe Jesufa fedel, Peter mu Joraj pomigne, de naj Jesufa vprafha, koga Ae meni. Janes fe je sdaj fbe bolj Jesu-fu k' perfim naflonil , ,in0 mu tibo rezhe: „Gofpod! bdo pa je?" Jesuf je ravno grishljej kruba v' /kledo pomakal,, ki ga mifli Judatu dati; toraj mu tiho odgovori: „Tilti je, kterimu bom pomozheni grishljej  kruha podal."
     Vfaj ta ljubesen, de mu Jesuf, tako rekozh, is Tvojih ufl: kruha odlomi, bi bila Judata mogla omezhiti, de bi fe bil fkefal tako ljubesnji-viga prijatla ino dobrotnika sdajati. Ali Juda vsame kruh, ino fe dela nedolsbniga, kakor fo iuni bili nedolshni, ter vprafha po bi-jiavfko: „Gofpod! fini mar jas?" Jesuf, de ga fhe sadnjizh ino ojUro pofvari, [mu je na rav-noft rekel, pa de drugi ne flifhijo: „Ti fi, ti!"
     Juda vidi sdaj , de vfa hinavfhina nizh ne pomaga, de je vef snan. Pa tudi to ga ne gane, fe ne fkefa pregrehe, bi jo je v' ferzu fklenil; terdovraten ollane v' fvojim hudobnim Jklepu. Ko je Jesuf vedil, de vfe opominje-vanje nizh ne sda; mu je sadnjizh djab „No, pa ftoai no, kar miflifh, ino «ie opotavljaj fe fbe !'* —- Bog namrezh zhloveka ne mora f iilo k' <dobrimu. ^Sbivljenje ino fmert poftavi j>red-nj, ino mu da isvoliti. tSlehern zhlovek noii v' noki fvoje shivljenje, ino mora le fam ?tebi perpifati,  zhe ga  sgubi-
     
i6i
     Le Janes, noben drug per omisji ni ve-dil, sakaj je Jesuf Judatu to rekel. Ker je Juda denarje hranil j fo nekteri menili, de Jesuf kaj potrebniga k' prasniku kupiti veleva, ali pa, de naj med uboge kaj da; tudi to namrezh je bilo per Jesufu ino njegovih apofteljnih prasnik po vredno prasnovali. Juda pa, ko je grishljej vsel,   vftane ,   ino   gre.     Bilo   je   she   ponozhi.
     Romu bi fe ne umililo nad Jesufam, de s' apofteljni tako le prijasno, tako po doma-zhe ravna? Ino koga bi ferze ne bolelo, de per tem ljubesnjivim omisji tudi hinavfkiga ter-dovratniga sdajavza vidi? — Pa kakor fe je Juda hlinil, fe jih fhe sdaj veliko hlini. Marfikdo je komu le k' videsu prijatel, v' ferzu pa ima pi-kp do njega; marfikdo fe drugim v' obras perlisuje, ino sa herbtam jim1 fhkodovati sheli; marfikdo fe nedolshniga dela, f krive j pa gerde ino gerde hudobije pozhenja. Kakor je bil Juda per Jesufovim opominjevanji terdovraten, ravno -taziga terdovratniga ferza je Xhe marfikdo per opominjevanji fvojih ftarfhev, uzheni-kov, fpovednikov, ino fhe zelo per glafu fvoje ve-fti. Le tako svefto ga veft opominja, tako na glaf mu pravi, de to ni prav ; vef /e trefe , mras ga  fpreleta: ino vender  gre ,   ino fpet grefhi.
     Preljubi! isprafhajte fe tedaj prav na tanko , ali fe she tudi sadetih ne zhiitite. Kdor bi tako po hinavfko ino terdovratnp ravnal, on bi bil Judatu sdajavzu enak. Pa terdovratnofti per vaf f he ne bo mende flediti; ino vem, de bo-fte raji nedolshnimu perferzhnimu Janesu enaki, kleri je na per/ih Jesufovih /lonel.
11

1§3
*
     Jesuf, prefunjen od shalofti, je nekoliko molzhal. Potlej vsame kruh, ki je bil ha miši, povsdigne ozhi proti nebefam, sahvali Ozbeta , raslomi kruh na kofze, ino ga da apofteljnam rekozh: „Vsemite, ino jejte; to je moje telo, ki bo  sa vaf dano.    To  delajte  v'  moj ipominj."
     Potlej je Jesuf kelh prijel, je fpet Ozheta saTivalil, ino ga poda apofteljnam rekozh: „Vse-mite, ino pijte v/i is njega; to je moja kri, kri noviga sakona, ktera bo sa vaf ino sa njih veliko prelita v' odpufhenje grehov. To flori-te,   kolikorkrat b-ofte delali,   meni v' fpominj."
     Ta poflednja vezherja, to naj fvetejfhi re-fhnje telo je sa vfe prihodnje zhafe poftavljeno v' vedni fpominj Jesufa ino njegove fmertl, dokler  fpet ne pride*
#
     Lozhitev od apofteljnov je fhla Jesufu k' ferzu; s' befedami, ki fo polne ljubesni, sazhne od njih flovo jematk „Ljubi otrozhizhj!," jim pravi, „le malo zhafa fim fhe per vaf. Jas; sdaj grem, vi pa fhe ne morete s' menoj." Peter mu rezbe: „Gofpod! sakaj pa ne? firoje sh*i-vljenje dam sa-te!" Jesuf mu odgovori; „Peter! gotovo, gotovo, ti povem, preden petelin nozoj dvakrat sapo je, me bofh trikat satajil. Ino vi vfi," je. tudi drugim djal, „me bofte sapuftilL"
     Shaloftni ino vli preftrafheni ga uzhenzv pogledujejo-. Jesuf pa jim je djal: ^Nikar, naj vam  ferze ne upa.da! Zhe v' Boga saupate, tu-
     
163
di v' me saupajte! V hifhi mojiga Ozheta je veliko prebivalifh. Jas grem sdaj tje, de vam bom kraj v' njej perpravil; potlej bom pa fpet prifhel, ino vaf k' febi vsel, de boile tudi vi ondi, kjer bom jas. Jas fini pot, refnizn. ino shivljenje."
     „Kar koli bofte ta zhaf Ozheta v' mojim imenu profili, gotovo vam bo dal, Ozheta bom profil, ino drusiga pomozhnika ino poterdnika, fvetiga Duha vam bo poflal. Ta bo per vaf, ino vaf bo vfe uzhil.    Ne sapuftfm vaf firot."
     „Ako me ljubite, fpolnujte moje sapovejdi. Kdor mene ljubi, njega bo tudi moj 0%he ljubil, ino tudi jas ga bom ljubil; rasodel fe mu bom. K' njemu bova prifhla, ino fi per njem napravila ihmovtUifhe."
     „Pa vezh ne morem s' vami veliko govoriti. Oblaft tega fveta fe perblishuje, defiravno nizh nima per meni. Pade bo fvet fposnal, de Ozheta ljubim, ino de ravnam, kakor mi je Ozhe rekel,   vftanite,   ino   v' ftran   pojdimo  od tod."
Jesuf je vftal, ino kedar fo po navadi hvalne
pefmi   po   jedi   ispeli,    gre   proti   oljfki    gori,
Vii pobiti  od   shalofti   ino   molzne   ga  uzhenzi
fpremijo.
#	*
*
     Po poti je Jesuf fpet sazhel uzhiti. „Jas fim," je djal, „vinfka terta, vi fte mladike, moj Ozhe pa je vinogradnik. Bres mene nizh ne morete. Kdor v' meni oftane, ino jas v' njem, on veliko fadii obrodi. Kdor pa v' meni ne oftane, fe pofufhi kakor odlomljena mladika."
     
i64
     „To je moja sapoved, de fe ljubile med feboj, kakor fim vaf jas ljubil! Js lega bodo vfi  iposnali, de  fte  moji uzhenzi."
     „Zhe vaf bo fvet fovrashil, fi miflile, de je mene popred fovrashil. Ako bi vi fhe fve-tovi bili, bi vaf fvet ljubil; ker pa nifte na fvetovo Hran, ker fim vaf od fveta odlozhil, vas bo fvet fovrashil. Pomnite befedo, ktero fim vam djal: Hlapez ni bolji od gofpoda. Kakor fo mene preganjali, bodo tudi vaf. Preklizova-li ino is f-hodniz vaf bodo pahali. Ura zelo bo prifhla, de bo Bogu menil uftrezhi, kdor vaf umori. Pa nizh fe ne bojte! Jas fim fvet premagal; le v' me saupajte,   tudi vi ga bofte."
     „Shaloftno, ko od vaf grem, je vafhe ferze; jokali fhe bofte ino tarnali, fvet pa fe bo vefelil. Ali le nizh ne marajte! Vafha shaloll fe bo v' vefelje fpremenila; fpet fe bomo vidili, vafhe ferze fe bo vefelilo, ino nihzhe vezh vam vafhiga vefelja ne bo mogel odvseti."
*	*
     Sdaj Jesuf v' fredi fvojih apofteljnov per tihi nozhi ob potoku Zedronu, le nekoliko ftopinj od oljfke gore, obftane, ozhi v' nebo oberne, ino sazhne moliti : „Ozhe! prifhla je ura. Dodelal fim delo , ktero fi mi ukasal. To-raj povelizhaj me sdaj, kakor fim jas tebe po-velizhal na semlji! To je vezhno shivljenje, de ljudje fposnajo tebe famiga praviga Boga, ino Jesufa Kriftufa, ki fi ga poflal. Osnanil fim jim tvoje ime,   ino fposnajo tebe ino mene."
     
i65
     „Ozhe , fveti Ozhe ! profim te , varuj jih hudiga, de bodo eno, kakor fva mi dva le eno. S' refnizo jih pofveti! Tvoja befeda je re-fniza. V dar fe dam sa-nje, de bodo refni-zhno pofvezheni."
     „Pa ne le sa-nje, ampak sa vfe tifte profim, ktcri bodo v' posnejfhih zhafih po njih befedi v' me verovali, de bodo vfi eno, eno v' naju tako, kakor h* ti, Ozhe! v' meni, ino jas v' tebi."
     „Ozhe! shelim, de bodo vfi, ktere fi mi dal, per meni, kjer fini jas, de bodo vidili moje  velizhaftvo."
     Ko je Jesuf tako odmolil, gre zhes potol« Zedron proli oljfki  goii.
4. Jesus na oljski gori.
     Apofteljni gredo V teshkim ferzam sa Je-sufam. Pridejo na vert, blis priftave , ki fe ji je v' Gezemani reklo. Tedaj fe Jesuf k' njim oberne, ino jim rezhe: „4Sedite tukaj, de grem tje, ino molim. Tudi vi molite, de v' fku-fhnjavi ne padete."
     Le Petra, Jakopa ino Janesa je feboj vsel, ino gre bolj v' vert s' njimi. Ko je Jesuf per luni pod oljkami fhel, ga velika shaloft ino britkoft opade; grosa ga obletiije, teshave ga fprehajajo, trelli fe sazhne ino trepetati. „Mo-ja dufha," je djal, „je shaloftna do fmerti. Ofta-nite tukaj! Zhujte ino molite s' menoj!" Ina je ftopil en luzhaj delezh od njih, poklekne ino   moli:   „Ozhe!    zhe  je  mogozhe,   odvsemi
     
i66
mi britko terpljenje. Vender ne moja, ampak troja volja fe sgodi." Po tej molitvi vftane, ino fe verne k' fvojim trem ljubim apofteljnam. Od shalofti omamljeni fo safpali. Jih sbudi, ino rezhe Petru: „<Simon! kaj tudi ti fpifh ? De f he eno uro nifle mogli s' menoj zhuti! Zhujte ino molite, de v' fkufhnjavi ne omagale! Duh je iizer voljen, pa mefo  je flabo."
       4vSpet obidejo teshave Jesufa. Vdrugizb gre, ino na kolena do tal s' obrasam fe vershe, ino fhe perferzhnifhi je molil: „Ozhe, ljubi Ozhe! zbe je mogozhe, odverni od mene grenko terpljenje. Vender ne, kakor jas, ampak kakor ti hozbefh, naj fe sgodi !" Potlej fe k' unim apofteljnam poverne. tSpet jih najde fpati, ino rezbe: „Rako morete vender sdaj fpa-ti? O zhujte, zhujte ino molite, de v'fkufhnjavi ne padete!"
     Gre vtretjizh od njih. Prave fmertne teshave mu hodijo. Njegov pot je bil kakor kervine kaplje, ki fo na tla kapale. Tedaj je molil: „Moj Ozhe! ako fe me ne more ogniti kelh terpljenja, de bi ga ne pil, sgodi fe tvoja volja !" Takrat fe mu je angel j s* nebef perkasal, ino ga je potolashil ino pokrepzhal."
     Vef pokojen pride k' fvojim uzhenzam, ino jim rezhe: „Ura je prifhla, de bo fin zhlove-kov grefhnikam v'roke dan. Vftanite, pojdimo! Moj sdajaviz, glejte, fe blishaT" Komej je Jesuf te befede isgovoril, kar Juda is Karjota v' vert ftopi; sa njim pa gre velika derhal vojakov ino hlapzov Judovfke duhovf hine s' baklami, mezh-mi ino fitlizamU    Juda   je  pred   derhalijo   flii-
     
167
nil, fe na ravnolt k' Jesufu fpufti, ino rezhe: „Uzhenik, sdrav bodi!" Ino ga kufhne. To je bilo čnamnje, ki ga je dal vojakam, de fo sve-dili, kteri je Jesuf. Jesuf pa rezhe Judatu: „Pri-jatel ! zhimu ii prifhel ? Juda! kufhevaje sdafh   finii   zhlovekoviga ?"
     Potlej gre Jesuf derhali naproti, ino rezhe: „Koga ifhete?" Mu odgovore: „Jesufa Na-zarezhana." Jesuf jim rezhe: „ Jas fina \a Per tej befedi fo vfi odfkozhili, ino popadajo kakor od ftrele sadeti po tleh. Ko li odfopejo, jih fpet vprafha: „Koga ifhete?" tSpet reko: „Jesufa Nazarezhana." Jesuf rezhe: „Glejte, jas fim! Zhe tedaj mene ifhete, pufiite tele (po-kashe fvoje uzhenze), de gredo."
     Vojaki ino hlapzi sdaj k' Jesufu ftopijo, ino ga primejo. Peter isdere bersh mezh, ino hjapzu veliziga duhovna defno uho odfeka. Jesuf pa ga saverne rekozh: „Vtakni fvoj mezh v' noshnizo. Menifh kali, de bi ne mogel fhe sdaj fvojiga Ozheta pomozhi profiti? Ne bom li pil kelha, ki mi ga moj Ozhe poda? Sakaj bi fe ne sazhelo terpljenje, ktero mi je nebe-fhki Ozhe naloshil ?•' Ino fe je hlapzheviga ufhe-fa dotaknil, ino per tej prizhi mu ga perzeli« Potlej je Jesuf radovoljno roke podal, ino fe da svesati.    VR njegovi Uzhenzi pa fo pobegnili.
41. Jesusova sadnja ino terpljenja polna nozh.
     Svesaniga peljejo Jesufa kakor hudodelni-ka v' Jerusalem naj poprej k' Anatu, ki je bil pred  nekaj  zhafam veliki duhoven,    Jesuf,
     
i68
defiravno svesan, je krotak, kakor pred nedol-shnoft, pred fodnikam ftal. Ana ga vprafha od njegovih uzhenzov in od njegoviga uka. Jesuf odgovori vef pohleven: „Ozhitno pred vfi-mi ljudmi fim uzhil, Zhimu tedaj me vpra-fhafh ? Vprafhaj jihj kteri fo me flifhali, kaj fim govoril." Savoljo tega govorjenja ga hlap-zov nekdo v' obras udari, Jesuf ga milo pogleda, ino mu rezhe: „Zhe fim kaj napazhniga rekel, fkasni napako; zhe fim pa prav govoril, sakaj  me bijefh?"
     Ana rezhe Jesufa h' Kajfatu, fidanjimu ve-Iikimu duhovnu, gnati. Per njem je hil veliki sbor sbran, to je, duhovfhina, pifmouki ino ftarafhini ljudftva. Tudi podkupljene krive pri-zhe fo bile perpravljene. Te fo ena sa drugo soper Jesufa prizhale , ino veliko krivizhniga povedale. Pa njih prizhevanje fe ni ftrinjalo. Nobeniga hudiga dela ga nifo mogli preprizhati. Jesuf jih je poflufhal, ino je molzhal. Veliki duhoven vftane, itopi v' fredo, ino rezhe Jesu-fu: „Kaj nizh ne odgovorifh k' vfimu temu?" Jesuf je le molzhal. Veliki duhoven ga tedaj vnovizh bolj na glaf vprafha: „Sarotim te per shivim Bogu, povej nam, ali H ti Kriftuf, ?Sin boshji ?" Jesuf je djal i „ Jas fim!" Na to preterga veliki duhoven oblazhilo na febi, ino savpije : „Bo-ga je klel! Vi vfi fte ga flifhali, kaj fe vam sdi ?" Vfi vpijejo: „cSmert fi je saflushil i" — Tedaj je bila gola prefveta nedolshnofi: k' fmer-ti obfojena, in od koga ? od flabih, fpridenih, fanizhljivih ljudi.
     
169
     Potlej peljejo hlapzi Jesufa v' drorifhe po-flopja. Ondi fo mu zhes nozh, kar fo mogli, hu-diga ftorili. Nekteri mu v' obrae pljujejo •, drugi mu ozhi savesujejo, ino ga bijejo rekozh: „Krifte! prerokuj nam , kdo te je udaril ?" Ino fhe vezh hudiga fo pozheli. Jesuf pa je vle molzhe ino voljno terpel.
     Tifti zhaf, ko je bil Jesuf pred velikim dubovnam isprafbevan, fe je na dvorifhi nekaj sbalollniga godilo. Hlapzi ino brizhi fo bili na fredi dVorifha ogenj napravili, ino fo fe greli okrog sherjavze. Tudi Peter je nrahama. prifhel, ino med nje fedel, de bi vidil, kako bo s' Jesufam isteklo. Kar pride vratariza, ugleda Petra, ino bersh rezhe: „Ta le je tudi uniga Galilejzhana nekdo." Peter fe je uftrafhil, ino rezhe : „Jas ne , jas ne ! fhe ne posnam ga!" Ino petelin je vpervizh sapel. Tode Peter vef plafhen tega ni zhutil. Kmal po tem ga hlapzov nekdo pogleda, ino rezhe: „Je she ref, tudi ta je Je-sufov prijatel!" Peter taji vdrugizh, ino fe zelo roti, de ni. „Nifim ne," je djal; „fhe ne posnam ga tega mosha!" Nekaj zhafa potlej mu rezhe fhe nekdo drug: „:Sej je vender gotova, ti fi smed njegovih uzhenzov! Galilejzhan fi, befeda te rasodeva." Peter vtretjizh taji, ino fe roti rekozh: „Ne, ne! nifim ne! fhe ne posnam ga, od kogar govorite!" Ali komej je bil to isrekel, ino Jesufa vtretjizh satajil, je petelin vdrugizh sapel. V tiftim trinku zhafa per-peljejo vojaki Jesufa k' fmerli obfojeniga is fvet-ne sbornize na dvorifhe. Ino Jesuf fe v' Petra osre , ino milo ga krega  njegovo oko.    Ta pogled je
     
170
Pelru dufho prefunil. (Spomnil Te je Jesufo-vih befed: „Preden petelin nozoj dvakrat sapoje,, me bofh trikrat satajil." Ino je fhel. vef fkefan is dvorifha, ino fe je v' plajfh savil, ter milo jokal. — Zhujmo ino molimo, de v' fkufhnja-vi ne omagamo, ino P hudim shivljenjem Je-sufa ne  satajimo !
42.   Jesus pred  deshelnim   oblastnikam.
     Ko fe je dan sasnal, fe je Judovfki veliki sbor vnovizh sbral. Jesuf je bil fpet pred-nj peljan. tSpet je kakor fnozhi refnizo povedal, ino veliki sbor ga fpet tudi, kakor fnozhi, k* fmerti obfodi. Vli vftanejo, kolikor jih je bilo , ino pred deshelniga oblaftnika, Ponzja Pilata, peljejo Jesufa. Pilat je prifhel na vifoko meilo is fvoje hifhe, de je njih toshbo poflufhal.— Pilat ajd, glejte, je tedaj fodnik, nedolshni Jesuf je satosheni hudodelnik, ino mogozhni is Isra-ela fo toshniki !
     Pilat jih vprafha : „Kaj toshbe imate sope!r tega zhloveka ?" Odgovore; „Ta zhlovek sapelju-je ljudftvo, prepoveduje zefarju davek dajati, ino pravi, de je kralj Judovfki." Pilat fe v' Jesufa oberne , ino ga vprafha: „Ti li tedaj kralj Judovfki ?" Jesuf odgovori: „Jas fini." — Duhovfhina ino ftarafhini ljudftva fo fvojo toshbo fpet ponovili. Jesuf pa je molzhal, ino fe ni zelo nizh odgovarjal. Pilat ga fpet vprafha: „Ali ne flifhifh, kaj vfiga te toshijo ? Kaj nizh ne odgbvorifh?" Jesuf pa je le molzhal, de fe je fodnik fam zhudil.     Pilat je  zhutil, de  fo   nm
     
171
ga le is nevofhljivofti perpeljali. ToraJ ga fpred njih feboj v' hifho pelje, ino ga famiga vpra-fha: „Ali ii ref ti kralj ?" Jesuf odgovori : „Hef fim jas kralj, tode moje hraljeHvo ni tega fve-ta." — Tedaj gre Pilat k' Judam, ino jim re-zher „Jas ne najdem nad njim nobene krivize." Duhovfhina ino ilarafhini fo ga pa fhe le bolj toshili. „4She v' punt bo ljudi fpravil," fo djali, ,,po vli desheli troli fvoj sapeljivi uk is Galilej-fkiga do lefem, do Jerusalema \u Ko je Pilat Galilejo imenovati flifhal, ino je svedil, de je Jesuf pod Heroda gofpofko ; ga je k' Herodu poflal. Vef veliki sbor je fhel s' njim ga toshit.
    Herodu fe je dobro sdelo, ko je Jesufa vi-dil, ino mikalo gaje kak zhudesh viditi. Vfe fvoje dvornike je sbral okoli febe, ino mu mnoge vprafhanja poftavi. Pa Jesuf je molzhal, ino mu le befede ne odgovorih Toraj je Herod f fvojimi dvorniki vred fmeh imel s' njim, ino de ga bolj oponafhajo ino saframujejo, ga rezhe ,v' belo kraljevo oblazhilo oblezhi, ino ta-ziga nasaj k' Pilatu pofhlje. ?S' tiho poterpe-shljivoftjo je Jesuf hodil od fodnika do fodnika.
     Med tem fe je Juda sdajaviz fvoje pregrehe kefal. Duhovnam nasaj je nefel tridefet fre-bernikov, plazhilo fvojiga sdajanja, ino je sa-vpil: „Grefhil fim, grefhil! nedolshno kri lim sdal!" Duhovfhina pa je rekla ^vfa mersla : „Kaj nam sa to, ti glej!" Tedaj ga je grosa sgrabi-la, je denarje v' tempelj sagnal > ino fhel, vsel verv, ino fe obelil.
     
172
     Ko je bil Jesuf t>d Heroda prifhel, je Pilat ubijavza, ki je bil v' jezhi, Baraba po imenu, vfhtriz Jesufa poftavil, ino rezhe du-hovfhini ino ljudftvu: „Kteriga hozhete, de vam sdaj o veliki nozhi po ftari navadi ispuftim, Baraba rasbojnika ino ubijavza, ali Jesufa, ki ni krivize per njem?-' On je menil, de bodo Jesufa profili. Pa od duhovfhine ino ftarafhi-nov podfhuntani vfi v' en glaf krizhe: „Ne Jesufa , ampak_ Baraba nam ispufti !" Pilat, kteri bi bil Jesufa rad ispuftil, jim odgovori: „Kaj pa zhem s' Jesufam ftoriti, ki fe mu pravi Kriftuf?" Vfi savpijejo; „Krishaj ga, kri-shaj!" Tedaj je Pilat Baraba ispuftil, Jesufa je pa rekel bizhati ali gajshljati.
     Sdaj fo Jesufa v' fodno hifho peljali. Vojaki ino vfa derhal fe ga ofujejo. 4So ga flekli, ino k' ftebru pervesali, ter ga bizbajo in opo-nafbajo. Po tem mu, ker fe je kralja imenoval, fhkerlataft plajfh ogernejo, namefti kraljeve krone is ternja fpleteno krono na glavo pertifne-jo, ino namefti kraljeve palize terft v' roko podajo. Ino pred-nj poklekujejo, ino fe mu pazhijo rekozb: „Sdrar bodi, kralj Judovfki !" Ino va-nj pljujejo, ga P peftmi bijejo, mu terfl is rok tergajo, ino ga s' njim po glavi tolzhe-jo, de fe bolj ternje v' zhelo ino v' fanza sadira.
     Tako rastepeniga, sapljevaniga, vfiga ker-vaviga, od bolezhin vfiga blediga, P ternjevo krono na glavi ino P fhkerlataftim plajfhem ogernjeniga je Pilat pred Ijudftvo peljal, ino milo rezhe: „PogIejte, zhlovek H' Je hotel rezki :   „Glejte   vfiga rasmefarjeniga,  de she fko-
     
i73
reA ni zhloveku podoben! tSej je render le zhlo-velt, ne bodite do njega taki nezhlovefhki !" Ali duhovfhini ino nje flushabnikam fe ni usha-JjJfl) nad njim; v' en glaf vpijejo: „Krish&j ga, krjshaj !" Pilat je nevoljen djal : „Vsemite ga vi, ino ga krishajte! Jas ne dobim nizb. kriviga nad njim." Vpijejo: „Mi imamo po-ftavo, ino po tej poftavi mora umreti! Ako tega ispuftifh, nhl zefarjev prijatel." Te befede fo Pilata prellrafhile. V pofodi li rezhe vode pernefti, fi vprizho vfiga ljudftva roke umije, ino rezhe: „Jas iim nedolshen per kervi tega pravizhniga, vi glejte!" Ino vli fo savpili: Zhes naf ino nafhe otroke pridi njegova kri!" Tedaj je Pilat Jesufa Judam dal v' roke , de naj ga krishajo. Jesuf pa je molzhal; voljen je terpeti, perpravljen je umreti. Kako boshje jmolzhanje,   kaka poterpeshljivoft!
43.   Jesus krishan   na   kalvarii.
     Sdaj fo vojaki Jesufa prijeli, mu flezhe-jo fhkerlatafti plajfh, ino ga v' njegovo laftno oblazhilo oblezhejo. Ino f krishem na rami, ki ga bodo na-nj perbili, ino med dvema ras-bojnikama je is Pilatove hifhe na ravnoft fkosi mefto na morifhe peljan. Ker je is flabolH pod tesho krisha pefhati sazhel, mu ga je mogel neki mosh, cSimon po imenu, sa njim nefti.
     Jesuf gre molzhe, ino moli. Vfe fe ljudi tare okoli njega. Nekaj shen, ki fo sa njim fhle, fe milo joka.   Jesuf pa jim rezhe:    5>Ve,
     
174
Jerusalemfke hzbere! nikar ne jokajte nad menoj; febe le ino Troje otroke objokujte."
     Okoli derete ure pred poldnem fo s' Je-sufam prifhli na morifhe, na goro kalvarijo ali mertvafhkih glav. Ondi je Hal on, jagnje bosbje. Vina, s' grenko rniro ino s' shelzhem smefhaniga, mu piti ponudijo. Gapokufi, pa ne pije. Sdaj mu oblazhilo s' rastepeniga shivota potegnejo , ter ga sa roke ino noge s' sheblji na krish perbijejo, ino na vfako Hran rasbojni-kov eniga. Tako vili tSin boshji med nebani ino med semljo, v' fredi dveh hudodelnikov, kakor de bi bil naj huji, ino njegova kri zvre na tla. Pa v' teh neisrezhenih bolezhinah je fhe poln ljubeSni ozhi v' nebo obernil, ino molil 6a fvoje morivze: „Ozhe! odpufti jim; fej ne YM6, kaj delajo;"
     Vojaki fo njegove oblazhila med fe rasdelili^ sa njegovo fuknjo pa, ki je bila v' zelo tkana, fo vadljali* Duhovni, pifmouki ino ftarafhini ljudftva fo ga pod krishem saframovali. „Dru-gim je pomagal", fo djali, „febi pa ne more. V' Boga je saupoval; sdaj naj ga refhij zhe je njegov preljubi fin." Veliko drusih Judov ino rojaki fo ga kleli; fo glave smajevali, ino fe mu pofmehovali rekozh: „Dete, dete! ti, ki boshji tempelj poderefh, ino v' treh dneh po-ftavifh !" Pa Jesuf je vfe voljno terpel, le be-fedize ni protil. Zelo rasbojnikov eden ga je preklinjal. „Zhe fi Kriftuf," je djal, ;,fam febi pomagaj ino nama.'* Uni pa ga je fvaril ino rekel: „Kaj fe tudi ti Boga ne bojifh? Nama fe   praviza   godi,   plazhilo  fva   prejela ,   ktero
     
i75
gre najnim delam,; ta pa ni nizh hudiga fto-ril." Potlej je Jesufu rekel: „Gofpod! fpomni fe me, kedar v' fvoje kraljeftvo pridefh." Ino Jesuf vef ufmiljen fe je va-nj obernil, ino xnu rekel: „Gotovo, ti povem , fhe danf bofh per meni v' raji!"
     Pod krisbem je ftal preljubi apoitelj Janes, ino sravei\ Janesa je bila tudi Jesufova mati Marija,. Jesuf v' fvojih .bolezhinah pogleda milo v' Marijo, fvojo mater, ji s' ozbmi v' Janesa migne, ino rezhe: „Glej ga, tvoj fin!'f Potlej Janesa pogleda, ino mu v' Marijo migne re-kozh: „Glej jo, tvoja mati l" —. Pazh lep sgled sa vaf f ljubi otrozi, kako fvoje ftarfhe ljubite!
     Opoldne je na enkrat folnze otemnelo. vStrafhna tema je haftopila, pokrije vfo dčshelo, ino terpi tri ure. Vfi Jesufovi safmebovavzi fo fe preftrafhili, ino fo umolknili. Tudi Jesuf je molzhal vef ta zhaf, defiravno je v' nesnanih fmertnih teshavab. Oh, she je bila to ftrafhna tihota, she fo bile Jesufu to britke ure! Okoli treh popoldne, ko je njegovo terpljenje do verba perkipelo , je s' saupanjem v' nebe-fhkiga Ozheta saklizal: „Moj Bog, moj Bog! .sankaj fi me sapuAil ?" — Potlej rezhe: „Shejin lim!" jNekdo vojakov mu s' jefiham napojeno gobo na terftu pomoli. Pazh reven ohladljej per taki shgozhi sheji! Jesuf savshije nekoliko jefiha. Potlej savpije s' mozhnim glafam: „Do-polnjeno je!" Ino preden sadnjizh povsame, rezhe fhe:   „0zhe,    v'   tvoje   roke  srozhim fvojo
     
176
dufho!" Ko je to isgovoril, je glavo nagnil,
ino umeri. —	
     Hvala, molitev ino vezhna zhaft bodi na-fhimu Odrefheniku! On je sa naf vfe terpel, fvojo kri prelil, ino umeri!
     Ko je Jesuf umeri, fe sagrinjalo v* tem-peljnu pred Ivetinjifhem od sgorej "do tal pre-terga. Semlja fe trefe, ino fkale pokajo. tStot-nik, ki je per krishi ftrasho imel, vef preftra-fhen savpije : „Gotovo, ta je bil cSin boshji!" Ljudftvo trepetaje na perfi. terka, ino fe molzhe raside.
     Proti vezheru je bilo Jesufovo telo pokopano. Joshef, is Arimateje doma, imeniten sbor-nik, je fhel k' Pilatu, ino ga Jesufovo telo proii. Pilat je dovolil v' njegovo profhnjo. K' Joshefu fe perdrushi tudi Nikodem pifmouk. Preden Jesufovo telo f krisha fnameta, mu je fhe vojakov eden ftran P fulizo prebodel, ino kri ino voda fe mu je is ferza ulila. Potlej fta telo s' difhavami v' drago tčnzhizo povila, ino na vert nefla, kjer je bil Joshef sa-fe grob v' fkali isfekal. V ta novi grob ga dene-ta , ino pred grob .savalita velik kamen. Drugi dan fo fhe veliki duhovni grob sa-pezhatili , ino . vojakov na ftrasho poftavili. Tako je  Jesufovo telo v' faboto pozhivalo.
44.  Jesus spet  shivi,   ino se perkasuje.
     Jutro tretjiga dne je napoknilo. Ino glej, velik pofcref je! Angel j Gofpodor, fvetel kakor blifk,   pride   is  nebef,  in odvali kamen fpred
     
i77
groba. Ino Jesuf Kriiluf vftane zhaftitljiv ino neumerjozh i« groba, je premagavez fmerti , premaga vez vfe - fovrashnikove mozhi. Vojaki, ki fo bili na ftrashi, fo od ftrahu na pol mert-vi po tleh popadali. Bersh ko fo fe opomogli, fo leteli v' mefto, ino velikimu sboru povedali, kaj fe je sgodilo.
       tShe tiflo jutro sgodej gre nekaj poboshnih shen, ki fo v' Jesufa verovale, s' drasimi difha-vami k' grobu; Jesufovo telo bi rade bolje vmasilile. Shaloftne pravijo po poti: „Kdo nam bo kamen fpred vrat groba odvalil?" Pa ko na vert • ftopijo , vidijo kamen she odvaljen. Pogledajo v' grob, kar je prašen; le perti, ki je bilo Jesufovo telo va-nje savito, fo lepo poravnani ondi leshali. Ino glej , dva angelja v' Fvetlim oblazhilu ftojita na defni ftrani, ino re-zheta: „Ve ifhete Jesufa Nazarezhana, ki je bil krishan; ali zhimu ifhete shiviga per mertvih ? Vftal je, ino ga ni tukaj! Pojdite, ino povejte njegovim uzhenzam." tS' to novizo hite nasaj v1 mefto.
     Marija Magdalena fe je fhe k' grobu po-vernila, ino fe milo joka, de folsa folso pobija. VTa objokana pogleda v' grob. Ino glej, dva angelja jo ogovorita: „Shena! kaj jokafh?" Sdihne ino rezhe: 5,0h, mojiga Gofpoda fo vseli , pa ne vem, kam fo ga djali l" tSe osre, kar vidi Jesufa pred feboj.. Tode ne posna ga; menila je, de je vertnar, ino mu rezhe: ;,Go-fpod ! ako n ga ti vsel , povej mi vfaj , kam fi ga poloshil." Jesuf ji po fvojim ljubes-njivim  njej   snanim glafu rezhe: „Mai-ija!"   Ino
     
i78
ko bi trenil, ga je fposnala. K' nogam mu pade, ino rezhe : „Moj uzhenik!" Jesuf rezbe: „Idi k' mojim bratam, ino povej jim, de fe bom kmal vsdignil k' fvojimu ino vafhimu Ozhetu." Ino kar fpred ozbi ji sgine; njena shaloft pa fe je fpremenila v' vefelje, de ga noben zhlovefhk jesik ne isrezbe.
     Popoldne fe je Jesuf perkasal dvema uzhen-zama, ki fta is Jerusalema v' blishnji terg Emavs fhla. Na poti fe jima je perdrushil v' podobi nesnaniga popotnika, ino rezhe: „Kakofhne pogovore imata med feboj, ino sakaj fta* tako shaloftna?" Eden nju pravi: „Kaj li ti fam ptu-jiz v' Jerusalemu, de ne vefh, kar fe je te dni v' njem sgodilo? Jesufa Nazarezhana fo krishali, ki fmo upanje va-nj imeli, ino danf je she tretji dan tega." Jesuf rezhe: „Sakaj fta toliko kefniga ferza verovati, kar fo preroki prerokovali? Ni li mogel Kriftuf viiga tega terpeti, ino tako iti v' fvoje velizhaftvo?" Ino jima raslaga po poti fveto pifmo. Ko do terga pridejo, fe Jesuf daljej ravna; pa uzhenza profita: „Oftani per naju 5 vezheri fe she, ino dan fe je nagnil." Jesuf je oftal. Per vezherji je kruh: vsel v' roke, ga pofvetil, prelomil, ino jima podal. Tedaj fta ga fposnala, Jesuf pa je fpred nju sginil. „Ni li," fta sdaj rekla „ferze v' naju gorelo, ko nama je fveto pifmo raskladal?" Ino fe bersh vsdigneta, ino grefta v' Jerusalem apoftelj-nam pravit. Ti fo med tem fhe po drugi Hrani od Jesufoviga vftajenja svedili, ino jima rezhejo: „Gofpod je ref vftal, ino f& je Petru perkasal."
     
!79
     Svezher fhe tifti dan fe je Jesuf shranim apofteljnam v' Jerusalemu perkasal. Savoljo ftrahu pred Judi fo bili v' neki hifhi saklenje-ni, kar Jesuf na enkrat per njih ftoji, ino rezhe: „Mir vam!" Vfi fo fe preftrafhili. „Sdaj," fo rekli farni per febi, „nam bo ozhi-tal nafho nesveftobo, sdaj fe hudoval nad nami, ko fmo ga sapuftili, ino fmo beshali!" Pa s' lju-besnjivim, njemu laftnim glafam je djal: „Nikar fe ne bojte! Jas fim , jas Jesuf, ki fini bil kri-shan sa vaf! Poglejte mojih rok ino nog; vfaj nad temi le ranami fposnajte, de fim jas!" Potlej je med njimi jedel. Na sadnje rezhe : „Kakor je Ozhe mene poflal, tako tudi jas vaf po-fhljem." Dihne vanje, ino fhe rezlie: „Prejmite fvetiga Duha. Kterim bofte grehe odpuftili, fo jim odpufheni, ino kterim jih bofte sadershali, fo jim sadershani."    Ko je to isrekel,  sgine fpred njih.
     Takrat Tomasha ni bilo med apofteljni. Toraj mu, ko je prifhel, vfi vefeli reko '• 5?Go-fpoda fmo vidili!" Pa Tomash odgovori: „Do-kler snamenj shebljer na njegovih rokah ne vidim, ino perfta v' luknjo shebljev ino roke v' njegovo prebodeno ftran ne vtaknem, ne jver-jamem." Ofem dni po tem je Jesuf fpet fkosi saperte duri med nje prifhel, ino djal: „Mir vam!" Potlej fe v' Tomasha pberne, ino mu re-zhe: „Tomash! poglej mojih rok, ino poloshi perfte va-nje; daj roko', ino deni jo v' mojo ftran, ter ne bodi neveren." Tomash fe Jesufu k' nogam fzhene, ino rezhe: „Moj Gofpod ino moj Bog!" Jesuf je perftavil fhe befede, ki fo sa vfe zhafe rezhene,  djal je: „Tomash!   ker fi
     
i8o
me  vidil,   vcrujefh;   ali frezhni,   kteri ne vidijo,   ino  vender verujejo!"
45.   Jesus  gre   v'   nebesa.
     Jesuf je bil po fvojim od fmerli rfiajenji fhe fhtirdefet dni na fvelu. Te dni fe je fvojim uzhenzam tudi na Galilejfkim vezhkrat perkasal. Eno jutro fe jim je perkasal per Gene-sarfkim jeseru, ko fo ravno ribe lovili. Vfo nozh fo lovili, pa nizh nifo vjeli. NA Jesufove befede fo na defno Hran zhelna mresho pometali, ino llo tri in petdefet rib vjeli. Potlej fo jih nekaj per sherjavizi fpekli , ino Jesuf je s' njimi jedel. Po jedi je Jesuf Petru djal 5 tSimon, Jonov fin, ali me ljubifh bolj ko ti le?"' Peter odgovori: ..Ljubim te, Gofpod!" Jesuf rezhe vdrugizh: ,,cSimon, ali me ljubifh?" Peter odgovori: ,,Ljubim te, Gofpod!" Jesuf rezhe vtretjizh: tSimon, ali me ljubifh?" Petru fe ushali, de ga vtretjizh vprafha, ino rezhe: „Gofpod! fej vefh, de te ljubim." Ino Jesuf mu srozhi fvojo zerkev rekozh: „Pali moje jagnjeta in ovze." — Drujkrat fe je Jesuf na neki gori pet- llo uzhenzam perkasal. Ko fo ga vidili priti, fo na obras popadali, ino ga molijo. On pa je ljubesnjivo s' njimi govoril od boshjiga kraljeflva, ter jih v'veri, upanji ino ljubesni uterdoval.
     Sadnje dni je fhe vezhkrat s' njimi govoril, ino enajfterim sapovedal, de naj v' Jerusalem, gredo. ?Shtirdefeti dan fe jim je tukaj sadnjikrat perkasal, ino v' fredi med njimi rezhe: „Dana
     
i8i
mi je vfa oblafl: v' nebefih ino na semlji. Ofta-nite tukaj v' Jerusalemu, dokler vam obljubljene mozhi ne pofhljem. V nekterih dneh bofle P fvetim Duham kerfheni. Potlej pojdite po vlim fvetu, uzhite vfe narode, kerfhujte jih v' imenu Ozheta, 4Sina ino fvetiga Duha, uzhite jih vfe ftoriti, kar nm vam povedal. Glejte, vfe dni do konza fveta fim per vaf!" Kedar je Gofpod to isgovoril , pelje uzhenze v' Be-tanijo, ino gre s' njimi na oljfko goro. Tukaj rasproftre fvoje roke nad njimi , jih bla-goflovi, ino rezhe: „Grem k' fvojimu Ozhetu ino k' vafhimu Ozhetu, k' fvojimu Bogu ino k' vafhimu Bogu!" Ino potlej fe je vprizho njih nakvifhko proti nebefam povsdignil. Uzhen-<L\ gledajo vii shaloftni sa njim. Poflednjizh pride fvetel oblak, ino ga utegne njih ozhem. Per tej prizhi ftojita dva angelja v' belih obla-zhilih per njih, ino rezhela: „Moshje Galilej-zhani! kaj ftojite ino gledate v' nebo? Ta Je-suf, ki fte ga sdaj vidili v' nebefa iti', bo ne-kedaj ravno tako fpet prifhel."' Uzhenzi fo na obras popadali, ino molijo. Potlej fo fe P fvetim vefeljem v' Jerusalem vernili, fo vfak dan v1 temjieljnu, ino Boga hvalijo ino molijo.
     Jesuf, nafh Svclizhar, je sdaj ondi v' nebefih. Od ondod vlada fvojo [veto zerkev ino shivljenje fvojih pravovernih zhaftivzov. Olro-zi! hodite vedno vprizho njega, ino bodUe po-boshni. Njegovo oko naf povfod vidi, ino njegova ljubesen fkerbi neprenehama -sa naf. cSlu-fhajte   ga  kakor dobri   otrozi,    ino nikar greha
     
1»2
ne   delajte!   Potlej  bofte   tudi  vi   ondi,   kjer je on, ino bofte  per njem vezhno frezhni.
46.   Jesus poshlje svetiga  Duha.
     Apofteljni fo fe sbrali, ino namefti Judata sdajavza Matijata sbrali. Vfi sheljni fo v' Jeru-jsalemu obljubljene pomozhi perzhakovali. Defet dni po Jesufovim vnebohodu, binkufhtno nedeljo, fo bili s' veliko uzhenzi v' neki hifhi y' mo-litvi ino s' bralovfko ljuhesnijo sbrani. Kar fe o-ltoli devetih pred poldnem velik fhum, kakor bi bil "vihar, na nebu vsdigne. Vfa hifba fe je potrefla. Plameni v' podobi ognjenih jesi-kov fe vidijo nad vfih glavami. Ino vil fo f fvetim Duham napolnjeni.
     Tiftikrat je bilo v' Jerusalemu savoljo hin-kufht bres fhtevila Israelzov. Ker fe je fhum is hifhe, ki fo bili uzhenzi v' njej sbrani, de-lezb po meftu flifhal; fe je ljudftvo preftrafhe-no is tempeljna in od vfih flrani pred bifho uzhenzov ftekalo, ino flifbi, kako ferzhni ino nepreftrafheni uzhenzi v' mnogih jesikih Boga hvalijo. „Kaj je to ?" fe zhudijo eden drugi-mu; „vfi ti le, ki govore, fo terdi Galilejzhani, ino vfak po fvojim laflnim jesiku jih flifhimo boshje velikote  hvaliti!"
     Sdaj fe Peter smed apofleljnov vsdigne, ino na glaf rezhe: „Vi mnshje Israelzi ino vi vfi Jerusalemfki prebivavzi , poflufhajte me! Jesufa Nazarezhana, kteriga /te vidili zhuda ino sna-mnja delati, Jesufa, kteriga ftc vi krishaji, je Bog is  groba  v' shivljenje   obudil.    Mi vfi fmo
     
183
tega prizhe.    Ta  Jefcuf, kteri je v' nebefa fhel, nam  je   danf fvetiga Duha poflal.    Tega Jesu-fa  je Bog sdaj Gofpoda ino kralja poftavil." Redar   Jerusalemljani   to flifhijo,   jim je   v' ferze feglo.    Veliko   jih je  apofteljnam  djalo:   „Brat-je I kaj  pa nam je ftoriti?" Peter je  djal:   „Po-koro ftorite,  ino   f lehern  fe daj  kerftiti v'   ime Jesufovo,   v'   odpufhenje   grehov;   potlej   bofte tudi vi prejeli fvetiga Duha-   Ta obljuba je dana vam ino vafhim  otrokam ino vfim, kteri fo fhe delezh od Boga."   Ino   fhe  tifti  dan  jih je okoli   tri    tavshent   vero   Jesufovo  rta-fe  vselo, ino   fo   fe   dali   kerftiti.    Ti  fo  bili vedno per naukih apofteljnov.   Vfi eniga duha fo bili med feboj, ino vfe fo  eden   do drusiga imeli.     4Sku-pej   fo   molili,   fkupej   jedli,   fkupej  vefeli Boga zhaftili, ino ljudje fo jih radi imeli. Bog jih je. fhe vfak   dan tej fveti   drushbi perdajal   ino perdajal, de fo  tako   pot   vezhniga   svelizhanj« nafhli.
47. Jesus shivi v' svojih vernih.
     Tifte dni fta fhla Peter ino Janes v' tempelj molit. Per vratih v' tempelj je fedel re-vesh, ki je bil hrom, kar je rojen, ino je vbogajme profil; Tudi Petra ino Janesa proli vbogajme. Peter mu rezhe: „Slata ino frebra nimam; kar pa imam, ti dam. V imenu Je-sufa Kriftufa vftani ino f-hodi!" Sa roko ga prime, ino ga vsdigne. Per tej prizhi je terd-no Hal ino  hodil,   gre s' njima v'  tempelj, ter
     
}3i
od vefelja pofkakuje, ino hvali Boga. Vfe ljud-ftvo, ki ga je vidilo, fe je zhudilo. Tedaj re-zhe Peter j „Ternu nifva mi dva P fvojo mozhjo pomagala, ampak s' mozhjo tiftiga kralja, ki fte ga vi umorili. Ino po Jesufu je svelizhanje tudi vam na ponudbo."
     Ko fta apofteljna fhe govorila, pride tem-peljnova ftrasha, ino ji v' jezho sapro. To nozh fta mogla V njej prebiti. Drugo jutro fo ji pred veliki sbor k' fodbi peljali. Peter, poln fvetiga Duha, fe odgovori, ino Vprizho hromiga zhloveka rezhe: „V' imenu Jesufa Kri-ftufa, ki fte ga vi krishali, Bog pa ga je fpet od fmerti obudil, ftoji ta le zhlovek sdrav pred vami. Snano vam bodi, de je svelizhanje le v' Jesufu, ino pa v' nikomur drugim ne." tSod-niki ofterme nad tako Petrovo ferzhnoftjo, ino is ftrahu pred ljudmi n jima ne upajo nizh shaliga ftoriti. Le saterdijo jima, de ne vezh od Jesufa govoriti ino uzhiti. Ali Peter ino Ja-nes na ravnoft rezheta: ,,(Sami fodite, ali bi _bi-lo prav per Bogu, ko bi bolj vaf kakor Boga flufhali. Ne moremo nehati govoriti, kar fmo vidili ino  flifhali."    Potlej   fo ji ispuftili.
     Kdor Gofpoda Jesufa pred drugimi prizhay od njega bo tudi Jesuf per Ozhetu v' nebe-Jlih prizhal, de je njegov   uzhenez.
48. Shtefan,  pervi muzheniz.
     Veliko jih je fhe bilo, ki fo Jesufovo mi-loft sanizhevali, ino ponujano svelizhanje v' fvoji   neveri   od   febe  pahali.   tSovrashili fo Je-
     
i85
sufa, ino preganjali njegove verne. Pa ravno v* preganjanji, ki fo ga verni terpeli, fo fvojo zhednaft naj lepfhe pokasali.
       tShtefan, poln fvetiga Duha, je velike ahu-deshe ino snamnja delal. Mozhno je prizhal od Jesufa in od njegoviga kraljeftva. Terdo-vratni Judje fo fe njegovimu prizhanju v' bran ftavili. Pa nifo kaj mogli modrolti ino duhu, f' kterim je tShtefan govoril.
     Is hudobije fe nozhejo refnizi vdati, te-muzh gredo, ino podfhuntajo nekaj fpridenih mosh, de lashnjivo zhes 4Shtefanaprizhajo: „Kle-tevfke befede v' Boga ino Mosefa fmo ga fli-fhali govoriti." Ljudftvo f tem sdrasheno- ga popade, P hudo pred veliki sbor vlezhe, ino po krivim toshi. tShtefan je bres llrahu, v' nebe-fhki mogozhnofti ino velikofti pred fodniki ftal, ino ko angelju fe mu je oblizhje fvetilo. Veliki duhoven fe je vsdignil, ino mu rezshe : „Ali je, karti pravijo, reftemu tako?" tShtefan je odgovoril, ino pokasal, de mu je Bog ino Mo-sef v' zhafti, de fe je pa ta zhafl: nad Judi vfe-lej pogrefhala. Ino na sadnje je fklenil P temi terdimi befedami: „Vi terdovratneshi ino ljudje nepofvezheniga ferza ino nepofvezhenih u-fhef! vedno fe vftavljate fvetimu Duhu. Kakor fo fe mu vafhi ozhetje vitavljali, tako fe mu vi L Oni fo morili preroke, ki fo Odrefhe-nika osnanovali; vi pa fte njega sdali ino umorili!" To govorjenje jih je tako hudo sbodlo, de fo od togote s' sobmi fhkripali. tShtefan pa je poln fvetiga Duha oko v' nebefa obernil , jih vidi   odperte,   ino Jesufa  na defnizi   boshji
     
186
ftati. „Dete," je savpil, „nebefa vidim odper-te, ino fimi zhlovekoviga v' njegovim velizhaftvu ilati na defnizi boshji!" Ino glej, vfi sazhno divjati ino vpiti, ino ufhefa fi mafhe, ino vfi kmal planejo va-nj, ino is mefla ga kamnjat vlezhejo. Na morifhi fo tShtefana okrog in o-krog oftopili, oblazhila P febe djali, ino ga kamnjajo. Od vfih ftrani leti kamnje v' tShtefa-naj on pa je glafno molil: „Gofpod Jesuf! fprej-mi mojo dufho." Potlej na kolena pade, ino glafno rezhe: „Gofpod! ne fhtej jim tega v' greh." Ko je to isrekel, ugafne.
     Kdor Jesufa bolj ljubi kakor fvoje shivlje-nje, tak je prav Jesufov uzhenez, ino 11 je milofli boshje fveft.
49.   Pavlovo spreobernjenje.
     Pavel, ki mu je pred fpreobernjenjem tSa-vel bilo ime, je Jesufa ino vfe kriftjane hudo fovrashil. .Neufmiljeno je kriftjane preganjal. Mladenezh she fe je fmerti fvetiga tShtefana ude-leshil, ker je kamnjavzov oblazhila varoval. Is fovrafhtva do kriftjanov gre k' velikimu duhovnu, ino ga profi, de mu fpifano pravizo da vfe moshe ino shene, ki v' Damafhku v' Jesufa verujejo, svesane v' Jerusalem pergnati. cSe poda na pot v' Damafhk, ino je she blis me-fta. Kar ga na enkrat pofebna luzh s' neba ofveti, Oblefhen od fvellobe fe na tla sverne, ino glaf mu rezhe: „tSavel, 4Savel! kaj me pre-ganjafh ?" Pavel, na tleh leshe, vef preftrafhen vprafha; „Gofpod! kdo  fi?" Glaf mu odgovori:
     
187
„Jas fim Jesuf, kteriga preganjafh!" Pavel fpet poprafha: „Gofpod, kaj hozhefh, de ftorim?" Gofpod mu rezhe: „Vftani, ino idi v' mello; ondi ti bo povedano, kaj de ftori." Pavel vfta-ne, kar nizh ne vidi; pogled'je sgubil. Mo-shje, ki fo ga fpremljali, ga sa roko peljejo v' mello,
     Tri dni je bil flep, ino ni ne jedel ne pil, le molil je. Po treh dneh pride Ananija, poboshen uzhenez Jesufov, v' hifho, v' kteri je bil Pavel,. poloshi roke na-nj , ino mu rezhe: „Jesuf, ki fe ti je na poti perkasal, me pofhlje do tebe, de bofh fpet vidil, ino f' fvetitn Du-ham napolnjen,'* Per tej prizbi fe mu je nekaj taziga kakor lufki od ozbi odlupilo. Pavel fpregleda,  ino fe da kerftiti.
     Odfihmal je bil Pavel prav ferzhen uzhenez Jesufa Kriftufa, ino je njegov nauk med vfimi narodi osnanoval. Njegovo ferze je bilo polno gorezhe ljubesni do Boga ino do vlih ljudi. Sa Jesufovo zhail je bil vef vnet. Poln praviga fposnanja, pa ponishen kakor otrok, je bres fhtevila ljudem v' nebefa perpomogel. Med fvojim ferzhnim tekam v' kerfhanfki veri je neisrezheno veliko terpel; tode Gofpodova roka je bila s' njim, ga je uterdovala, ino nikoli ne sapuJlila. Zhe fo ravno verige ali keti-ne na njegovih nogah ropotale, zhe fo ravno jermeni njegov herbet rastepali; je bil le ven-der poln vefelja, ker je Jesufa is vfiga ferza ljubil, ino upal kmal k' njemu priti v' nebefa. Is te ljubesni do  Gofpoda je vfe preterpel, ino
     
i88
njegov  fveli   nauk   kakor  svefl   prizhevavez   na sadnje  P fvojo  kervjo  sapezhatil.
V fveti zhafti nam toraj bodi njega fpominj!
5o.   Sveta   Jesusova  zerkev.
     Apofteljni, od fvetiga Duha pofvezheni, fo fe, kakor jim je bil Jesuf ukasal, po vfim fvetu rasfhli, ino fo Jesufov fveti nauk osnanovali. Gofpod je bil s' njimi, ino jim je dal mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov fo osdravili, ino fhe zelo mertve fo v' shivljenje budili. Zhe fo le kaziga bolnika v' poftelji na pot polo-shili, de ga je fenza memo gredozhiga apoflelj-na obfhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo fo jih dobri liudje svefto pofliifhali, ino fo vero Jesufa Kriftufa na-fe jemali. Po Kriftufu fo fe ti krijijani imenovali. Tako fe je sazhe-la fveta drushba vernih, ki ji kerfhanfka zerkev pravimo, ino je bolj ino bolj raftla. Mo-shje ino shene, mladi ino itari, ljudje vifoziga ino niskiga ftanu, Judje ino ajdje fo fe ji per-drushevali. Vera ino Ijubesen fte te dufhe s' Jesufam ino med feboj fklepale, Vfi fo bili eniga ferza' ino eniga duha, v' upanji vefeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino gorezhi v' molitvi. Gofpod je bil vedno med njimi, defiravno le nevidama. Njegov fveli Duh jih je oshivljal, de fo mogli fveto shiveti. Gofpodovo oko je nad njimi zhulo, Gofpodova dobrotljiva roka jih fpremljala. tSvetiga shivljenja jih je Gofpod vadil, de bi od greha ozhifheni vedno nedolshno ino zhifto shiveli. Nesveftnike pa je vzhali she na
     
log
semlji ozhitno fhlrafal, de je P tem druge fva-ril. Dva sakonfka fta fe Petru slagala, ino v' fhtrafingo fvoje lashi, ktera je vfelej oftudnoft pred Gofpodam ,   fta nagle fmerti  umerla.
     Kjer je kaka kerfhanfka obzhina ali gmajna vftala , fo apofteljni uzhenike, fhkofe ino mafhnike, poftavili, kteri fo fpet drugim ravno P takim duham Jesufov nauk osnanovali. Tako je Jesufov uk s' boshjo pomozhjo od roda do roda prifhel, ino bo kakor reka slii-vljenja oftal vfe poflednje zhafe do konza fveta,
     Nekteri pervih Jesufovih osnanovavzov fo tudi nekaj naukov sapifali, ino nam jih fpifane sro-zhili,    sa kar Boga ne moremo dofti  sahvaliti.
        tSveti Matevsh apoftelj je fpifal pervi evangelij poveft namrezh od stavljenja, terpljenja ino povelizhanja Jesufa Rriftufa. Drugi evangeli je fpifal fveti Marka, sveft uzhenez fvetiga Petra, Tretjiga je fpifal fveti Luka, tovarfh fvetiga Pavla, ino zhetertiga fveti apoftelj Janes. tSveti Luka nam je tudi fpifano srozhil apo-fteljfko djanje, to je, kaj fo apofteljni po prihodu fvetiga Duha delali, ino kako fe jim je godilo.
       4Sveti Pavel je vernim - kriftjanam vezh liftov pifal. Do naf jih je fhtirnajft prifhlo. Eniga je pifal vernim Rimljanam, dva Korin-zhanam, eniga Galazhanam , eniga Efeshanam, eniga Filipljanam, eniga Rolofhanam, dva Te-falonizhanam, dva fvojimu uzhenzu Timoteju, eniga Titu, eniga Filemonu, ino eniga Hebrejem.
       tSveti Jakop je pifal en liflr, fveti Peter dva, fveti Janes tri, ino fveti Juda Tadej eniga.    ^Skrivno  rasodenje, ki   ga   je  fveti   Janes
     
igo
na otoku Patmu imel, ino ha hoshje povelje ipifal, fklene fveto pifmo.
     Te pifma nam morajo biti fvete, kakor naj drashji pofoda boshje refnize; one fo polne uka,  polne povefeljenja.
     Ljubi otrozi! Jesuf fhe shivi, ino bo vekomej shivel. On ima vfo oblaft v' nebe/ih ino na semlji. Verujte va-nj, upajte va-nj, ino ljubite ga vef zhaf fvojiga shivljenja is vfiga fvo-jiga ferza. Njegov fveti nauk radi poflufhajte, nofite in ohranite ga povfod v' fvojim ferzu, Zhiflajte ga, ino po njem shivite, de bofte po-boshni otrozi boshji nakvifhko raftli, greha fe varovali, v' zhaft Jesufa Kriftufa shiveli, ino de bofte njegovi vekomej! Jesufov duh naj vaf fpremlja po tem fvetu v' vezhno shivljenjel
Natisnil   Joshef Blasnik.