Ekološki mednarodni raziskovalni tabor Krka '89
»Think globaly, work localy!« ni le gola parola kot toliko drugih, ki jih danes kroži po našem eko-Joško vse bolj ogroženem planetu — Zemlji. To je 26 mladih iz različnih koncev sveta v času od 9. do 29.7. letos, ko so bili nastanjeni v podružnični OŠ v vasi Krka, tudi dokazaio. Z znanjem in delom so se zoperstavili slovenskemu suicidalnemu vedenju do lastnega anorganskega telesa, v našem primeru do dolenjske lepotice, reke Krke. Naloga mladinskega prostovoljnega dela ni reševanje temeljnih družbe-nih problemov. Le-te naj bi reševale ustrezne družbene institucije. Kljub temu pa so se udeleženci tru-dili, da bi zaustavili ali pa vsaj opozorili na ogrožanje življenja v in ob reki Krki, tako Ijudi, živali, rastlin in vode same.
Tabor Krka 89 je bil v bistvu ekološ-ka raziskava s tremi glavnimi cilji:
1.  Vzbujanje ekološke osveščenosti pri lokalnem prebivalstvu in družbenih institucijah (o nivoju zavesti  veliko pove že dejstvo, da nam kljub večkratni objavi v Naši skupnosti in nekaj pismih naslovljenih na OO ZSMS naše občine ni uspelo pridobiti niti enega udeležen-ca iz našeobčine!!)
2.  Praktične in teoretične aktivnosti udeležencev tabora za izboljšanje eko-loškega stanja na področju reke Krke
3. Uporaba v šoli pridobljencga zna-nja tnladih slovenskih raziskovalcev pri praktičnem delu
Naj na kratko predstavim zaključke sedmih delovnih projektov, ki sobili iz-vedeni na taboru:
1. Inventarizacija divjih odlagališč odpadkov ob reki Krki
Popisanih je bilo 55 divjih odlagališč odpadkov v območju zgornjega toka .reke Krke, od katerih je 34 v naši obči-ni. Največkrat se smetišča nahajajo na fcregovih vouotokov, na, oziroma pod robovi cest ali teras, v kraških jamah in vrtačah. Prevladujejo manjša smetišča (do 10 m3) in človek nehote pride do zaključka, da si malodane vsako gos-podinjstvo želi svojo vrtačo ali kraško jamo za odlaganje smeti. Seštevek po-vršine pod smetišči je 4737 m: in sešte-vek njihove prostornine 737,5 m3. Če upoštevamo, da je bilo območje razis-kave veliko le 22 km2, se lahko nad temi številkami resno zamislimo. 40 do 55 smetišč je še vedno v rabi. Pri nekaterih smetiščih je izražen sum o prisotnosti nevarnih odpadkov. Na ta mesta bi bilo potrebno takoj poslati odgovorne ljudi. &i bi preverili strukturo odpadkov.
Raziskava je bila narejena z name-nom, da kataster uporabijo odgovorne službe, ki se ukvarjajo s problemom odpadkov. Sicer pa je že 18. 5. 1989 občinski inšpektorat Grosuplje vsem KS, lovskim družinam, GG Novo me-sto in Ljubljana, OO ZSMS in turistič-nim društvom v naši občini poslal do-pis, s katerim so bili pozvani k evidentiranju divjih odlagališč odpad-kov v občini Grosuplje. Odziva na ta
dopis ni bilo. Ker so udeleženci tabora opravili evidentiranje oz. natančno in-ventarizacijo s kartografskim prikazom mikrolokacij odlagališč ob reki Krki, so bile KS Krka in Zagradec tev Komu-nalna skupnost občine Grosuplje z do-pisom občinskega inŠpektorata pozva-ne k pripravi sanacijskega programa z rokom 15. 10. 1989, ki so ga skladno z Odlokom o obveznem zbiranju in od-stranjevanju odpadkov na območju občine Grosuplje dolžne pripraviti in kasneje tudi realizirati.
2. Biološke analize kako-vosti vode reke Krke
Vzorci vode za to raziskavo so bili vzeti v okolici vasi Krka. Kot značilna skupina organizmov so bile uporablje-ne alge, nabrane na skalah in v mulja-stem dnu.
Rezultati kažejo, da voda glede na saprobni nivo ni primerna za pitje, je pa za kopanje in druge namene — torej še spada v 2. razred kakovosti. Kljub temu pa lahko utemeljeno pričakujemo in zahtevamo program aktivnosti za zma-njšanje nivoia onesnaženosti iz ekološ-kih in higienskih razlogov.
3. Speleološke raziskave
Udeleženci tabora so si ogledali jamo na izviru reke Krke, Taborsko jamo, ni pa jim uspelo priti v jamo na Dvoru, ki je zakalenjena, ključ pa v privatnih ro-kah. Po naključju so izvedeli, da lastnik ključa v jami hrani nafto in bencin.
Sicer pa je značilnost vseh jam tega področja, da so kapniške tvorbe poško-dovane, pa tudi smetišča niso redkost. Celo v Taborski jami smo lahko videli kup smeti v nekdanji vstopni dvorani. Opozorilo, ki ga udeleženci tabora na-slavljajo na vse občane — ne odlagajte smeti in drugih odpadkov v jame, vrta-če ali blizu vodnih virov! Vse se lahko vrne v hujši obliki nazaj. Opozorilo naj vam bo okolica Ptuja.
4. Raziskave malih sesal-cev
Člani skupine za raziskavo malih se-salcev so raziskovali njihovo kvalitativ-no sestavo, kvantitativno sestavo in se-stavo favne malih sesalcev v različnih habitatih.
V štirih habitatih (kraški gozd, živa meja, travnik in ob reki) se je v pasti uje-lo 33 osebkov, ki pripadajo 7 vrstam malih sesalcev. Najštevilnejše je nase-ljena živa meja, zato bi bilo potrebno razmišljati o načinu njenega ohranjanja v pejsažu pokrajine. Dve vrsti najdenih netopirjev sta uvrščeni med ranljive vr-ste rdečega seznama ograženih žival-skih vrst v Sloveniji. Če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej, bosta obe vrsti v bližnji prihodnosti prešli v kate-gorijo vrst »rdečega seznama«, ki so v nevarnosti, da izumrejo. Zato bi bilo potrebno jame v okolici doline reke Krke, ki jih te vrste naseljujejo, najstro že varovati.
Sicer pa so člani te delovne skupine
opozorili tudi na odsotnost vsakrSne koordinacije med institucijami, ki naj bi skrbele za favno tega področja. Tako ribiči npr. naseljujejo ribe, ki v reki Krki niso avtohtone, isto počno lovci z nase-litvijo neavtohtone vrste rac, vse to pa ruši naravno ravnovesje.
5. Kemijske analize reke Krke
Glavni namen dela je bil s kemijski-mi metodami določiti raven onesnaže-nosti reke ob izviru in vpliv pritoka Viš-njica na Krko. Že na izvim koncentraci-ja nekaterih sestavin, ki so večje od normalnih — npr. amoniak — kažejo, da je voda, ki ponika v okolici in prihaja na dan v izviru Krke, že onesnažena. Višnjica teče skozi industrijsko območ-je, ki ima tudi večjo prašičjo farmo. Po-sledice so očitne, kajti vsi indikatorji kažejo visoko raven onesnaženosti.
Vsi vzorci so vzeti po daljšem dežev-ju. Nivo vode je bil visok. Domnevamo lahko, da bi bila v bolj suhem obdobju koncentracija merjenih komponent še precej višja.
6.  Protestna   odstranitev odpadkov z bregov in iz struge reke Krke
Tri dni so udeleženci tabora tudi odstranjevali odpadke z bregov. V načr-tu so imeli odsiraniti vsaj 10 smetišč, vendar jih je že količina odpadkov na prvem smetišču postavila na bolj realna tla. Zbrane pralne stroje, avtomobilske karoserije, štedilnike... je odpeljal Di-nos. Na ta način pridobljeni denar so udeleženci tabora poklonili kolektivu OŠ Krka za nabavo ekološke literature.
7.  Izdelava peticije in zbi-ranje podpisov »Proti onesnaževanju reke Krke«
Po mojem mnenju je vrednost te pe-ticije predvsem v tem, da so jo videli (skoraj) vsi prebivalci ob Krki. Upaj-mo, da bo tudi ta peticija prispevala k dvigu zavesti med ljudmi, saj le okoliški prebivalci na tem področju odlagajo smeti. Seveda pa lahko peticijo in pod-pise pod njo tolmačimo tudi kot pritisk javnosti na pristojne institucije...
Izvršnim svetom občin Novo mesto in Grosuplje je namenjeno tudi pismo, v katerem udeleženci tabora med drugim pravijo: (laični prevod iz angleščine, ki je bila jezik sporazumevanja na Taboru)
1.  Naredili smo karto smetišč in po-pis z nekaj najpomembnejšimi podatki (lokacija, velikost, vrsta odpadkov...). Predlagamo, da se popisano področje razvrsti v 6 zon, ki so evidentne iz karte. Saniranje naj se začne v prvi coni in se konča s šesto.
2. Priporočamo, da se čiščenje začne v zimskem času — npr. od novembra 1989 ter se konea aprila 1990, ko je do-stopnost in vidljivost smetišč optimalna.
3.   Vsi uporabni odpadki  naj se reciklirajo.
4.  Za zaustavitev uničevanja okolja je potrebno tudi:
—  da se za vsa naselja zagotovijo kontejnerji
— redno »patroljiranje« ob bregovih reke Krke, inipekcije pa morajo resno pristopiti k odkrivanju povzročiteljev
—  bolj pogosto praznjenje kontej-nerjev
— namestitev ograj okrog obstoječih divjih odlagališč.
5.   Zavračamo vsakršen postopek skrivanja oz. prekrivanja odlagališč.
Predsedstvo OK ZSMS Grosuplje bo kot eden od organizatorjev Tabora poskrbelo, da bodo z rezultati seznanje-ne pristojne institucijc. Za izbol.išanje stanja pa se bomo morali potruditi vsi, predvsem pa prebivalci ob reki Krki sami.
Tabor Krka 89 so organizirali: RK ZSMS, OK ZSMS Grosuplje in Novo mesto.
Z denarjem, materialom ali kako drugače so nam pomagali tudi: ORS Grosuplje, OIS Grosuplje, SKIS Gro-suplje, GPG, Black & Decker, IS SO Grosuplje, Ekološko društvo Zagradec, Gasilsko društvo Krka, turistična kme-tija Magovac, Samostan Stična, OŠ Stična s svojo podružnico na Krki, občinski štab CZ, OVS Ljubljanica-Sava in mnogi drugi.
Vsem iskrena hvala.
Predvsem pa se zahvaljujem vodji Andreju Žoržu, mentorjem in vsem drugim udeležencem Tabora z željo, da se v prihodnjih letih spet srečamo na Krki, vendar tokrat kot gostje turistič-nih objektov v ekološko neoporečni doltni.
Zlatko Mehič