Gospodarske stvari. Trebarji ali pivine tropine kot živinska krma. Kolika aeare5a se 8 piviaimi tropiaarai zgoditi more, kaže sledeča prigodba. Od 18glav goveje živiae, kterim so se piviae tropiae pokladale, je 16 glav aaeakrat zbolelo in 8 od boleaib je pogioilo. Te 80 so razparale ia aašlo se je, da je bil vaem želodec zelo bolea. V ajem ao našli neko peš5eao tvariao, ki je v bližajavi požiravnika za pest debelo plast delala ia steae vampa za palec debelo pokrivala. V kapici je bila ta plast bolj teaka. V>sebina devetogubova je bila trda ia peačaata, čreva ao bila duočiio zožeaa ia prazaa. Ko 80 tropiae, 8 kteiimi se je živiaa krmila, preiskali, naali^ 80 peščeao tvariao, kakoršaa je v želodci bila. Zclodčna vscbina ia tropiae so bile pO8laae kemikarju, kteri jib je kemičao preiakal. Našel je v želodčevi vaebiai zravea aeprebavljeaib travinib sort seuieuskib lupia, res itd. veliko maožiao težke peščeae tvariae pa brez vseh strupeaih primeakov, aasproti temu pa prav veliko praaaatega peska v lropiaab, ki se je pri prelivaaji ia izpiraaji z vodo kot siva težka tvariaa aa dao vsedla. Po8ebaa kemičaa analiza ali razkrojitev je pokazala 40% tajih primeškov, ki 80 bili bistveno ilovični pesek. Ta pcščeaa tvariaa je bila gotovo uzrok bolezai, veadar pa je brez vaakega zlobaega aameaa v tropiae priala. Morala je biti tropiaam elučajno primeaana. Ker so tropiae vsakokrat več ali manj s prabom oaesaažcae, je toraj svetovati, da se pri pokladaaji gleda, da so čiste. Dobro bi bilo, ko bi že pivarji akrbeli za čistost te govejej živiai toliko priljubljeae klaje. Da zidovje ne moči in les ne gnjije. Razgreje se 5 delov terpeatiaovca, kteremu se 10 delov Davadne smole prideae. Ta se mora poprej zdrobiti ia med vedaim meaanjem terpeatinovcu pridjati. Ti zmesi se potem še prisuje 1 del drobao skozi sito prereaetaaega leaaega žaganja. Zid, ki se hoče poauaiti, se mora poprej dobro osnažiti, potem s plameaom aajbolje z pomočjo navadao kleparske peči dobro pregreti ia potem brž s prej povedaao zmesjo prek in prek pomazati, kar 86 aajbolje 8 pomočjo kakega aavadnega šopka zgodi. S pomočjo kleparske peči je mogo5e smolo v vsako apraajo ia razpokliao v zidu vgaati, tako, da se 8teaa 8 trdao odejo prevleče, skozi ktero voda ne vdarja. To se doseže, če se doati skrbao ravaa. Eo bi sem ter tje odeja amolaata ae bila posodi jedaaka, se to poravaa, ako ae z vročim železom po smolnati odeji pogladi. Ta zmes se more počraiti, če se ji žgaae koščeae moke primeša. Mogoče ji tudi je drugo bolj svitlo barvo podati, če se ji svitlejše smole ia očiščenega lesnega žagaaja primesa. Ta zmes je tudi za leso- viao, ki v zemlji leži, ravno tako dobra. Sicer ta pomoček ni ravao jedea aajceaejših, veadar 86 pa more iu sme povsodi rabiti, ker aima v sebi strupenib ali grdo smrdečib vsebia ia ki se vse lahko pri trgovci kapijo. Ima pa tudi še to dobro straa, da se Ies z ajiia pomazaa brž, ko se je pomazal, že aa dalje rabiti more. Kdor les, kterega spodaji del v zemljo pride, s to mažo trpežea atoriti boče, bode dobro storil, ako spodaje dele še pred aamazaajcm v ogaji ožge ia potem še toplega z mažo pomaže ali v ajo pomoči. Če se maža le za les aareja, žagaaja ni treba. Drugo sredstvo, s kterim sedaj aa Fiaacoskem posebBo viaogradsko kolje aapajajo, da bolj trpežao postane, je žajfaica, kteri se jo aekoliko žvepleae kisliae pridjalo. Poprej 86 je v to svrbo Biodri ali knprovi vitriol priporo5al, pa se ai dobrega skazal. Tudt aasi listi so ga priporočevali. Pa z ajim se to ai doaeglo, kar se je botelo. Les razpoka \n v razpoke vdarja voda ia aploh mokrota ia gajiloba se začae. Tega vitriol ni zabraail. Zato so si zdaj drugi pomočck izmislili. Žajfaica pa v les vdarja ia ga z aeko mastnd saovjo prevleče, ki pre gajilobo zabrani. Poakasiti ae škodi. Zoper davico pri svinjab. Spomladi ia jeaeai, kedar se vreme aaglo meajava iz hladaega v vroče ia aaopak, se avinjaai dostikrat ia silao žrelo vnarne, tako, da krmo ia pijačo težko požirajo. Boleaice bripavo krulijo, kratko in snbo pokailjavajo in tcžavao diaejo. Najboljše aredatvo zoper to bolezen se priporoča gorjušičcv flašter, kteri ae bolcaim sviajam okoli vratu ovije. Vzame se gorjušicae moke, ktera se z ostrim jesihom v testo aameai ia z ajim capica aamaže ia poteai boleai živali okoli vratti zavije. Kot pijača se daje z vodo zredčeno kislo mleko, v ktero se nckoliko žvepleaega cvetu aatrosi.