Leto VII, štev. 288 LJubljana, sreda f5. decembra 1928 Poštnina pavšafirana. Cena 2 Dir. a= lihaja -aa 4. zjMtraj. sc Stane mesečno Din a5-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 LJubljana, Knafiova ulica štev. s/L Telefon štev. 72, ponoči rodi štev u.. CpravnfStvo-. Ljubljana, Prešcrno»s ulica št 54 - Telefon št 36 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko inseratni oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica št 4 - Telefon št 4<3« Podružnici: Maribor, Barvarska ulica It. _ Celie. Aleksandrova cesta Račun pri poštnem cek. zavodu: Lsub-iaria št 11.842 - Praha čisio 7*180 Wien. Nr ro^.141 Ljubljana, 14. decembra. Oficijelna italijanska poročevalska agentura je objavila komunike, nanašajoč se na vznemirjenje, ki je nastalo ob priliki objave italijansko-albanske pogodbe. Komunike (glej vsebino na drugem mestu) se obrača v prvi vrsti zoper Jugoslavijo, zraven tega pa tudi proti Franciji, osobito njenemu vna-njemu ministru Briandu. Komunike predstavlja po svoji obliki in po svoji vsebini pravi politični unikum in tvori v celoti dokument, kakor ga v diplomatskem svetu nismo vajeni. To je 00-polnoma isti način pisanja, kakor ga kaže dan na dan fašistično časopisje v Italiji in kateremu je sedaj dan službeni značaj. Mussolinijeva agencija smatra za potrebno, da gre z oholim preziranjem preko naših razlogov, ki nas silijo k neza-upnosti napram italiiansko-albanski pogodbi. Povsem nediplomatsko odgovarja nanje s pavšalno obdolžitvijo. da smo razburjeni radi tega. ker nam tiranska pogodba «za vedno uničuje sanje, da zasedemo severno albansko ozemlje s Skadrom vred». Za to splošno trditev ne navaja službeni rimski organ niti najmanjšega dokaza in s tem hoče nedvomno pokazati, da argumentacije za svoje trditve rimski naročniki sploh ne rabijo. Dalje uporablja ta popolnoma nediplomatski organ rimske vlade o naši vladi označbe, ki se običajno nahajajo le v besednem zakladu prepirljivih zakotnih listov; govori o ^pustolovskem duhu Srbije«, o ^beograjskih osvojeval-cih« itd. v vseh uradnih enuncijacijah se sosedna aii katerakoli država imenuje z uradnim nazivom; to je diplomatski običaj, ki se ne krši niti v najbolj napetih mednarodnih situacijah, niti napram deklariranemu sovražniku. Poglavje o označbah pustolovskega duha kake države spada pač v leksikon žurnalistične polemike, ne pa v ton uradnega komunikeja. Frapantno je, da govori « Agenzia Stefani» skoro v istem tonu tudi o Franciji in da n. pr. Brianda naravnost zasmehuje. Pravo fašistično . mentalite-to odkriva odstavek o francoskem tisku, ki zveni popolnoma- tako, kakor so v Rimu navajeni govoriti o lastnem javnem mnenju, ko se sme pisati samo to, kar ie fašističnim generalom, všeč. Francija pa ni Italija, marveč je dežela svobode in vnanji minister tam nima nagobčnika za časopisje, kakor fašistični Rim. V tem pogledu bo Italija iz Pariza brez dvoma dobila lekcijo, kakor jo zasluži. Sicer pa nam morejo faki-le komunikeji samo koristiti. Že odstop dr. Ninčiča nam ie pridobil simpatije po Evropi; posrečena gesta, s katero se je naš vnanji minister, sirom Evrope znan kot izrazit zastopnik miroljubne politične smeri, poslovil od svojega resorta. je povsod vzbudila veliko pozornost in napravila pravilen vtis, da je izzivač in napadač — Italija. Italijanski uradni pamflet zoper našo kraljevino je tak, da mere dosedanji vtis o italijanski krivdi in naši miroljubnosti samo še oja-čiti: kajti obdolžitve o naših osvajalnih aspiraciiah v severni Albaniji se morajo najprej dokazati in dokumentirati kot vzrok našega ogorčenja, sicer so le to, kar so. namreč navadno natolcevanje. Italija se s tem aktom pred vsem svetom predstavlja kot ošabni megaloman in oholi domišljavec. ki govori o sosednih državah, kakor da ima opravka s paglavci ali s podrejenimi služabniki. Mi tak ton skromno odklanjamo s pripombo. da nam ne povzroča strahu niti respekta; gospod Mussolini nas s svojimi grobostmi ne bo prepričal o ničemer. za kar nima drugih argumentov kot feldvebelsko zmerjanje in ošte-vanje. Na koncu se moramo vprašati, kaj je povzročilo, da je postala Italija nenadoma tako bojevita. Že albansko-itali-janska pogodba predstavlja nenadno izzivanje, za katero nismo opazili nikakega vidnega vzroka, nikakega upravičenega povoda. Kakor naš dr. Ninčič, tako smo bili vsi presenečeni, zakaj se je Rimu zdelo potrebno, nenadoma napraviti afront proti nam. Z navedenim komunikejem je Italija šla še dalje in vrh tega z napadom proti nam združila še afront zoper Francijo, kar je prav gotovo taktično pogrešeno, tako da ni za to drugega opravičila nego — brezmejna oholost in domišljavost ter neprikrita nervoznost. Gospoda v Rimu izgublja živce. Kakor je ves slog in ton komunikeja zgrešen in udarec Ie na lastno oko, tako se nam zdi prav malo posrečen tudi oni odstavek, kjer hvali Mussolinijev organ meredajne angleške kroge, ki da uvidevajo upravičenost italijanskega stališča. Ako je hotela Italija s tem povdariti, da ji je zasigurana angleška pomoč in da želi, oprta na to zavezništvo, ne le dražiti, marveč celo izzivati in izzvati Francijo in Jugoslavijo, ji bodo Angleži prav malo hvaležni in prepričani smo, da se angleška diplomacija prav nič ne bo dala zapletati v prozorno intrigo. Že dve leti ima g. Mussolini neprestano na jeziku besede o italijanski eks- G. Uiunovic ie dobi! zopet mandat Poskusil bo sestaviti vlado širše koalicije. Radikalski klub sklican za danes dopoldne. Živo zanimanje v parlamentu. Beograd, 14. decembra, p. Danes dopoldne so se konzultacije na dvoru zaključile. Qb 16.45 je bil pozvan v dvor predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič, ki je ostal pri kralju do 18.15. Takoj nato je bil pozvan g. Uzunovič h kralju. - Novinarji, ki so čakali pred dvorom, so mu že naprej čestitali. »Hvala, hvala,» je odgovarjal g. Uzunovič, «škoda. da niste člani radikalskega kluba*. Ta njegova izjava je vzbudila živahne komentarje ter kaže. da se gospod Uzunovič zaveda težkoč. Uzunovič je ostal v avdijenci od 18.20 do 19.05. Ko se je vračal, je sporočil novinarjem: Nj. Vel. kralj mi je po zaključenih konzultacijah in na predlog predsednika Narodne skupščine podelil mandat za sestavo-vlade. Že pred nekoliko dnevi sem imel mandat, ki ga nisem mogel izvršiti iz razlogov, ki so vam znani. Mislim, da mi ni potrebno povdariti pred vami, da ostane osnovna linija moje politike in delovnega programa ista. Razlika med neostvarjenim mandatom in tem, ki sem ga sedaj prejel, je v tem, da je oni prvi ime! za cilj rekonstrukcijo vlade, sedanji pa temelji na širši bazi. Postopa! bom tako-le: jutri se obrnem najprej na radikalni klub ter ga zaprosim za odobritev in pristanek, da izpolnim mand2t. Ako prejmem v klubu dovolj poverenja za svoj korak, pričnem s proučevanjem položaja s parlamentarnimi grupami v onem redu, v kojem so se vršile konzultacije šefov parlamentarnih grup. G. Uzunovič je zaključil svojo izjavo s pripombo, da bo poskusil sestaviti vlado širše koalieije. Medtem so se. zbrali poslanci v svojih klubih, kjer se je živahno razpravljalo o novem mandatu g. Uzunoviča. Opazilo se je, da je Ljuba Davidovič dalj časa konferiral k jovanovičevcem Veljo Vukičevičem. V ministrskem predsedstvu so imeli radikalski ministri konferenco. Ko se je g. Uzunovič vrnil z dvora, je pos'al podpredsedniku radikalskega kluba Mi-hajloviču pismo, v katerem ga prosi za sestanek radi sklicanja klubske seje. Po daljšem posvetovanju z uglednimi pašičevci je g. Mihajlovič odšel k Uzunoviču, pri katerem je ostal pol ure. Sporazumela sta se, da se za jutri ob 11. dopoldne skliče radikalski klub. Na tej seji bo obrazložil g. Uzunovič svoje mišljenje glede sestave vlade ter stavil vprašanje zaupanja. Konference g. Uzunoviča s posameznimi radikalskimi ministri so trajale do 9. zvečer. Težkoče Uzunovičeve trisije. Obnova RR se smatra za izključeno. Kombinacija g. Triikoviča. Pred odločitvijo v radikalskem klubu. Karakteristična vorašanja povodom dr. Koroščeve avdijence S posebno napetostjo se pričakuje jutrišnja seja radikalskega kluba, ki bo v marsikaterem oziru odločilna, ker se Beograd, 14. decembra, p. Vest. da je g. Uzunovič sprejel mandat za sestavo nove vlade, je izzvala živahne komentarje in ugibanja, na kateri osnovi bo Uzunovič poskusil izvršiti svojo misijo. Splošno se smatra, da stoji Uzunovič pred velikimi težkočami in reči se mora. da se njegove šance presojajo precej pesimistično. Gotovo je da smatrajo radikali po svoji ogromni večini obnovitev koalicije RR za politično in mera-lično nemožnost saj ie baš Uzunovič utemeljil svojo der.isijo s tem da se s kombinacijo RR n. more delati Uzunovičeva namera ie. tako se sodi predvsem poskusiti z razširjenjem dosedanje koalicije na ta način da bi pristopili davidovičevci. odnosno ako bi drugače ne šlo Demokratska zajednica. Verjetnost za uspeh take kombinacije je pa po splošni sodbi minimalna Alternativa g. Uzunoviča se glasi: radikali in Demokratska zajednica ter eventualno Nikič. Tu nastajajo iste težkoče. ki so se pri davidovičevcih že pred dnevi pojavile. Te.i skupini je zelo težko igrati vlogo «spasiteljev radikalov.® Poleg vsega pa mora g. Uzunovič računati še z odporom v lastnem klubu, ki se prav nič ni zmanjšal, akoravno se morda ne pojavlja več v tako ostrih formah. Točno je. da ie velik de! radikalov sprejel ponovno Uzunovičevo misijo z velikim negodovanjem Splošno se je pričakovalo, da bo mandat dobi! Marko Trifkovič. V radikalskih krogih se nocoj zatrjuje, da Se Uzunovičeva misija ne bo posrečila in da bo g. Uzunovič vrnil mandat. Kaj potem? Radikali pričakujejo, da bi krona za Uzunovičem pozvala Marka Trifkoviča, ki odklanja sodelovanje z radičevci ter ii„a baje kombinacio: radikali, SDS. Nikič in SLS. Gotovo je. da bi klerikalci in nikičevci bili takoj pripravljeni vstopiti v tako. kakor tudi v vsako drugo vlado, sodelovanje SDS v taki kombinacii je pa sigurno izključeno. V kateri smeri bi se mogli dogodki razviti, je danes popolnoma nesigurno. Opozarja se. da so se politiki, ki so bili konzultirani glede rešitve krize, delili v 2 grupi: eni so nasvetovali rešitev, ki je povsem oportunistična ter skuša situacijo prebroditi s provizoričnimi kombinacijami, druga skupina politikov je za radikalno rešitev krize potom volitev kot edinega sredstva za sanacijo neznosnih današnjih prilik. panzivnosti in o novem imperiju Rima. Ali se želi ta imperijalizem preiskusiti najprej na vzhodni strani Jadrana? Ali je tiranska pogodba uvertura za imperijalistične avanture zoper našo kraljevino? G. Mussolini se bo pač kmalu prepričal, da je Evropa že davno sita njegovih neprestanih groženj. Italija je danes vsled njegove izzivalne politike mora-lično in politično izolirana, kakor nobena druga država. V Rimu bodo. kakor trdno upamo, ipak spoznali, da so še drugi faktorji na svetu, in da smo eden od teh faktorjev tudi mi. Da, tudi mi. Medtem pa: še več takih komunikejev! Oni so najboljše sredstvo za — odpiranje oči. bo predvsem pokazalo ali in na koliko podporo svojih strankarskih somišljenikov more računati g. Uzunovič in kakšne neposredne posledice bo imela Pašičeva smrt na kompaktnost radikalskega kluba. Cuje še, da bo Uzunovič skušal ojačiti svojo pozicijo s koncesijami v prilog pašičevcem. Radič se od daaes nahaja v Beogradu. toda se ves dan r.i prikazal v lavnosti. O poteku avd'jenc se v političnih krogih beležijo nekatere karakteristične podrobnosti. Predvsem se opozarja, da sta bila sprejeta zastopnika dveh razmeroma povsem neznatnih skupin, lovanovičevec Vukičevič in Nikič, dočim niso bili klicani federalisti, zem-Ijoradniki in Nemci. Mnogo pozornosti je vzbudilo tudi dejstvo, da je bila najkrajša od vseh avdijenca dr- Korošca, ki je ostal pri kralju le četrt ure, dočim so vse druge žvdijence trajale povprečno po eno uro. O izgledih g. Uzunoviča se sodi pesimistično tudi v krogih Demokratske zajednice. Posl. dr. Spaho je nocoj izjavil novinarjem. Dostikrat je od mandata do njegove izvedbe še zelo daleč. Ako se bo g. Uzunovič obrnil do radičevcev, ne bo imel z mandatom težav. Mislim pa, da nobena druga stranka ne bo pristala na to, da vstopi v vlado pod takimi pogoji, pod kakršnimi so bili v njej radičevci. Pašičeva knjiga o odgovornosti za svetovno vojno Beograd, 14. decembra, p. « Vreme« poroča. da je Pašič že pred dalj časom spisal knjigo o odgovornosti za svetovno vojno. Zbral je vse. tozadevno gradivo, v kolikor se tiče. naše države. Obrazložil ie v njej celokupno genezo avstrijsko-srbskega spora od Hercegovske vstaje dalje. S posebno pozornostjo so. obdelana poglavja o sarajevskem atentatu. Svoj rokopis je Pašič pogosto pregledal. Knjiga bi obsegala približno sedem tiskanih pol. Objava je bila svoj čas odgodena in »Vreme* vprašuje, ali se bo kniiga izdala sedaj.. Nikola Mandič redivivus. Sarajevo, 14. decembra, n. Za predsednika tukajšnje organizacije siranke dr. Nikiča je bil izvoljen znani bosanski politik dr. Nikola Mandič. Spooad med delavci in orožniki Sušak. 14. decembra, n. Popoldne je prišlo do spopada med skupino delavcev in orožniki. Delavci so napadli dva obmejna orožnika, ki sta jih pa prijela in odvedla v zapor. Proti prostaštvu v kinih Zagreb, 14. decembra, n. Na policijo neprestano prihajajo pritožbe zaradi prostaške-ga obnašanja moške mladine v kinematografih. Zato je policija izdala stroge nared-be, naj njeni organi pazijo na take fantaline. Danes ob 5. zvečer je prijela policija mladega kirurškega pomočnika Andrp Kukca, ki Že je posebno grdo obnašal. Redar ga je takoj odvedel na policijo, kjer je bil Kukac obsojen na tri dni zapora in je moral kazen takoj nastopiti. Nov ifaiiiamki afront proti Jusotiaviji m Franciji Oficijozna žalitev in natolcevanje Mussolinijevega poročevalskega urada. — Hinavsko sklicevanje na Anglijo. — Nesramna fašistovska žalitev Brianda. — Nova obsodba italijanske zahrbtne politike. — Konferenca v Temišvaru odgodena Rim, 13. decembra g. Agenzia Štefani poroča: Iz Beograda prihajajo neprestano vesti o ogorčenju javnega mnenja in o lju* tih napadih jugoslovenskih listov na Ita» lijo zaradi sklenitve pogodbe z Albanijo. Hkrati opravičuje francoski tisk razbur. jenje -v Jugoslaviji, da. razpihuje ga celo več ali manj prikrito. Reuterjev urad in najresnejši angleški listi pa priznavajo, da je Italija v pravici in da postopa popol* noma v duhu Locama Štefani pravi nadalje glede italijanskega stališča do vtisa, ki ga je napravila po* godba z Albanijo v inozemstvu: Italijan* ski narod in časopisje sta spričo tega raz* burjena popolnoma mima in ne razumeta razburjenja Jugoslovenov ne stališča Fran« cije. Velesile so leta 1921 priznale pra* vice Italije, v kolikor se nanašajo na A!* banijo, ko so italijanske čete zapustile- to državo. Zadnje dni podpisana pogodba je le navadno potrdilo diplomatskih obvez* nosti, izvirajoČh iz leta 192! Ker se kaže dsnes Jugoslavija tako razburjeno zaradi. pogodbe, ki jamči za nedotakljivost al. banskega ozemlja, se taora pri vsakomur zbuditi sum, da je sanjala Jugoslavija o tem. da si bo lepega dne prilastila severno Albanijo s Skadrom S poslednjo pogodbo pa se ie sen jugoslovenskih prisva jateljev za vedno razblinil Italija ie svoje miro* ljubno stališče pri sklenitvi pogodbe lav* no pokazala s tem. da se je obvezala, da bo dala pogodbo registrirati pri Društvu narodov Pustolovski duh Srbije pa ie naj. bc!je karakteriziran v stremljenju Beogra* da. da se ta registracija italijanske pogod* be v Ženevi prepreči. V tej zadevi je tre* ba tudi upoštevati stal šče albanskega pre* bivalstva, ki ie svoje zadovoljstvo s skle* nitvijo pogodbe pokazalo s tem, da sta jo v četrtek poslanska zbornica in v soboto senat sprejela soglasno in ob živahnih akla* maciiah. Agenzia Štefani se obrača končno tudi do Francije. Med drugim pravi, da ie Briand dobil Noblovo nagrado zato, ker je mnogo govoril o miru in o iocarnskem duhu Morda bi pa Briand storil bolie. ako bi s svojimi nasveti posvaril izvesten del francoskega časopisja k miru. v kolikor sc bavi z italijanskimi razmerami, zlasti pa s že podpisano italiianskc*a!bansko po* godbo in s pogodbo med Italijo in Nemci* jo, ki gre h koncu Zakaj ena m druga po* godha ne dokazujeta le besed, ampak dej* stva rairoiiubnih tendenc zunanje politike Mussolinija. Budimpešta. 14 decembra (pr*s). Tu* kajšnji jugoslovenski poslanik je podal uredniku Esti Ujsaga izjavo o italijansko* albanski pogodbi Poslanik je izjavil, da je sklep te pogodbe izzval v vseh slojih, ju* goslovenskega naroda odpor ker vsebuje možnost .kršitve načela Balkan balkanskim narodom. Kar se tiče-vsebine, tendence in okoln-osti. se pogodba pri najboljši volji ne more spraviti v sklad z možatostjo. Io* ■ jalnostjo in prijateljsko odkritosrčnostjo. S to pogodbo se je brez vednosti, proti vo* Iji Jugoslavije proti pravilom Društva narodov ustvarila situacija, ki cnostran* sko in samovoljno razširja suvereniteto ene države na škode suverenitete druge države. S tem je Italija v svojo korist pre* obrnila težko ustvarjeno mednarodno si* tuacijo, ki je bila organizirana po mirov* nih pogodbah Nov: položaj ni samo vir medsebojnega nezaupanja in medsebojne antipatije, temveč pomeni tudi resno ne* varnost za nadaljni normalni razvoj na Balkanu. Bukarešta. 14 decembra (be) Jugoslo* vensl.a vlada je n" nedoločen čas odgodi* la nameravano konferenco z romunskimi delegati, ki bi se imela vršiti v Temišvaru. imstri poročajo o ženevskih uspehih Francoski železničarji cozdravljajo Brianda. — Zadovoljstvo v Berlinu. — Novo vznemirjenje v Londonu Pariz, 14 decembra s. Predsednik Dou-merg-ue je danes sprejei Brianda, ki mu je poroča! o ženevski konferenci. Pariz, 14. decembra s. Snoči se ie na lj-onskem koiodvoru, ob Briandovem pov-ratku zbralo večje število rojalistov, ki so hoteli demopstrirati proti Briandu. Prišlo je do lahkih spopadov s policijo, pri katerin je bilo 20 oseb aretiranih. Brianda je pozdravila deputacija železničarjev, ki mu Je izročila košaro cvetlic z napisom »Velikemu umetniku miru«. Berlin, 17 decembra (be) Popoldne se je povrnila semkaj deputacija, ki je zastopala Nemčijo na zborovanju Sveta Društva narodov. Kmalu po povratku .ie šel zunanji min dr. Stresemann k predsedniku republike Hindenburgu in mu poročal o poteku razprav v Ženevi. Predsednik Hindenburg je izrazil dr. Strese maram svojo zahvalo za njegovo delovanje in svoje zadovoljstvo za dosežene uspehe Za jutri dopoldne je določena seja ministrskega sveta, ki ima odobriti sklepe ženevskega zasedanja. Berlin, 14. decembra s. Razven »Deutsche Zeitung« priznavajo vsi listi, da so pogajanja v Ženevi za Nemčijo zelo ugodno napredovala. Pri tem povdarjajo zlasti dogovorjeno umaknitev kontrolne komisije dne 31 januarja. Večina listov pozdravlja tudi ureditev investigacijskega vprašanja. Temu nasproti pa se slišijo resni pomisleki v pogledu načina rešitve obeh ostalih razorožit-venih vprašanjih. London. 14 decembra, s. Dočim izražalo uradni krogi svoje zadovoljstvo nad doseženimi uspehi ženevske konference gle^e splošnega evropskega položaja, piše časopisje neprestano zelo nemirno glede govoric o novih kombinacijah, v katerih je Italija glavna figura. ;imci v Jugo- I 6AO slaviji Sušak, 14. decembra, n. Semkaj prihaja mnogo italijanskih državljanov večinoma soci.ialistov, ki so iz političnih razlogov pobegnili preko meje v Jugoslavijo. Prijavljajo se obmejnemu komisarijatu, ki o tem poroča notranjemu ministrstvu. Tako sta prišla danes k našemu oblastvu dva socijali-sta. ki sta izjavila, da sta pobegnila iz Trsta iz strahu pred fašistovskimi preganjanji. Krvav spopad med vojaštvom in milico v Genovi Pariz, 14. decembra s. Kakor poroča «Pe* tit Journal«, je v Genovi prišlo med voja* kj tamošnjega topniškega polka in faši* stovsko milico do hudih spopadov, ki so nastali radi tega, ker neki topničar ni ho* tel pozdraviti častnika milice Radi tega so ga fašisti pretepli. Prišlo je do pravca* tega boja med topničarji in fašisti, pri ka* terem je bilo več mrtvih Topniški polk je bil nato premeščen v Turin. Nove aretacije v Italiji Milan. 14. decembra o. Policija je prijela včeraj v Milanu šest oseb. Med njimi so tudi soeijalistični poslanec Gonzales. bivši poslanec Zibordi, dr. Pirri in Sirardoni. osebni zdravnik voditelja italijanske socijalističue stranke, ki je pobegnil na Francosko. Fašisti v reoubiiki San Marino San Marino, 14. decembra, o. V nedelio so bile tu volitve v veliki svet republike. Omeniti pač ni treba, da je pri volitvah zmagala fašistovska lista. Pred sodelovanjem madžarske stranke v češki vladi? Praga, 14. decembra, (pr.) Madžarska narodna stranka je pripravljena stopiti v vlado pod naslednjimi pogoji: 1.) Vlad;) mora služiti narodnemu miru na • Češkoslovaškem. 2.) Vladni program mora odgovarjati načelom meščanskih strank 3.) Kabine! mora do Madžarske voditi miroljubno politiko. Razorožitveni problem London. 4. decembra. (!o.) Včeraj je govoril lord Cecil pred parlamentarnim o-naža v""iovja Vprašanje '-nčnih sil je še težavnejSe. Vendar so se strokovnjaki sporazumeli v smislu, da se vzame 7,a podlago" omejitvi zri^nih sil število kouj-skih sil celokupnega zračnega brodovja. Anglija za priznanje kan-tonske vlade? Šanghaj pred padcem. London, 14. decembra d. Kakor piše ocManchester Guardian«, se je začela na angleško pobudo živahna izmena misli med velesilami, ki gre za tem. da Evropa prizna kantonsko vlado na Kitajskem. List pravi, da je angleška politika v tem važnem vprašanju moderna in realistična. Predsednik vlade Baldwin in runanii mi* nister Chamberlain sta baje pripravljena pogajati se z rdečo kantonsko vlado Šanghaj. 14 decembra (pr.) Kantonske čete zaznamujejo precejšnje uspehe v bo* ju proti severni vojski Splošno pričakuje« jo, da pade Šanghaj že prihodnje dni. Zanimiva razprava v Parizu Pariz. 14. decembra, (pr.) Jutri se prifno zanimive razprave pred madžarsko ru-munskim razsodiščem: madžarski državljani namreč tožijo romunsko državo ker jim je zaplenila 30.000 oralov zemlje- Rumunijo zastopala Mi!!erand in profesor Politis. Odločitev v tej razpravi je velike načelne važnosti. Kaj so voditelji strank nasvetovali kroni Pribičevič, Davidovič, Spaho so za volitve, ostaK priporočajo razne oportunistične solucije predstavnike v Narodni skupščini. Pribičevič izjavlja, da ne vidi, j3a bi se mogla v Narodni skupščini sestaviti vlada, ki bi mogla izvesti radikalne reforme oa Beograd. 14. decembra p. Danes dopoldne ob 9. je bil sprejet v avdijenci dr. Spaho, voditelj JMO, za njim posl. Velja Vu-kičevič za Jovanovičevo grupo in končno dr. NBrič za svoj klub. Šefi malih parlamentarnih grup federalistov, zemljoradni-kov in Nemcev niso bili klicani na konzultacijo. O vseli konzultacijah so bili izdani službeni komunikeji, ki so važni za presojo nadaljnega razvoja dogodkov. Zato jih' navajamo po redu, kakor so sledile av-dijence. Po teh službenih objavah so kralju nasvetovali posamezni politiki sledeče: Pašič: Naj sc ustvari vlada, ki bi izvršila nujne posle ter zakone, na katere država že čaka in ki bi koristili narodu. Ta Vlada naj bi skušala ohraniti mir in stanje, ustvarjeno z mednarodnimi pogodbami. Skrb te vlade naj bi bila vzgojitn mladino v narodnem in naprednem duhu, da se ustvari zdrav in krepak naraščaj. Radič: Naj se predvsem z ozirom na zunanji položaj sestavi vlada, ki bi predstavljala narodno in državno edinstvo, kakršno je v resnici, upoštevajoč pri tem stranke, ki stoje na podlagi narodnega sporazuma in ki so za hitro in uspešno delo ter za gospodarsko sanacijo države. Z ozirom na to b; bilo želeti, da bi bila v tej viadi zastopana vsa tri plemena našega naroda. Davidovič: Kot prvi predlog je Uuba Davidovič navedel, da bi se iz sedanjega položaja prešlo k svobodnim volitvam, ako t?a bi bile v tem trenotku volitve nemogoče z ozirom na hitro konsolidacijo države na znotraj in njen ugled na zunaj, predlaga koncentracijo strank, ki imajo svoje vseh poljih' državnega življenja, slasti pa na gospodarskem. Zato smatra, da sedanja Narodna skupščina ne odgovarja sedanjemu razpoloženju naroda, radi česar bi bila najpravilnejša rešitev konzultacija naroda z novimi volitvami. Dr. Korošec: Po nalogah' najbližje bodočnosti sestaviti program in z ozirom na to sestaviti vlado. Dogodki v zunanji, politiki zahtevajo močno, avtoritativno vlado. V notranji politiki mora biti prva točka zdravljenje finančne, gospodarske in socialne krize. V administracijo je treba uvesti poštenost, zakonitost ki disciplino. Parlamentarizem naj se napravi potom poslovnika okremeiši. Kdor bi sprejel ta program, more vstopati v vlado. Ako se nc more sestavki taka vlada ter bi se ne moglo delati, potem je treba iti v volitve. Dr. Spaho je stavil iste predloge za rešitev krize, kakor jtii je predložil Ljuba Davidovič. Velja Vukičevič: Sestaviti vlado, ki naj izvede sanacijo težke gospodarske krize, pobijanje korupcije, nujno izenačenje zakonodaje, uvedba hitre in vestne uprave in s tem zopetno zaupanje naroda vanjo, z zakonodajnim delovanjem stroga, strokovna in objektivna uprava ter izvedba največjega štedenja v vseh panogah državne uprave. sicer nove volitve. Dr. Niklč: Delovna vlada, ki naj dejansko in lojalno izvede politiko narodnega sporazuma. -S®- Politične beležke SDS in volilni kompromis Poročali smo, da ie Pribičevič ponudbo davidovičevcev in Nemcev v velikobečke-reškem volilnem okraju za skupen nastop pri oblastnih volitvah odklonil. Včerajšnji s Slovenec« poskuša po stari navadi postaviti resnico na glavo ter zatrjuje, da ni mogel ničesar odkloniti, ker mu nihče ni nič ponujal in ker v koalicijo z SDS sploh nihče noče. Kot odgovor naj navedemo samo nekaj odstavkov iz komunikeja izvršilnega odbora SDS, ki ie bil objavljen v nedeljskih beograjskih listih. Med drugim pravi ta komunike: 'V velikobečkcrcškera volilnem okraju so sklenili zastopniki okrožne organizacije volilni sporazum z Davido-vičcvo demokratsko in z nemško stranko. Četudi je vodstvo SDS v velikobečkere-.škem volilnem okraju pri tem vodila politično upravičena težnja, da se ustvari enotna fronta opozicije in kot manifestacija te fronte skupna lista opozicije, in dasi bi bil doseženi sporazum koristen za SDS, vendar predsedstvo izvršilnega odbora ni moglo odobriti tega sporazuma. Nimamo ničesar proti našim državljanom drugega jezika in jim želimo dati vse pravice in svoboščine, ki jih zahtevamo za svoje brate v drugih državah, vendar pa ne more SDS s paktom z nemško ali kako drugo tujerodno stranko odobriti prizadevanja takih plemenskih strank ter sankcijonirati njihovo plemensko politiko. To bi bilo proti osnovnim idejam SDS, ki se od drugih strank baš v tem razlikuje, da vodi načelno politiko in noče sklepati kompromisov v škodo svojega programatičnega stališča, pa naj bi ji to prineslo ponekod v gotovih trenotkih še toliko koristi pri volitvah. Glede nemške stranke mora predsedstvo SDS še posebno opozoriii na to, da je ta stran ka v vseli delih države razen v bečkere-škern volilnem okrožju sklenila volilno zvezo z radikalno stranko. Četudi ta stranka ne smatra za nemoralno, da na enem kra iu glasuje za vlado, na drugem pa proti •niej. vendar pa SDS ne more zavzeti istega stališča in napraviti formalno zvezo s stranko, ki je v opoziciji samo v bečkere-škem okrožju, v vseh drugih okrožjih dr zave pa v zvezi z vladno stranko..« Končno naroča predsedstvo SDS sam. demokratom v bečkereškem volilnem okraju, da naj v slučaju, ako ne morejo najti primerne kombinacije za skupne liste, ki bi ne bila nasprotna političnemu stališču SDS, nastopijo pri volitvah Samostojno ter samozavestno zastopajo čisto in neomadeževa-no zastavo SDS. Mislimo,, da je navedeno dovolj jasno tudi za klerikalce, ki v Mariboru in v Celju sklepajo volilni pakt Nemci in radikali. Dr. Korošec kot peto kolo »Slovenec« nekaj časa sem vsakodnevno priobčuje vesti in članke kakor da bi se v Beogradu vse drenjalo okoli poslancev SLS in kakor da bi bil dr. Korošec centrum vse politične situacije. V samoprevaro in v to laibo svojih bralcev zapiše »Slovenec« kaj rad, da SDS in Svetozar Pribičevič nimata nobene veljave več. Včeraj pa so se čita-teUi »Slovenca« iz njega samega lahko prepričali, kaj je res in kaj je prevarani-stvo. Svetozar Pribičevič je bil vabljen na konzultacijo med prvimi štirimi šefi parlamentarnih grup in preje kakor dr. Korošec, ki je prišel na vrsto šele kot peto kolesce. Svetozar Pribičevič je bil v avdijenci po odhodu Lj. Davidoviča od 18.40 do 19.40, dr. Korošec pa, ki ie prišel v avdijenco šele za Svetozarjem Pribičevičem, ie že po preteku 20 minut — ob 20. — zapustil dvor. Vse to omenjamo le mimogrede v karakte-rizacijo verodostojnosti klerikalne poročevalske službe, ki včeraj javlja, da je »av-dijsnea dr. Korošca trajala nad poldrugo uro.* Kakor na dvoru, so pa avdijence dr. Korošca tudi zunaj dvora jako redke in kratke. Dr. Korošec in njegov klub se splošno smatra za peto kolo, ki teče za drugimi štirimi osamljeno in navadno tudi pozab-lična Naš državni voz fci moral biti sa-mokotaica. da bi bilo točno to, kar svojim bralcem slika »Slovenec«. «Na novo delo» Pod tem naslovom kliče »Slovenec« bo-drilne besede v očigled realizaciji oblastnih samouprav. Med drugim piše: »V položaju strašne gospodarske depresije bodo že samo volitve v oblastne skupščine edina nada ljudstva, da sc najde kak izhod iz splošne gospodarske krize . . . Misel, da bo pomlad prinesla zopet te zbore (oblastne skupščine) je slovenskemu človeku zbudila nado, da bo s to pomladjo vendarle vsaj začetek, naj bo še tako skromen in težaven, vendarle začetek dela za obnovo . . Na pomoč upa naš kmet ki je bil doslej izključno navezan na samopomoč ... Na deželno samoupravo upa naš delavec« . Lepo ie. da »Slovenec« tako trezno presoja pomen oblastnih samouprav, še lepše bi pa bilo, da bi tako pisal že pred štirimi in več leti, mesto da je ves čas napadal in smešil nas, ko smo neprestano opozarjali oa važnost samouprav. In mesto da je podpiral vrtoglavost klerikalnih kolovodij, ki so storili vse, da bi se oblastne in srezke samouprave ne realizirale! Ako bi dobili te samouprave že pred leti, bi se nam danes ne bilo več treba boriti z začetnimi težko-čami in velik del današnje splošne gospodarske bede bi bil vsem državljanom prihranjen. Navzlic vsemu temu pa nas vendarle veseli, da je SLS sedaj zavrgla svojo avtonomistično frazo ter v celoti sprejela naše stališče glede oblastnih in srezkih sa mouprav, kakor so tudi klerikalci -po Slet-n e m brezvestnem in brezglavem hujskanju in razdiranju baš pod pritiskom politike SDS začeli hoditi pametnejša pota. Ako bi SLS pravočasno poslušala SDS, bi danes ne bilo treba tolikih rekriminacij. Politično maroderstvo Beograd. 14. decembra s. Politično jav- nost, zlasti pa radikale je danes zelo razburil oster izpad »Vremena«, ki obtožuje radičevce in federaliste, da so povodom Pa-šičeve smrti izgubili vsako mero dostojnosti. »Vreme: pravi, da je radičevsko-fe-deralistični tisk, razvnet od izjav St Radiča, ki svoje blebetavosti ni znal brzdati niti na dan Pašičevega pogreba, objavil članke, ki so izraz pravega moraličnega in političnega maroderstva. Po zgledu iega »kulturnega« tiska pa so šli radičevci š1 dalje in so storili, česar niso niti makedon-stvujušči in niti najogabnejši divjaki ne bi storili. Tako je radikalni klub prejel brzojavko iz Žrnova poleg Splita, da so ta-mošnji radičevci na vest o Pašičevi smrti izobesili hrvatske zastave v znak svojega ,-eselia. Radič za redukcijo in zmanjšanje plač uradništva Radič ne opusti nobene prilike, da hi r.e udrihal po uradnikih in jim ne očital previsokih prejemkov. Odkar je prišla radičev-ska gospoda na vladne krmilo, uganja naj-rajše svojo demagogijo na račun državnih uslužbencev, ker meni, da s tem najboljše vzbuja hrvatske seljaške instinkte. Pri tem radičevcev seveda niti najmanj -ne moti. da uganjajo sami na visokih državnih mestih z nameščenjem svoje žlahte nečuveno korupcijo, s katero se zapravlja državno in ljudsko premoženje. V nedeljskem »Jutarmiem listu« je z ozirom na Pašičevo smrt objavil Stjepan Radič pehar novih svojih modrosti Med drugim navaja v demagoške s vrhe celo vrsto novih zahtev, katerih izpolnitev bi stala državo najmanj eno milijardo, če ne več. Istočasno pa pravi, da treba proračun zmanjšati za 3 milijarde. Eno milijardo pravi, da se »mora absolutno prihraniti« pri plačah' državnih nameščencev in pri pokojninah. kar se da seveda doseči le z večjo redukcijo uradništva. in z radikalnim znižanjem njihovih prejemkov. Radikalsko -radičevskj režim je res iznajdljiv pri »špa-ranju«. Za poplavijence so nameščencem re duciraK draginj ske doklade in kadarkoli se govori o tem, kte bi se vzel denar, pa vedno vidijo pred seboj le že itak skoraj prazne žepe uradnikov. Potem pa se še čudijo, da v uradih ponehava veselje do dela, da se z uradniško bsdo širi malodušie in vse ono zlo, ki upropašča državo m narod. Skrajni čas bi že bil, da se država otrese te radičevske in radikalske zalege! Po sporazumu v Ženevi Sporazum, do katerega je po teden dni trajajočih pogajanjih prišlo v Ženevi, ie brezdvomno eden najvažnejših in najdale-kosežnegših dogodkov v povojni Evropi. Nemčija je utrgala zopet nov zreli sad v Locamu začete in s svojim vstopom v Drnštvo narodov potrjene politike franco-sko-nemškega zbližanja. Razen skrajno desničarskih, fašistično razpoloženih nacijonal ni-h šovinistov je celokupno nemško javno mnenje zadovoljno z izidom v Ženevi. Celo nemško-nacijonalna stranka priznava velik uspeh dr. Stresemarma, čigar stališče ie sedaj znatno utrjeno. Bistvo nemškega uspeha je v tem, da se s prvim februarjem praktično odpravi vojaško nadzorstvo nad Nemčijo. Medzavezni-ška kontrolna komisija, ki ji načeluje general Wa!sh, bo odšla in se nikdar več ne vrne. Investigacijska pravica, ki pripade potlej Društvu narodov, izgubi svojo ostrino s samim dejstvom, da sedi Nemčija v Ženevi in ima soodločujoč glas v društvenem Svetu. Ce bo hotela Nemčija dejansko izvajati miroljubno politiko, potem je naravnost neverjetno, da bi sploh kdaj prišlo do praktičnega delovanja investigacijške komisije Društva narodov. Stališče Nemčije je z vsakim dnem trdnejše v Ženevi in težko si je zamisliti, da bi se kdaj sprejel z večino glasov sklep, da naj začne investi-gacijska komisija kako vojaško preiskavo po Nemčiji. Berlin bo vedno v stanu pari-rati tak enostranski korak z zahtevo po splošni razorožitvi, ki je itak na dnevnem redu Društva narodov. Končno pa se je sploh silno težko vračati na zapuščene pozicije in sleherna zahteva po novi kontroli nad nemškim oboroženjem bi značila hud morda usoden udarec za politiko francosko-nemškega zbližanja. Tega pa Francija ne bo zlepa riskiraia, ko je za to politiko doprinesla že toliko žrtev in izpustila drugo za drugo iz rok skoro vse garancije in jamstva, ki jih ji je dajala vers&iska mirovna pogodba. Ker se je Briand zavedal, kako malo učinkovita bo investigacijska pravica Društva narodov, je izposloval, da smejo pri posameznih poslaništvih v Berlinu poslovati posebni strokovnjaki, ki pa bodo seveda le pohlevna senca dosedanje zavezniške kontrolne komisije. Praktično jc dobila Nemčija tudi na tem polju svojo državno suverenost nazaj. Še več! Nemčija bo odslej skupaj z drugimi člani Sveta Društva narodov nadzorovala vojaško stanje Avstrije, Madžarske in Bolgarije! Nemčija je s tem pridobila nov atribut prave velesile. Velika večina evropskega javnega mnenja pozdravlja nepolnem nemški u-speh v Ženevi. Razen par desničarskih listov je s takim izidom zadovoljno tudi celokupno francosko časopisje. «Oeuvre» je najiočnej-še pogodila irancosko mnenje s stavkom: •rBriand in razum zmagujeta!« Razum zahteva, da se francosko-nemško zbližanje ne sme ustaviti na sredi pota. Amerika je zavrgla versajsko pogodbo. Angliia pa tudi ni nikdar docela resno mislila z njenim izvajanjem. Za Francijo je mnogo bolje, da se sama sporazume z Nemčijo — in obe ti državi imata toliko skupnih interesov! — nego da se -po vseh bridkih skušnjah zanašajo na angleško pomoč za izvajanje ver-sajske mirovne pogodbe. Razbremenitev ob Renu je za Francijo tem nujnejša, ker se vedno jasneje izraža italijanska neugasna žeja po nadvladi na Sredozemskem morju in pohlep po francoskih kolonijah in celo francoskih evropskih provincah. Fašistovska Italija je danes že večja nevarnost za Francijo rti mir v Evropi nego nemška republika. S tega vidika mora tudi Jugoslavija pozdraviti sleherni koTak na potu k zbližanju in sporazumu med Nemčijo in Francijo. Vladna „zmaga" na Madžarskem Opozicija dobila do sedaj komaj 12 mandatov! Budimpešta. 14. decembra d. Po sklepnih izidih je'bilo v volilnem okraju^Budim-pešta-ckolica oddanih skupaj 61.337 glasov, od katerih jih je dobila socijalno-de-mokratska stranka 22.125, 15.947 enotna stranka (vladna), 10.233 združena levič3r ska stranka, 7850 vladi prijazna krščansko-socijalna gospodarska stranka in 5172 rasisti. Od socijalistov sta bila v tem okraju izvoljena Propper in Szabo, od vladne stranke trgovinski minister Hermann in dr. Fabian in bivši minister Haller za krščan-sko-socijahio gospodarsko stranko. Rasisti so ostali brez poslanca. Doslej so ta okraj zastopali v parlamentu trije socijalni demokrati. en demokrat in en poslanec vladne stranke. Število vladnih glasov se je pač pomnožilo, vendar ne za toliko, da bi dobila vlada še en mandat v bud-impeštan-ski okolici. Več glasov je dobila tudi demokratska lista. Prej so izgubili na glasovih in s tem tudi enega poslanca socijalisti, na katere je bi! vladni pritisk najhujši. Danes se začno volitve v glavnem mestu samem na 200 voliščih. Budimpešta ima okroglo 312.000 vclilcev, ki naj se odločijo za 25 poslancev, ki jih voli prestoli-ca. Vloženih je bilo 14 list s 119 kandidati. Nosilci list vladne stranke so Koszan, Ugron in bivši minister Kallay, za demokrate Pakois, Rassay rn Brodv, za socijal-ne demokrate Peidl, Farkas in Peyer, za krščaEsko-socijalno gospodarsko stranko Wolf, Erast in Buday, za rasiste pa Zlin-szky in Gombds. Budimpešta. 14. decembra d. Doslej je bilo izvoljenih' 199 poslancev. Od teh mandatov jih je dobila vladna stranka 158, kr-ščansko-socijataa gospodarska stranka 26, vladi prijazni nestrankarji dva in malomeščanska stranka enega, skupaj torej 1S7 poslancev, ki so na strani vlade. Opozicija je dobila le 12 mandatov, in sicer opoziciio-tialni nestrankarji pet, agrarci tri, socijalni demokrati dva, združena levičarska stranka in rasisti pa po eneaa. Organizacija desnice na Poljskem Notranji razvoj v Poljski se razpleta v zadnji dobi hitreje nego doslej. Podoba je. da se pripravljajo v državi dogodki, ki bodo prej ali slej dovedli do hudih spopadov med nasprotujočimi si političnimi tabori. Desnica se namreč, kakor kažejo mnogi znaki, pripravlja na protiofenzivo zoper Pilsudskega. Od maja, ko je Pilsudski izvršil vojaški prevrat ter vrgel desničarsko vlado Witosevo, se je poljska desnica držala napram novemu režimu, ki jo je strmoglavil nasilnim potom, sicer ves čas odklanjajoče, ali ipak dovolj pasivno. Celo v sejmu ni delala viadi Pilsudskega večjih težav, dasi bi ji to ne bilo nemogoče. Ali v zadnjem času se je poljska desnica kakor je podoba, lotila druge taktike. Morda jo je izzval na to sam Pilsudski, kj je pričel z uspehom vabiti na svojo stran poljsko aristokracijo, ki je doslej podpirala narodne demokrate. Toda zdi se ipak, da se je desnica pričela pripravljati na svojo inidjativo. Vodja desničarske akcije ze znani desničarski voditelj Roman Dmowski. Ta je že več mesecev pripravljal posebno organizacijo desničarskih elementov in je te dni stopil s svojimi načrti v javnost ter jih pričel realizirati. Dne 4. decembra t. 1. se je vršil v Poznanju velik kongres, ki ga je organiziral Dmovvski za svojo akcijo; udeležilo se ga je okrog 300 političnih osebnosti iz celc Poljske in to ne le aktivnih političnih delavcev, marveč tudi mnogo oseb iz raznih področij javnega delovanja. Na tem kongresu se je organizirala «Zveza Velike Poljske«, ki je izven političnih strank se nahajajoča izrazito narodna organizacija; mogla bi se smatrati za neke vrste fašistično ustanovo, dasi med njo in fašizmom obstoje velike načelne razlike. Na čelu novi organizaciji stoji . Na razpravi je vprašal pred« sednik Toroki Felekvja, ki je izjavil, da se ne čuti krircgi. kdo je takrat hetel vreči vlado v tafzifikatorsko afero. Dr. Fc< lekv je izjavil, da je hotel le lokalizirau afero. Sodišče je nato obsodilo Felekvja na pet mesecev zapora in 20 milijonov n-adžarskih kron globe. Razen tega mora Felekv plačati predsedniku društva «pro= bujajočih se Madžarov^ 100 milijonov kot odškodn ino. Nadaljevanje borbe med režimom in opozicijo v sovjetski Rusiji MosliTaL, 14. decembra, g. Na ,«eji razširjanega izvrševalnega odbora komunistične stranke je povzel besedo tudi Kamenjev. Vi je imenovan za poslanika v Italiji kot naslednik Kerjencova. da bi pred svojim odhodom v Rim podal nekako splošno apologijo opozicijskega bloka. Kamenjev nikakor ni oporekal trditvi 15. strankine konference, 'ia teze opozicije ni«o komunislifne. amrak s-v cijalno - demokratske, marveč ie dolžil vo-i-s+vo stranke, 'la Iudi samo stremi za takim programom. Dejal je. da se nagiba vodstvo komunistične stranke v Rusiji v svoji politiki ua desno, kar prihaja posebno do veljave v zunanji politiki in v razmerju do rusko - angleškega odbora. Prepričanje večine o možnosti sorijalne strukture v posameznih državah, ie izjavil nadalje Kamenjev. ie le nadomesliio za pojem mednarodne revoluci-jonarne perspektive. Ljudstvo tu uporabha ožji pojem naro-.lne retormistične perspektive. Tako prepričanje je le druga sirac ofi-vidnega pesimizma, kar >c lice mednarodne proK-iarskc revolucije. Ako dopušča vode'.v o =tranke možnost sorijalistične strukture v poedini državi, se s tem le izraža pesimizem glede možnost; splošne soeijalne revolucije. Govor Kamenjeva je izzval splošen odp-ir na seji. Vodstvo stranke označuje to nastopanje Kamenjeva kot cčetvorko kridatarjev-. Rvkov je takoj v imenu razburjene večine podal izjavo, ki so jo njegovi prijatelji sprejeli z ovacijami. V nadaljneai poteku seje so bile podane Iudi izjave ilegalnih komunističnih strank v Jugoslaviji in na Madžarskem, ki odobravajo politične smernice večine. Moskva. 14. decembra, (pr.') Razširjeni iz-vrševalni odbor komunistične stranke je spre iel z velikimi ovacijami sklepni govor Stalina. ki je bil izključno naperjen pro'i voditeljem opozicije. Megla v Beogradu Beograd. 14. decembra, p. 2e od opoldne vlada v Beogradu tako gosta megla, kakršna še ne pomnijo. Okrog 7. zvečer je bila tako gosta, da nisi videl niti por metrov daleč in da M1 mogli liud;n opaziti tudi najmočnejšo luč šele na p3r metrov. Zato ie bil ustavljen ves promet, tudi tramvajski. Pri-Detilo se je več nesreč aii Rraji in ljudje O delu Mariborskega slov, ženskega društva Dne 9. t. m. se je vršil občni zbor Mariborskega slov. ženskega društva. V/, poročil, podanih na občnem izboru, posnemamo: Zbirka ženskega društva za bodočo otroško bolnico je narastla v tem letu na 202.680 Din. Društvo je vzdrževalo v gradu Krku na otoku Kr-ku termalno kolonijo. Poslalo je tja 38 deklic. Zdravstveni uspehi ferijalne kolonije so bili zelo lepi. Za osirotelo deco je dobilo društvo 10 brezplačnih mest v Amerikanskem dečjem domu v Selcih. Društvo je nadalje podpiralo v njihovih ciljih Protituberkulozno ligo, Društvo za podporo revnih šolarjev, Rdeči križ v akciji za poplavljence, Muzejsko društvo pri narodopisni zbirki itd. Prevzelo je oskrbo ruskih dijakov iz Hrastovca ob priliki poseta v Mariboru in izdalo v različne namene nekaj podpor. Udeležilo se je po izastopnicah kongresa na Bledu, razstave «Slov. žena» v Ljubljani pa z deli umetnic in lite-ratk iz Maribora ter ročnimi deli svojega odseka za pospeševanje domače obrti. Omenjeni odsek je priredil 5 šivalnih tečajev, od katerih se posebno obnesejo nedeljski popoldanski tečaji za služkinje. Odsek je preskrbel revnim članicam ročnega dela ter jim izplačal tekom tega leta nad 32.000 Din. Bavi se z vezenjem praporov ter goji belo-peško vezenino. Lepi vezenini, ki je bila svojčas ponos našega narodnega kroja. krči novo pot v življenje v okras našega doma in v spomin na čase. ko je naša kmečka mati svojo ljubezen do cvetoče narave s spretno iglo zarisala v belo platno. Tako nadaljuje društvo delo. ki mu je temelj položil profesor Sič, z željo, da se med jugosio-venskimi vezeninami uveljavi tudi naša lepa slovenska vez. Dosedaj je društvo navezano na šolske sobe v izvenšolskem času in na privatna stanovanja. Da zamore uspešneje delovati, si namerava preskrbeti lastne prostore. Od mestne občine je letos sprejelo 5000 Din podpore in za feriialno kolonijo 7000 Din. Odbor je pri letošnjih volitvah ostal večinoma isti. Predsednica drušitva je ga. M. Maistrova, voditeljica odseka za pospeševanje domače obrti pa ga. A. Ašičeva. Naj še omenimo, da se je v toplih besedah spomnila ga. predsednica umrle odbornicc ge. M. Koroša in ;nše pisateljice Zofke Kveder-Demetro-vičeve. 'Mariborski proračun za leto 1927 Maribor, 10. decembra Mariborski občinski svet bo razpravljal v ponedeljek o proračunu mestne občine za upravno leto 1927. V smislu paragrafa 69 občinskega reda za mesto Maribor je bil proračun 14 dni, t. j. od 3. do 16. novembra razgrnjen v mestnem knjigovodstvu na vpogled občanom Uradno poročilo pa pravi, da ni b;'!o zanimanja. Očividno se torej publika ne zanima baš mnogo za javno gospodarstvo Sicer ;pa občinstvo i;: dolge vrste računskih tabel ne more dobiti pravega pregleda čez obširno komunalno politiko. Zanimanje prične kazati publika za javno gospodarstvo pač šele takrat, ko prihajajo v hišo plačilni nalogi. Letošnji proračun mariborske občine pa bo za vsakogar v marsikaterem oziru zanimiv in bomo zato objavili našim čitateljem vsaj njegovo pregledno sliko. Po 1. 1919 je mariborski .proračun predložil prvič nekatere olajšave za davkoplačevalce in sicer: znižanje vodovodne naklade od 12 na 6 odstotkov, gostaščine od 20 na 10 odstotkov in kanalske pristojbine od 5 na 4 odstotke. Potrebščine bodo znašale pri rednem prometu 11,141.060.— Din. Primanjkljaja ie v rednem prometu 7 mil. 16.030.— Din Izredni" promet izkazuje potrebščin 2,067.500— Din, primanjkljaja 1,731.500.— Din V pokritje primanjkljaja rednega prometa se bodo leta 1927 pobirale nastopne občinske doklaae, oziroma naklade: občinske doklade na vse d:rektne davke, t. j. 40 odstotkov na hišno najmarino in 100 odstotkov na ostale direktne davke, 400 odstotna doklada na drž. tiošarino od vina, občinska doklada k pristojbini za prenos iz pogodb med živirn;, občinska naklada na pivo po 60 Din od lil na žganje od litra po Dim 20, od vsake steklenice šampanjca po Din 25, 4 odstotna kanalska pristojbina, 10-odstotna gostaščira in prirastkarina. Primanjkljaj izrednega prometa pa bo možno kriti samo v obliki posojila in hočejo zato izvršiti proračunana dela im dajatve samo v oni izmeri, v kolikor bo preskrbljeno s posojil .in. Mestni občinski svet je na svoji seji dne 27. julija sklenil najetje stalnega posojila v znesku 3 milijonov Din za siedeče nabave, odnosmo naprave: avtomatični škropilni voz za 350,000 Din, nabavo javne tehtnice 150 tisoč Din, za uvedbo avtomobilnega prometa na progah Maribor-Celje, Maribor -Dravograd-Prevalie in Maribor-Št. Ilj, oziroma državna meja s 3 avtoomnibusi in garažo za 800.000 D'n, cestni valjar za 30 tisoč Din, cesto oh brodu 70.032 Din. regu- Porušena okrajna cesta 2 km nad trsron? Ljubno v Savinjski dolini Posledice povodnjl v Gornjesavinjski dolini, ki je še vedno odtrgana od sveta. Zasilna pešpot na porušenem delu okrajne ceste na Koberskim mostom med Lučami in Solčavo. lacijo Vrtine ulice 85.000 Din, popravo Ve-trinjske ulice 274.603 Din, regulacijo Po-brežke ceste 100.000 Dtn, kanalizacijo Ve-trtajske ulice 93.397 Din, preureditev vile Langer v dnevno zavetišče 125.000 Din, ureditev rastlinjaka v Ljudskem vrtu 50 tisoč Din, prezidava I. nadstropja vile Langer in naprava igrišča 325.000 Din. Iz posojila mestne hranilnice v Kranju, ki tre-motno še ni realizirano, se bo porabilo za javna stranišča 400 000 Din, kanalizacijo Koroščeve ceste 275.000 Din ter poravnavo začasnega dolga mestne plinarne 350.000 Din. ' Izredni promet ne kaže za bodoče leto v predlaganem proračunu nekakih posebnih zanimivosti iin načrtov. Vsi izdatki za izredne potrebščine so preliminirani z zneskom 1,737.500 Din. Proračun navaja tu sledeče potrebščine: nabavo priklopnega voza k traktorju, nadzidavo I. nadstropja pri vili Langer (300.000 Dim) kanalizacija Smetanove ulice 95.000 Din, utrditev igra-lišča za dnevno zavetišče (25.000 Din), be-toniranje jarkov na Kalvarijo im ob poti Livada (112.500 Din), naprava potov in stopnic na Kalvarijo (30.000 Din), naprava novih kanalov (1 milijon Din), tlakovanje jarka v starem parku 110.000 Din in nabava merilnih inštrumentov za gradbeni urad (20.000 Din) Mestni gradbeni urad, ki ga vodi nadsvetnik Černe, je predložil sicer še celo vrsto krasnih načrtov za razvoj Maribora, nekatori bi bili celo zelo nujni in življenska potreba za meščane, toda zahtevano kritje 17,730.280 Dim bo najbrž odrinilo načrte še v daljno bodočnost. Novi proračun presega lanskega za 1,792.382 Dim. Slovenjebistriška lokalna železnica Bistričani smo na našo slovenjebi-striško lokalno železnico zelo ponosni. Veže mesto z glavno progo in nas pripelje sicer v jako skromnem tempu, toda vedno pravočasno na glavno postajo; včasih celo še tako pravočasno, da moraš kar tričetrt ure čakati na zvezo, kot ie to tudi slučaj pri jutranjem šolskem vlaku. Vemo, da rodijo pritožbe po časopisih «mriogo uspeha«, kakor smo to opazili pri upravičenih pritožbah potnikov, ki stopajo na postajališču tfoleg Poberjeve gostilne na bistriški ekspres. Od tal do prve stopnice vagonov je tamkaj skoro meter ter moraš biti naravnost akrobat, ako ž< 1 iS v vagon; ubogi ženski svet pa brc« pomoči sploh ne more vstopiti. Cesta pri omenjenem postajališču še do danes ni popravljena. Čim prispeš torej z jutranjim vlakom ua glavno postajo, te že z besedami «Vse izstopiti!» opozorijo, da se prične ona žalostna urica, ki jo moraš prebiti v zaduhli čakalnici čakajoč na zvezo z Mariborom. Ta uboga čakalnica ie radi velike frekvence pri jutranjem šolskem vlaku tako natrpana s šolsko mladino, kmeticami, delavci in drugimi potniki, da ne odgovarja več policijskim, še manj pa sanitarnim zahtevam. Mučno je tudi že radi mraza, da je čakalnica II. raz/eda nedostojna. Ker mora tedaj čakalnica III. razreda nuditi prostora potnikom, ki si) namenjeni proti Mariboru, Zidanemu mostu ter mestu Slov. Bistrica, je prostor premajhen, kar se posebno občuti sedaj v zimskem času. Umestno bi bilo tedaj, da se stavi na razpolago vsaj pri jutranjem vlaku tudi čakalnica II. razreda v splošno uporabo in to ne samo s tem, da se odklenejo vrata, temveč, da se soba tudi primerno, segreje. Prosimo, da se tem nehigijeničnim razmeram kar najhitreje napravi konec, še predno nas povabi pomlad na sveži zrak: sicer pa hi po Veliki dnevi smeha! Danes ob: 4, pol 6, pol 8. in 9. uri veliki tro ni spored: ,,CbarIie a Cr aplina pas e življenje" .Cbarlie Chaplin kot kavalir" „Kitagec brez las'1 8. dejanj smeli , vp tja, v.iskanja do solz' Film, pri ka-te tm te mortte z mim oč som smejati, a z drugim jokati Kino „fl»or" Teleion 730. našem skromnem mnenju že postaja sama lahko sprožila ureditev teh nevzdržnih razmer. Bandit Klemen zopet straši po naših krajih Ljubljana, 14. decembra. Prosluli vlomilec iranc Klemen, prav« cati strah ne samo ljubljanske okolice, marveč cele dežele, zopet s(raši po naših krajih. Klemen, ki so ga prijeli letos na pomlad naši policijski organi v Čemetovi gostilni v Kosezah, kjer sc jc masti! z jc« dačo in pijačo, jc bil, kakor znano, oddan prvotno na Studenec, ker jc simuliral blaznost. Odtam ga je rešila njegova lju« bica Angelca Poderžaj. Prišla ^a je ob« iskat ter se predstavila v zavodu kot nje* gova sestrična. Med pogovorom z ediciio dr. Colina tios~a okrog sveta. Predavatelj nas povede v glavna mesta Amerike, v Nevv Vork. Chicago. v razne farme, v Kalifornijo, na Havajske otoke in Filipine. V lepih slikah se nam pre 1-očuje življenje na Japonskem, Kitajskem, v Indiji in Siamu ter v njih glavnih meji li Tokio, Jokohama, Peking itd., skratka, film je veleinstruktiven za mladino kakor tu li za odrasle. Za šolsko mladino bo posebna šol-; i predstavil že v soboto, dne 18. t. m. ob '2. popoldne ob znižani ceni 2 Din za vs.tk prostor, za širšo publiko pa bosta dve pre I-stavi v nedeljo, dne 19. t. m., in sicer ob 9.15 in ob 11. dopoldne. Da se prepreči nered in prerivanje publike pri dohodih v dvorano, je preskrbljeno, da so se uve lle že s prvim predavanjem v petek, dne 17. t. tri. nakaznice za prostore, ki ostanejo odslej stalno v rabi. Vsaka vstopnica bo imela točno označen sedež in predstavo, za katero je veljavna. Ker bo kot dosedaj glede na zanimivo snov za nedeljske predstave veliko zanimanje občinstva, prosimo, da -i blagovoli pub lika vstopnice nakupiti že v pred prod a :i. Dobe se pri blagajni kina Matica od -rade. dne 15. t. m. dalje. Kulturni pre Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sreda, 15 : »Drugi breg«. E. Četrtek, 16.: Zaprto. Petek. 17.: «Triglavska bajka». Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. D. Sobota, 18.: ob 16.: «Slaba vest«. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izv. Nedelja, 19.: »Triglavska bajka*. Izv. Liubljanska opera. Sreda, 15.: «Manon». B. Četrtek, 16.: »Židinja«. C. Petek. 17.: Zaprto. Sobota, 18.: «Tannhausen>. E. Nedelja, 19.: ob 15.: «Carmen». Ljudska ska predstava pri znižanih cenah. Izv. Mariborsko gledališče. Sreda, 15 : Zaprto. Četrtek, 16.: «Manon». Premijera. Sveča* na predstava v proslavo rojstnega dne Nj Vel. kralja Aleksandra I. Svečana predstava opere «Manon» bo v Mariboru v četrtek dne 16. decembra. S to opero pride prvič na mariborskem odru do besede slavni francoski komponist Jules Maesenei, Predstava bo imela svečan zna- čaj. Točno ob pol 8. zvečer se bo intoniral i v gledališču državna himna, nakar bo sledila "predstava. Občinstvo se naproša, da pride v gledališče v svečanih oblekah ter se drži navodil, ki jih bodo dali biljeterii za vstop na prostore. — Vstop na balkon in na galerijo bo le z leve strani, na druge pa desno j in levo. kakor je določeno na vstopnicah. Auditorij naj zavzame pn lore pred 8. uro, ker se po začetku predstave ne bo nihče pušča! v gledališče. cManon> v ljubljanski operi. Po presledku enega leta se poje v naši operi idealno lepa francoska opera -:Manon». delo komponista Masseneta, ki si je osvojilo ves svet. Zasedba opere je ista kakor v lanski sezoni. Glavne uloge so v rokah ge. Lovše-tove ter gg. Banovca. Mitroviča in Rttniplja. Poleg njih sodelujejo še ga- Poličeva, ga. Po tučkova in ga. Ribičeva ier gosp. Moborič. Opera, polna sladkih melodij, je imela vsikdar veliko privlačno silo. Sredna predstava se vrši za abonente reda B. Stravinski na koncertu Orkestralnega društva Glasbene Matice v pondeljek, dne ; 20. decembra 1926. V Rusiji imenujejo dela ■ Stravinskega rafinirano francoska, vendar so v svoji najglobji notranjosti, po svojih muzikalnih in psiholoških temeljih nacijo-nalna. Stravinski zajema snov- iz poganskih legend starih Slovanov in iz romantike Tu ; nam dokazuje v prvi vrsti njegova Žar pti- 1 ea». V vseh svojih delih nam kaže zdravja polno življenje, kakor ga imajo le še mlada zdrava ljudstva. Stravinski vzbuja ljubezen do prvotnosti v naravi, do gibanja, do rasti. Zaradi tega čutimo v najpreprostejših njegovih stvareh utrip življenja. V svojih kompozicijah gre popolnoma svoja pota in po njegovih stopnjicah stoteri. Njegova dela spremlja silen žareč entuzijazem, nekateri reakcijonarci ga pa krčevito iu burno odklanjajo. Orkestralno društvo Glasbene Matice izvaja na svojem koncertu dve baletni točki iz -Žar ptice>. — Vstopnice se dobivajo v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Tretje gostovanje iiasisla Retetta v Beogradu bi se bilo moralo vršiti v soboto zvečer in Betetto je imel peti v > Prodani nevesti partijo Kecala. Radi Pašičeve sni m na je bila predstava odpovedana. Umetnik je v pondeljek zvečer ponavljal svojega Pimna v <• Borisu Godunovu* Velikanski uspehi odličnega basista so častni zanj in za ljubljansko opero. K uspehu basista Zupana v «Donu Pa-siiualus na zagrebškem odru. Poročali smo že. da je gostoval basist Drago Zupan pro-šli teden zopet v Zagrebu, kjer se je zelo častno odrezal v Donizettijevi operi jDon Pasqualei. Simpatično pisanim kritikam drugih listov se sedaj pridružuje fudi referent Obzonti Lujo Šafranek - Kavič, ki pravi: ?.e pri prejšnjih predstavah smo spoznali v gosp. Zupanu odličnega pevca njegove stroke. Kot tak se je afirmiral gost tudi v partiji Dona Pasqua1a. Z naravnim, vedno deceiitno stiliziranim ter fino vzdržljivim humorjem v petju in igri je dosegel g. Zupan tudi s tem svojim nastopom pri našem občinstvu odkritosrčen in živo priznan uspeh. Njegov topel in mehek bas, njegova izdelana pevska umetnost in njegova muzikalnost mu jamčijo za častno mesto v vsakem ansamblu. Operno predstavo je vodil dirigent Smodek in poleg basista Zupana so peli: ga. Maja Strozzi - Perič ter naša rojaka Rijavec in Primožič. Toscaninijev umik iz milanske Seale. Tz Milana poročajo, da je slavni dirigent To-scanini odložil vodstvo v milanski Scali. Njegov naslednik postane menda skladatelj Ma-ecagni. Zagovor umetnosti je naslov predavanja, katerega je imel snoči v ljubljanskem Mestnem domu kritik Josip Vidmar. Govornik je obravnaval svojo temn v dveh delih. V uvodu je najprej pojasnil današnje gledanje na umetnost, nato je razvil na kratko svojo estetsko teorijo. Izjavil se je zoper tendenčno in za čisto umetnost, ki noče biti koristna ter nastaja edino iz potrebe umetnika izraziti samega sebe. Definicijo lepote podaja Vidmar z besedami: (Lepota je po duhu oblikovana snov, in si1 rer tem večja lepota, čim intenzivnejše je snov oblikovana, čimbolj se v oblikovanju izrazi in čimbolj pri oblikovanju sodeluie duh v vsej širini in v vsem obsegu. V drugem delu je predavatelj obrazložil delo umetnosti, ki -živTjeneki dogodek razvije, očisti, izloči iz njega vse nebistveno, mu da najbolj določno obliko in ga dvigne v zavest.» Ta polovica govora je bila polnejša kot prva, izčrpnejša in harmonično zaokrožena. S primeri iz Goetheja. \Yildea, Prešerna. Cankarja itd., je predavatelj podkrepil svoja izvajanja ter na ko i u po-egcl v literarno pravdo e Jeranu i:i Prešernu s strani slovenske katoliške kritike, zavrnivši besede Aleša Ušeničnika. češ. Prešeren in Jeran, ki je (v Prešernu) pevca ljubezni odklanjal, se bosta še srečala pred prestolom Najvišjega in nič se ne ve. kdo izmed obeh bo našel milost pred Njegovimi očmi.j Iz nauka, da je umetniku pos!an<.tvo dano ter ga sili izvrševati njegov poklic, črpa Vidmar upravičenost umetnikovega dela in utemeljuje etično in človeško edinstvenost umetnosti. Predavanje se je pnsebno v drugem delu globoko dojmilo poslušalcev. Govornika je ob činrstvo nagradilo za lepa izvajanja z aplavzom. / Zunanjim naročnikom srečk Z orirom na naval na srečke drž razredne loterije pri nas, smo primeram prositi tem potom, da se nas ne ODle^a z nepotrebnim urgencami, ker-prejme vsak naročnik, ki je vposlai odgovarja oč' znesek za srečke, ist«-v par dnen. — Pri tei prihm opozarjamo, ponovno da srno oddali prodajo srečk za Ljubllano Ogiasnemu oddelku ,Jutra' v Prešernovi ul ci štev. 4 kjer si jih moreio lefektanti osebno kupiti, dokier nb po še kaj na razpolago Domače vesti * U državne službe. Računski ravnatelj justične uprave v Ljubljani Milan Paterno-ster ie imenovan za računskega ravnatelja pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. * Diplomski izpit na dunaiski trgovski visoki šoli je napravil pretekli teden naš rojak g. Lojze Rozman iz §t. Janža na Dolenjskem. Čestitamo! * Nov živinozdravnik. Na živinozdravni-ški šoli na Dunaju je bil te dni diplomiran za živinozdravnika g. Martin Lenart iz Sp. Velovlaka pri Ftuju. Čestitamo! * Osredotočenje finančnih agend samoupravnih korporacij pri ministrstvu financ v Beogradu. Ministrstvo financ je lanskega leta v pravilniku o odobravanju in izvrševanju proračuna samoupravnih teles v pokrajinah izven Srbije in Črne gore (Uradni list ljubljanske ir. mariborske oblasti VII. štev. 99 z dne 28. oktobra 1925) določilo, da smejo občine in okrajni zastopi uvajati nove posredne davščine samo s predhodno odobritvijo generalne direkcije posrednin davkov. Giede na :o je ministrstvo iinanc ustanovilo pri direkciji državnega računovodstva posebno odclenje za samoupravne budžete. da se tako koncentrirajo vsa vpra šanja lokalnih samoupravnih financ na enem mestu in da se na drugi strani doseže v vseh tozadevnih poslih jedtnstvo inicija-tive in direktive ter končno, da jih je lažje kot celoto zasledovati. V bodoče bo torej dovoljevalo vse nove posredne davščine odelenie za samoupravne budžete. Sem spa dajo naše cestne davščine, razne tovornin-ske davščine, kaldrmina, davščine na premog, panje in avtomobile, ki žc sicer po nekod obstojajo in kateriu s prihodnjim letom ne bodo smele več dovoljevati naša politično-upravr.a oblastva II. stopnic določbo bodo. kakor izgieda. najbolj prizadeta naša avtonomna mesta, ki so imela v teh davščinah lep vir dohodkov, ki ga bodo težko nadomestila s kakimi drug,m hedki. * Izteriavanje občinskih doklad k držav. ■! trošarini na vino. V zadnjem času se je večkrat dogodilo, aa so odstopali oddelki finančne kontrole srezkim poglavarstvom spise proti esebam, ki so se branile plačevati občinske doklade k državni trošarini od vina in vinskega mešta. Z ozirom na to sta velika župana ljubljanske in mariborske oblasti nedavno odredila sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da zaostanke na teh dokladah izteriujeio prisilnim potem davčni uradi, ako jih pobira finančna kontrola in ne srezka poglavarstva. To seveda ne velja za one občine, k: vsied posebnega dovoljenja pobirajo svoje doklade na državno trošarino po lastnih organih tn v lastni režiji. * Državni upokojenci, ki so šli v pokol pred uveljavljen jem novega uradniškega zakona, oziroma oni državni uradniki, ki $o bili na lastno žeijo odpuščeni iz službe, pa bi se želeli reaktivirati, morajo glede šolske izobrazbe izpolniti vse zakonite pred rise v smislu novega zakona. Ako spremene stroko, morajo položiti strokovni izpit. * Bronaste telefonske žice. Ministrstvo pošte Ln brzojava ie odobrilo večji kredit za nabavo bro;;as:c teleionske žice s katero se bo zamenjala železna žica na vseh glavnih telefonskih linijah, kjer se to doslej še ni zgodilo. Bronasta žica bolje prenaša zvok in se razgovor vsled tega sliši mnogo bolj razločno. Dražba za dobavo žice je že razpisana. Lovci tn smučar;i, krepki 1 udje, največ na „F orjana", pijačo drž<. Edina izdelovalni« E. Jeras in drug, Ljub'.jana-Moste. * Izplačilo dijaških štipendij. Ministrstvo prosvete ie zaprosilo finančno ministrstvo da takoj otvori potrebni kredit za izplačilo štipendij dijakom vseh naših univerz, ki jih je ministrstvo prosvete nedavno podelilo. * Železne konstrukcije za mostove. Gradbeno ministrstvo je nedavno prejelo na račun reparacij iz Nemčije 265 komadov železnih konstrukcij za male cestne mostove z odprtino 10 do 30 metrov. Od teh konstrukcij jih je bilo 48 razdeljenih okrajnim in občinskim upravam pod pogojem, da z lastnimi sredstvi zgrade mostne stolpe za te mostove in preskrbe tudi montažo. * »Narodne Enciklopedije« 16. zvezek, tiskan v cirilici, je izšel 11. t. m. Obsega gradivo pod črko M — »Marija Paleologina-Miiokovič«. Tudi ta zvezek ni na višku, kar dokazuje na primer dejstvo, da v njem zaman iščete dr. Bogdana Medakoviča, ki ie vendar šele v polpreteklem času igral odJič no vlogo v našem javnem življenju. Vkbtib raznim nedostatkom ie Narodna Enciklo- pedija vendarle velevažno in dragoceno delo, ki bi moralo biti v knjižnici vsakega inteligenc. Cena posameznega zvezka je 45 dinarjev Delo izdaja Bibliografski zavod v Zagrebu, Gunduličeva 29. * Smrtna kosa. Umrl ie na Rečici v Sav. dolini v pondeljek 13. m g- Zdravko De-leja, upok. obč tajnik, častni načelnik gasilnega društva na Rečici in načelnik Gor-njesavinjske gasilske župe v 64 letu starosti. Pogreb ie 15. t. m. ob 15- popoldne. Zvestemu somišljeniku in narodnjaku večni pekoj, cenjeni rodbin; naše sožalje! * Občni zbor karanlikega učit. društva bo v pondeliek 2>'i decembra * Direkcija državnih železnic v Zagrebu je razpisala za 22 decembra drugo javno ofertalno licitacijo za gradnjo skladišča in tovorne rampe na Sušaku Več v »Službenih Novmah« * Uslužbenci mestnega magistrata ln mestnih podjetij so zbrali za poplavljence v Zireh Din 4051.50 Denar se je odposlal občmskemu pomožnemu odboru za poplav-lience v Zireh * Bližajo se božični prazniki in najbed* nejši slep prosimo vsakogar da upošteva naše bedno stanje in nam s kakim darom olajša bedo Za vsak najmanjši dar smo iz srca hvaležni Milodare (v denarju ali v blagu) sprejema pisarna Podpornega društva slepih. Lrubliana Wolfova ulica 12. + Toplo vreme v Dalmaciji. V lužm Dalmaciji ie zavladale pravo poletno vreme Tempera-ura -e konstantno po tri ali štiri stopinje nad norrnaio V splitskem kopališču se je preteklo nedeljo kopala večia skupina mlad'n ljudi * Naši v Ameriki. Iz Ely v državi Minne sota v Severn Amerik poročajo, da ie v tamkaišnj slovensk naselbin dne 7 novembra vdn lanez Tekavec v stanovanje gospe Vidervol ter io ustrelil Bila ie takoj mrtva Tekavec jc potem revolver obrnil proti sen- .n si pognal kroglo v glavo. Prepeljali sc, ga v bolnico, kier pa ie kmalu nato umri Vznik en>zne 'ragediie ni znan * Ogromen morski pes v Jadranu. Pri Ro-vinju v Istri so ribič? vieli te dn *korai osem metrov dolgega in nad 57 * Čevlje za male noge št. 35, 36, in 37. več tisoč parov močn:h. solidnih in trpežnih prodaja tovarna Peter Koz'*? 1 Tržič, v svojih lastnih trgovinah, Ljubljana, Breg 20, in Aleksandrova cesta 1., po povprečni eeni Din 145, dokier ta zaloga tra-ia. 1554 Iz t u— Rojstni dan kralia Aleksandra. Na rojstni dai* kralja dne 17. decembra bo mestna občina, kakor običajno, okrasila svo ja poslopja z zastavami in prosi za slično okrasitev hiš tudi vse someščanstvo. a— Vlaganje kandidatnih list za oblastne vclltve. Predsedništvo deželnega sodišča razglaša, da je vložišče pri deželnem sodišču v Ljubljani za sprejemanje vlog od strank ki jih vložijo osebno, odprto v delavnikih od 8. do 11. ure in od 15 do 17. ure. v praznikih od 8. do 12. ure in v nedeljah in državnih praznikih, v katerih počiva poslovanje sodišča od 9. do 12. ure. Kandidatne liste za razpisane volitve v oblastno skupščino se vsled tega lahko vlagajo le v zgoraj označenem času v sobi št. 120/11 nadstropje iustične palače v Ljublja ni in poteče rok za vlaganje kandidatnih list z ozirom na določbo čl. 9. zakona o oblastni srezki samoupravi dne 20. decembra 192^ ob 17 uri. u- Rimski zid v Ljubljani. Po intervenciji konservatorija g. Frana Steleta .ie ljubljanski mestni magistrat sklenil, da popravi že prav občutne poškodbe »rimskega zidu« na Miriu in je v to svrho dovoli! potrebni kredit. Delo se izvrši po vzoru ohranjenega restavriranega zidu z upoštevanjem zidnih etap in polaganjem vrste okroglih kamenčkov na meji med ohranjeno in obnovljeno plastjo. Delo se izvrši prihodnje leto. u— Zamenhofov večer v Narodnem domu. V sobote zvečer se je vršil v »Narodnem domu» Zamenhofov večer, ki ga je priredil ljubljanski esperamski klub v počastitev rojstva velikega moža, ki je postavil temelje mednarodnemu jeziku. Slavnost ie otvoril g Herkov s pozdravnim govorom, v katerem je označil veliko Zamenhofovo ideio pacirzma in vzajemnosti narodov. Po pozdravu je zaigral žel. orkester »Sloga« esperantsko himno. G. \Vinterhalter iz Maribora je v jedrnatih besedah naglašal, da esperantu ni več mrtev, ampak živ jezik, ki gc govore stotisnči. Z razvojem radija in zrakoplovstva bodo meje med narod; in državami takorekoč odpravljene. Esperanto nai bo skupna last vseh. saj se že danes uporablja v trgovini, znanosti in politiki. Upeljan ie tudi že na mnogih šolah Evrope in mnoge univerze imajo že svoje espe-rantske stolice. Za tem sta burno pozdravljena nastopila s pevskimi točkami ga. Thierrv-Kavčuikova in Sv. Banovec. Sledila ie deklamacija malčka Fabinca in gdč. Olge Topolovčeve. Oba sta prejela zasluženo priznanje Večer ie zaključila prijetna družabna zabava. u— Ljubljanski člani Udruženja rezervnih oficirjev, ki se bodo na rojstni dan Nj. Vel. kralia dne 17. decembra udeležili svečanosti v stoln; cerkvi, naj se zberejo točno ob 10.30 v pisarni pododbora (Kongresni trg 1. II. nadstropie). odkoder bo skupen odhod u— Spored koncerta ljubljanskih »šolskih pevskih zborov, ki bo v četrtek, ob 20. uri v Unionski dvorani. 1.) Slavnostni govor realca Bizjaka 2.) Skupni nastop vseh pevskih zborov: Klemenčič »Oj poglejte ptičke« in Tome: Majeva. 3.) Kosovski Sokolovi. Deklamira Knaflič Dragica. 4.) Skrja-bin: Preludij, Suk: Humoreska. Igra na klavirju Lipovšek Mar an. 5.) Gotovac: Smješ no čudo in Mokranjac: Miriano. Mešana zbora, poje zbor obeh učiteljišč. 6.) Pro-hazka: Iz hribov in Schubert: Čebelica. Za vijolino in klavir igrata Pfeiier Leon in Li-povšek Marjan. 7.) Premrl: Rože za Marijo. Dvignimo skupni krog. dvoglasna deška zbora s klavirjem. Brnobič: Stankova smrt. Mešani zbor. sopran solo s spremljevanjem harmonija in klavirja. 9.) Pregelj: Slovenska mladina svolemu kralju. Deklamacija Lenčkova. 10.) Mehul: Molitev za vladarja mešani zboT s harmonijem in klavirjem. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Za ponesrečene planince dr. Lubca, Pavla Šumana in Alojzija Reggija opravi Aljažev klub SPD slovesno zadušnico v četrtek 16. t. m. ob 7. zjutraj pri frančiškanih m vabi planince In prijatelje pokojnih k udeležbi. u— Zanimivo predav?nje. Kakor naim javlja podružnica Jugoslovenske Matice za kolodvorsk-' okrai, predava danes ob 8. uri zvečeT v Akademskem domu. Miklošičeva cesta št. 5. prof. dr Joža Lovrenčič: »Iz življenja naše Goriške«. Vstop prost. Vljudno vab!'eni vsi TMTORM SvedsKa svetsKamarha Kal jaea i e^ih^sc/pp. Paues pieuiasuo IiimsKu d 10 iz kntž.ih Krogo. Kraljico Iz Moulin Rouje Kater tilm ie orl vferajšnb "remijen nudil ob sKova cem .ei ko ui tka in zabave — MADY CRISI1AN zas uži ^so pohvaio in se ji znova v t-m ob skuv Icem žilo pni utvk cd-iave on -i 06 pol 8 in 9 uri Kino Ideal. u— Predavanje o Durmitorju namerava v Ljubljani prirediti hrv. plan. klub «Slje-met. Durmitor je 2500 m visoka gora v severni Črni gori in je v turistovskih krogih malo ali čisto nič znana. Zato bo predavanje. opremljeno s številnimi skioptičnimi slikami, vzbudilo med ljubljanskimi turisti gotovo živahen interes. Zobni oteiie Filip Oarič ne sprejema strank do Novega leta. u— Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek danes v sredo ob po! sedmih zvečer na moškem učiteljišču v klavirski sebi s sledečim dnevnim redom: 1.) Predavanje br. Pirca »O plemenski higijeni«. 2.) Slučajnosti. Z ozirom na prvo točko vabimo poleg članov tudi gg. učiteljiščnike in učite-ljiščnice ter druge, ki se zanimajo za naš pokret. u— Na koncertu dne 10. januarja nastopi v FilharmoničrH dvorani ,na Kongresnem tigu pianistka gdčna Karmela in ne Kornelija Kosovelova, ki dqvršuje svoje glasbene študije na mojstrski šoli Glasbene akademije v Monakovem. u— Pravljice pripoveduje danes v sredo ob 5 popoldne pisateljica gdč. Manica Ko-manova v mali dvorani Narodnega doma. 1574 u— »Ljubljanski Sokol« naznanja, da se vrši nadaljno predavanje saveznega načelnika br. dT. Murnika v četrtek 16. t. m. točno ob 8. zvečer v sejni dvorani. u— Dr. Rapočeve štipendije. Posojilnica opozarja prosilce za dr. Rapočevo ustanovo. nai dvignejo s pobotnico dovoljene zneske ustanove pri posojilnici v Narodnem domu. u— Samo danes in jutri je razstavljen prekrasen namizni pri, delo naših čipkarie pri tvrdki J. J. Naglas na Turjaškem trgu. Oglejte si ga gotovo! 1575 u— Plesna vaja učiteljiščnikov 16. t. m. radi srednješolskega koncerta odpade! Prihodnja bo v torek 21. t. m. — Odbor. 1576 u— Denarni zavodi in kralje-, rojstni dan. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja dne 17. t m bodo denarni zavodi zaprti. 1578 u— Berač, ki noče prazen od hiše. Ko je sedela v pondeljek Škeriančeva obitelj, stanujoča v Zg Šiški 101 pri kosilu, je nenadoma nekdo potrkal in v sobo je stopil 67 letni berač bivši občinski sluga Alojzij Vovk iz St. Jurja. Prosil je za milodare, bil je pa odslovljen. V veži ie nato zagledal škai namočenega perila iti kar na hitrem sta bila v njegovem žepa dva žepna robca. Gospodinji se je takoi zardelo, da se Vcvk predolgo mudi v veži, zato jc šla za njim in ga ustavila. Vcvk je robca sicer takoi vrni!, vendar pa je mora! nato oditi s prikiicanim stražnikom. Vseh »rst posods in druge ' iiikepMie ku >itc na cereje nri , JEK-O". Ljubljana, Stari trg. u— Tatvine koles se ponavljajo. Tatovi koles imajo letos vsled lepe zime brez snega močno podaljšano sezijo. V pondeljek je neznan »kolesar^ odpeljal 1250 Din vredno kolo znamke Puch zidarju Ivanu Strvaš-niku in sicer izpred neke hiše v škotji ulic; Strvašnik le ime! na kolesu navezan tudi 150 Din vreden dežni plašč. Istega dne na večer pa je zmanjkalo izpred trgovine Ahlin v Kosezah, kolo mizarskemu pomočniku Antonu Arharju iz Podutika. Kolo je bilo istotako vredno 1250 Drn, črno pleska-no. znamke Styria. u— Pojasnilo. Na prošnjo izjavljamo, ca Rajko K., ki ie bil te dni aretiran radi pijanosti in pretepanja neke družine, ni identičen z g. Raikom Koritzkim, poštnim uradnikom v Ljubljani. u— Ob suknjič je prišel. V četrtek zvečer se ie spiazl! v nezaklenjeno pritlično stanovanje delavca Mihaela Jerebiča v Kapiteljski ulici št. 1, neznan prezebel tat, ki se je obleke! v Jerebičevo 500 Din vredno suknjo in brez sledu izginil. Iz Maribora a— Za otroško bolnico le zbralo Slovensko žensko društvo sedaj že 2 2.6S0 Din. a_ Kulturno propagandni film .Dalmacija, zemlja solnca« predvaja od 15. t. m. naprej ob 14. in 16. uri mariborska podružnica • Jadranske straže* v Grajskem kinu. Film .ie zelo zanimiv iz izredno poučen. Obisk priporočamo zlasti šolski mladini, ker bodo cene primerno znižane. a— Okrožni agrami urad v Mariboru se je preseli! iz dosedanjih prostorov iz Koroške ceste št. 19. v Strossmayer;evo ulico štev. 6. a— Prosta stanovanja. Mariborsko sta-dovanjsko sodišče razpisuje sledeča prosta stanovanja: l.) Aleksandrova cesta št 67-1, 2 sobi. kuhinja, in pritikline od stranke Leo poida Heiler. 2.) Grajska ulica štev. 3-L, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Kre-simir Korošak. 3.) Orožrsova ulica štev. 7-1., dvorišče, 2 sobi. kuhinja in pritikline od stranke Tomaž škof 4.) Rajčeva ulica št. 4 ^ nadstr. I soba, kuhmja in pritikline od stranke Antonije Peklar. 5.) Rajče\a ulica štev. 13, pritličje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Franc Febinger. 6.) Kremplje va ulica št. 6, podstrešje, 1 soba, kuhinja, in pritikline od stranke Janka Dovjak. 7.) Vetrinjska ulica štev. 15-1., 1 soba s pečjo od stranke Rudolfa Stauber. Prošnje do če. trtka. a— Obnovljen koncert Glasbene Matice. Ker je bi! simfonični koncert Glasbene Matice zadnji petek tako dobro obiskan, ga bo Glasbena Matica v pondeljek dne JI. dec. ob znižanrh cenah ponovila. Vršil se bo zopet ob 20. uri v Gotzovj dvorani. Ker žalne va tak koncert ogromnih morainih in ma-teriialnih žrtev in nudi res prvovrsten umet niški užitek, je želeti zopet polnoštevilne udeležbe. GUsba je najplemenhejše duševno razvedrilo. a— Gospodinjski koledar. Jugoslovenske Matice se dobiva v Mariboru v njeni pisarni Slovenska ulica št. 2. med uradnimi urami od 17. do 19. a— Instrukclje za nižje razrede srednjih šol sprejema profesor, ki se je mora! pravkar umakniti v Maribor pred laškim nasiljem iz Julijske Krajine. Poučuje tudi lašči no Ponudbe sprejema iz prijaznosti podružnica ovno znano p e alk< Mis inguetle Bonjour Pariš u e r hi dn e ln v L ut> 'a 1 Izid volitev v IL rudarsko skupino Klerikalci niso dobili ni/j enega mandata. — Volitev se je udeležilo do 40% delavstva. Trbovlje, 14. decembra. Včeraj popoldne je kofjčala komisija, sestoječa iz delavskih zastopnikov Antona Župančiča III., Franca Špilerja in Ivana Krušiča, zastopnika rudnika nadzornika inž. Hamrla ter zapisnikarja Ivana Plesko* viča ml., težavno delo seštevanja glasov. Vložene so bile lista Rudarsko strokovnega združenja, lista socijaldemokratov in enega dela komunistov, združena lista komunistov, Korenovcev (ne Korunovcev, kakor smo zadnjič poročali). Bernotovcev in klerikalna lista. Vendar pa se ni volilo po listah, ker predpisuje volilni red vo* fitve po številu oddanih glasov Vsak rudar na poedinem obratu je imel odločati med štirikratnim številom delegatov iti namesti nikov, ki jih je moral voliti vsak obrat. Na ta način je bilo izvoljenih 37 delega* tov in 37 namestnikov', ki so dobili po največ glasov Izid volitev, pri čemer pripominjamo, da označuje število v oklepaju število od? danih glasov ?a posameznega delegata in namestnika, je bil sledeči: Na zunanjem obratu: Ivan Božiček (26), Milan Pojovič (26), Franc Rasberger (24); namestniki Franc Jakuš (23), Ivan Štrukelj (22), To* bija Sajovic (2J): strojni obrat in osrednja delavnica: I- .n K ruši č (71), Martin Povše (71). namestnika prane Filaš (60) in Frarjc Pliberšek (60); vzhodno okrožje: Dominik Bastič (221), Anton Keršič (197), Franc PencI (197). Ivan Hudarin (193). Martin Klobčič (193), Ka 1 Flis (191). Filip Murn (189); namestniki: Jože Vozel II. (189), Anton Žavbi (188), Anton Strniša (183), Franc Puntar (174). Franc Kuder (139), Franc špiler (135), Marko Obrez (49). Zapadno okrožje: Feliks Vidic (230), Andrej Potokar (173, Franc Mrzelj (168), Štefan Lesjak (166). Anton Župančič III (166), Ivan Suster (164), Ivan Vrtačnik (164); namestniki: Franc Zore (160, Rudolf Oberžan (158), Franc Rinaldo (153), Jože Berčon (152). Franc Kikz II. (151), Alojz Fine (137), Vinko Grabnar (121); dnevna kepa Dobrna in Agnes: Primož Vrankar (115), Jernej Salobir (113), Avgust Galun (111), Ivan Cestnik (105), Ivan Kolšek (104). Anton Hauptman (101), Martin Bi* bič I. (100). Lovro Žlak (100), Alojz Hruše* var (09), Jakob Štruc (98), Matija Vrtač* nik (98V Anton Levstik II (97). Jože Ro* mih (97), Ludvik Hauptman (96); namesti niki: Jože Zelenšek (96), Jože Levičar (95), Jože Vozel I. (95). Vinko Brinovec (94), Franc Fakin (93), Anton Mrak (93). Franc Avsec (92). Franc Gajšek (89), Filip Ku* rent (89), Maks Ručman (88), Viktor Su* hodolčan (88), Ivan Mak (87), Vinko Uea* kar (86) in Luka Jeraj (50). Volitev v II. rudarsko skupino se je tokrat udeležilo do 40% delavstva. Žal, nismo mogli dobiti kandidatnih list vseh štirih grup, da bi mogla biti mogoča na* tančna kontrola, koliko delegatov je do* bila ta ali ona skupina. Gotovo j>a je že sedaj, da niso dobili klerikalci, ki se že več let mukepolno trudijo, da bi pridobili r.a terenu, niti enega mandata. Rudarsko strokovno združenje, ki jc šlo v volilni boj, predno se je vršil ustanovni občni zbOT, je tudi ostalo brez mandata. Bolj so se odrezali socialdemokrati, ki so dobili v svoje roke zunanji in strojni obrat, naj* bolj pa združeni komunisti, Korenovci in Bernotovci, ki so odnesli 32 mandatov iz* med 37. Glede na volitve pred tremi leti narn kažejo letošnje volitve skoraj neizpreme* njen položaj. Tudi takrat so si priborili komunisti večino mandatov in socijalde* mokrati manjšino". Razlika se kaže le v tem, da so letos izvoljeni nov} ljudje. Od starih delegatov se jih jc le nekaj obdr* žalo, največ zaupanja pa vživa Anton Žu* psnčič III. t^- Prepodeni vlomilci. Včeraj ponoči so nameravali vlomiti neznani tatovi v ba* raio branjevke Beliharce na Vodah pri Fcrteju. Nočni čuvaj, ki je imel službo pri rudniškem skladišču, je pričel klicati r.;i pomoč, nakar so tatovi odšli brez plena. t— Otroški vrtec v TrbovljahiVode pri* redi dne 19. t. m. ob 4. pop. običajno «Be* žičnico® v »Delavskem domu. Igrali bodo gojenci otroškega vrtca. Prihitite vsi k nedolžnim otročičem. Ni lepšega vesejja kot ob božičnem drevescu v krogu onih, ki ne poznajo gorja. Poslano Ker se širijo in raznašajo nesramne kJe< vete in obrekovanja proti «Ljudski hranil* niči in posojilnici v Stražišču pri Kranju«, glede njenega poslovanja in njenih članov, izjavlja podpisano načelstvo in nadzor* stvo, da bo proti vsakemu klevetniku in obrekovalcu. kakor tudi proti vsakemu razširjevalcu klevet in obrekovanj sodni i* sko postopalo. 1577 Načelstvo in nadzorstvo »Ljudske hranilnice in posojilnice v Stražišču pri Kranju«. Dopisi ŠIŠKA. Na prazaiik iu v nedeljo je fijtal* niča vprizorila burko »Svet brez moških«, Ansambl je dal eno svojih dobrih iger; de-, lo je kot lahko, temelječe zgolj na zunanjem efektu, izpadlo najboljše. Gusti, gdč. Gor-jttpova, izvrstna sicer, da ni bilo pavz med njenimi dialogi. Gdč. Japl.ieva ovirana po par vulgarnih navadicaii prav dobra. Pavla, gdč. Kozamernikova, je celotno zadovoljevala. Gdč. K amonijeva s precejšno tre-mo dobra. Makso g. Kranjca je ojtavil prav dober vtis. G. Obradovič pa se je mogel zopet enkrat uveljaviti v svoji elementarni vlogi, ki jo je rešil topot zopet odlično. Brtoncelj tipičen. G. Komac se v par besedah ni mogel uveljaviti, isto ostali. G. Kol-man prav dober postrešček. Režija prema* Io poglobljena. Repriza je v splošnem izpopolnila hibe premijere. RADOVLJICA- V soboto je minulo 170 let, odkar se je rodil v Radovljici Anton Linhart, začetnik slovenske Talije iti še da? nes nima n;ti spomenika, niti večje spo-minske plošče, ki tj kazala, kje je bil rojen slavni mož Meščani so pozabili na svojega rojaka, le Sokolsko gledališče v Radovljici ga je vredno počastilo in priredilo 12. decembra njegovo komedijo »Veselj dan ali Matiček se ženi«. Igra je pod spretnim vodstvom neumornega narodnega delavca Jakoba Špicarja i zborno uspela. Nedosegljiva v svojih nastopih sta bila gosp. Milena Veijgarjeva kot hišna Nežika iij pa g. ttadučitelj Fran Klavora v vlogi barona Naletela. Pa tudi ostali igralci so po večini izborno izvršili svoje ne prelahke vloge. Prav dobri so bili starejši gospodje, ki so se znašli na odru v svojih življenskjh vlogah. Najboljša pohvala in priznanje igralcem pa je bil izredno dober obisk občinstva, ki je pazljivo sledilo igri, se prav od srca smejalo šaljivim prizorom in dobrim dovtipom ter pohvalilo igralce z dolgotrajnim ploskanjem. SREDIŠČE OB DRAVI, Kritika zadnje sokolske akademije opozarjamo v imenu celokupne godbe, da morajo godbeniki žrtvovat1 ue samo eno- do dveurno hojo v Središče, ampak tudi čas za tiaštudiranje tako težkih komadov, kot so bili za akademijo. Nič čudnega torej, ako se opažajo morda prt godbi še kaki nedostatki Kapelnik CERKVICA V rjedeljo 12. t. m. je priredil g dr. Vladimir Ravnihar z nekim g Dečmanom — očetom petih otrok, kakor se nam je predstavil — v Cerknici javno politično zbrrovanie, ki ie bilo prav veselo. Navzoči so biii le pristaši SDS in SLS. Prvi je govoril dr Ravnihar, ki je večinoma samo hvali! pokojnega Pašiča ter poveličeval radikalno stranko, češ da'je vsemogočna. dokler ima dovolj poslancev Da niso radikal: doslej še ničesar napravili za Slovenijo in Slovence, tega po mnenju g. R. niso krivi vrli radikali, temveč dr Žerjav, ki da je Pa<š;č-r slabo svetoval Zakaj je Pašič vpraševal za svet Žerjava. svo: jega političnega nasprotnika, in ne svojih radikalskih prijateljev in zlasti g Ravnj-harja, o tem govornik ni razpravljal Ali jih je tako dobro poznal? Kot posebno novost nam je dr R tudi povedal, da imajo radikali in klerikalci skoraj enak program iji da bi prav lahko skupaj delali Le škoda, da je SLS tako »duhovniška«. Ker pa duhovniki ljudi preveč izžemajo, radikali ne gredo ž njimi! Zborovalci so se izvrstno zabavali Še bolj nesrečen je bil drugi govornik g Dečman, ki je skušal s Pa-šičevo smrtjo ir Paš'čevimi zaslugami pridobiti poslušalce za slovenski radikalski Li-liput. Dosegel je nasprotno Zborovale! so burno protestirali proti tej skrunitvi spomina umrlih ter so zahtevali, naj ne pro-fanira Pašičevega imena Precej smeha je zbudil, ko je trdil, da je Pašič zato obogatel, ker ves §ac svojega življenja tli nikdar pil, kadil in jedel mesa Končno je pozival navzoče, nai postanejo radikali, ker so samo oni pošteni 'n sposobni voditi narod, s čemer pa je zbudil samo pomilovalne tjasmehe Bogve. s kakšno in čegavo glavo sta mislila oba gospoda, da sta prišla s takim. bi. d arijami" v Cerknico? Težko, da bi ž njim1 uspela celo kje drugie, kjer so tnanj prebrisani ljudje kakor pa v Cerknici. Da je bila komedija še večja, sta gospoda zvečer sprejemala pri g. Svetu v Podskrajniku »mol^e in žalbe« ter oblju-bovala, da bosta vse »radikalno« uredila. Ljudje so se norca brili jn jima pridno sporočali svoje želje: eden se je oglasil za posojilo, drug! za odpust zaporne kazni, tretji za reaktivaoijo, četrti za oprostitev od davkov, vsi pa so prosili, da se radikalski čudeži izvrši.ir še pred volitvami. Ko sta se ljubljanska gospoda odpeljala, je cela Cerknica odmevala od dobrih, pa tudi slabih dovtipov Naj nam ne zamerita, če se jima je na povratku kaj zelo »kovca-lo«, mi Cerkričani snu. hudomušni, . toda hudobni nismo in želimo gg. Ravnikarju ter Dečmanu sice* v«e debro. eleeoruio"' dvu- Vremensko poročlo ii'. 14 ooazovama C .684 _2 - 99 SSE 0.5 10 ■neala od megle 0.1 Liubljana ,| \ 76-4 -28 99 ESE 0.5 10 negla (dvorec) | 14. 765 1- 95 \VN\V Oo 5 l 21 ?6 4 4'6 74 NE 0.5 10 Mar>boi . . . 8. 7r6 1 0- 85 NW 9 0 Zagreb . . . 3. 1 /Hfi 9 —2' 100 mirno 10 feela od megle 0.3 Beograd ... i 766 1 Oi 9 mirno 0 megla ^arajevo . . . < ikuplje ... 733-" -4 0 98 mirno 0 megleno Dubrovnik . . *7 5 HO 70 N 1.5 2 Solit .... 1 /0/-8 7/.ahaia oh i6Tvi una zha<* ob 13 43 '.ahaia ob H 35 Najvišja temper»tura danes » Ljubljani bi oajnižia —32 C Povprečni haromefet te dane*- » Liubliam nži za 61 mir kot včeraj Dunajska vremenska napoved za sredo: Na višinah jasno, v nižavah megla in mrzlo Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahni vetrovi z raznih strani, nebo oblačne, megla, nekaj dežja; temperatura od 4 do 8 stopinj; morje mirno. Šport Službene objave LNP. Iz seje z dne 7. dec. 1926. Objavljajo se sklepi izredne gl. skup« ščine z dne 28. nov.: I. a) Izredna glavna skupščina se izjavi proti včlanjenju klubov Zmaj, Velebit, Slaven, Zora, Mars in Mladika, ker sma* tra za dokazano, da niso izpolnili pogojev § 9. saveznih pravil ker ni gotovosti, da so sposobni življenja in ker je glede prvih štirih uverjena, da jih v prizadevanjih po včlanjenju ne vodijo športni motivi. — JNS se naproša, da njihove prijave za* vrne, nova uprava LNP pa da o teh pri* javah ponovno razpravlja, rjgorozno vpo* števajoč sklepe današnje izredne skup* ščine. II. a) Podsavez sme predložiti sprejem novih klubov v JNS šele, ko se je popol* noma prepričal o eksistenčni sposobnosti klubov. Dotični klubi morajo absolvirati v razdobju najmanj 2 mesecev z verifici* ranimi igralci nekoliko regularnih javnih tekem pod kontrolo podsaveza. b) V svrho stabilizacije sedanjega član* siva LNP in utrditve obstoja v zadnjem času sprejetih članov ter radi pomanjka* nja igrišč se omeji število članov LNP v Ljubljani in bližnji okolici na število 12 najmanj do prihodnje redne glavne skup* ščine LNP. — O ukinjenju ali spremembi tega sklepa se more odločati le na rednih glavnih skupščinah LNP. c) Glede včlanjen ia SK Natakar sc na* proša JNS, da preišče ugovore, ki so biji izročeni delegatu JNS g. Riboliju na skup* ščini dne 14. nov ter da v slučaju, ako se ugotovi nepravilnost prijave s strani LNP, anulira včlanjenje tega kluba v JNS Ob* enem naj se revidira tudi vse zadnje pri* jave klubov. III. Razjjoložljiva denarna sredstva LNP sc načeloma sme uporabiti edino za sploš* no koristne cilje, v prvi vrsti za izpopol* nitev igrišč manjših klubov, izrecno pa se naloži upravi LNP. da osnuje fond za po* š';odovane igralce. Redni letni občni zbor SK Ilirije se vrši danes v sredo ob pol 8. zvečer v kolo* dvorski restavraciji z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure kasneje nc glede na število udeležencev. Udeležite se zbora v dostojnem številu. — Odbor Izredna gla\ma skupščina JZSS. Skli* cujcmo izredno glavno skupščipo JZSS na dan 20. t. m. ob 8. uri zvečer v damski sobi kav. Emona. Dnevni red: izpremem* ba pravil. Pravico glasovanja ima vsak klub, ki je član saveza in ki je vplačal savezu vse svoje obveznosti. Vsak klub ima en glas. Odbor. Psi klubi se pozivajo, da sestavijo program zimskosportnih prireditev ter ga vpošljejo Savezu. najkasneje do 23. t. m., ker bo izdal Savez vse programe za celo sezono na skupnem prospektu. Kdc nc bo pravočasno javil, se ga ne bo moglo v ^oštevati. — JZSS. TK «Skala», smučarski odsek, poziva spodaj navedene tovariše, da se sigurno udeleže sestanka, ki se vrši danes 15. t. m. v klubovem lokalu ob 19.30: Ravnik Pi* bernik B. in M., Košča, Sturm, Predalič, Semlič, Kobilica. G. Delkin, Martelanc, Pardi"bsky, Sporn, Zor Ivo. Bojkot ameriškega nogometnega sa* veza. Nogometni savezi Avstrije, Češko* slovaške, Madžarsk in Italije so stavili FIFA -redlog, naj se nad ameriškim sa* vezom izreče bojkot in sicer radi tega. ker so bili od ameriške strani podkupljeni ne* kateri dunajski igrači Hakoah in Ama* teuriev, ki so potem od ameriškega nogo* metnega saveza brez obzira na njihove obveznosti napram prejšnj'm klubom do* bili takoj dovoljen ie za takojšnji nastop To postopan je ameriškega saveza je v oči* tem nasprotju s pravili FIFA, ki bo o tem razpravljalo na svoiem kongresu, ki se vrši 15. januarja 1927 v Curihu. S a S Mojstrski turnir v Meranu Po mednarodnem šahovskem turnirju v Berlinu, ki je končal z zmago ruskega prvaka Bogoljubova, se je pričel v Meranu na Tirolskem mojstrski turnir, ki je po VI. kolu končal te dni prvo polovico. Meranski turnir je posebno za našo šahovsko javnost zanimiv, ker sodeluje na njem znani naš šahovski mojster Boris kostič. Sicer pa je turnir vsled odsotnosti Bogoljubova mnogo izgubil na važnosti. Boris Kostič je pokazal dosedaj veliko nestalnost v dispoziciji. Proti dr. Tartakovverju je odigral pozicijsko igro velikega stila in premagal nasprotnika v elegantnem finalu, dočim je proti slabeišemu italijanskemu amaterskemu mojstru con te Saceoniju igral zelo indisponirano in je naglo izgubil. V slabi formi je to pot zmagovalec na mednarodnem turnirju na Semmeringu. R, Soielmann. Izgubil je proti Poljaku Prze-piorki in proti Canalu, z Griinfeldom pa je remiziral, čeprav je bil v srednji igri močnejši. Dr. Tartnkower se je po porazu, ki ga je doživel od Kostiča, kmalu opomogel in se je približal vodečim. Tudi Griinfeld koraka oprezno naprej- Po VI. kolu vodijo Canal, Colle in Prze-piorka s 4 in ool, slede Kostič, Tartakower in Grob s 4 točkami. Esteban Canal, peruanski mladi mojster, se smatra kot favorit turnirja. Mnogi smatrajo v njem naslednika mladega tneMkan-skeea velemojstra Carlesa Torrea, ki ie nedavno težko obolel, tako da je za šahovski svet izgubljen. Canrlova moč ne obstoja toliko v bogastvu idej in blesku kombinacij, kolikor v izvrstni psihološki precenitvi nasprotnikovih namer. Poljski prvak Przepiorka se drži jako dobro in tudi belgi ski šampion Colle ima jako dobre izglede Toda. dočim sila Przepiorke raste v finalu, Colle navadno koncem turnirja popušča in je zato njegov dosedanji seore samo prehoden. Švicarski mojster Grob ima zdrrve živce, hladno kri in vrh tega prilično srečo v ieri. Tako je dobil nekoliko slabih partij in se dvignil zelo visoko Smatram, da bi bilo zelo umestno, da bi naši nacijonalni moistri poskušali srečo na internacijonalnili moistrskih turnirjih. V Meranu n. pr. bi imeli dobre izglede, ker je sepodnja zbornica> precej slaba. Stanie oftnlih ude'eženeev turnirja po VT. kolu le sledeče: Griinfeld in Yate« 3 (1>, Spielmann 3. Sirooni 2. Alimonda 1 in pol, Calapso 1 in Roselli po' točke Vladimir Vukovie. Gospodarstvo Posledice porasta francoskega franka Dočim je bil zadnje dni izvor rapidnega skakanja francoskega franka na velikih evropskih borzah (kakor v Amsterdamu, Ber-l>nu), je sedaj špekulacija prenesla svoje delovanje tudi na newyorško borzo. SVcr skakanje franka tu in tain zastane in je kakšen dan zabeležiti malo reakcijo, toda to s", kakor vse kaže, samo momenti«.ni pojavi. Kako dolgo bo frank naraščal in ali se tako viharno dviganje vrši v popolnem soglasju s francoskimi merodajnimi činitelji, je nejasno. Ve se pa, da so posledice rapidnega porasta franka katastrofalne. Pred polovico leta je velja! funt šterling na pariški borzi okrog 250 frankov, danes pa ne dosega ni+i polovice te vrednosti. To se pravi, da prekostoodstotuo povišanje mednarodne vrednosti franka mora imeti za posledico občutne perturiwiie v francoskem gospodarskem življeniu. In res je zastal izvoz, kajti cene francoskemu blagu so postalo za inozemstvo znatno previsoke. Francoska industrija je prišla s porastom franka v tako ostro krizo, da se v vseli njenih panogah omejujejo obrati in se odpušča delavstvo kar v množicah. S tem se otvarja tudi vprašanje inozemskih delavcev, katerih je v Franciji okrog 2 milijona, med njimi, kakor znano, tudi mnogo Jugoslovenov. Kam s tolikim številom inozemcev? Gotovo ne gre. da bi te množice enostavno naložili v vagone in poslali domov. Slabe posledice frankovega porasta bodo z vsakim dnevom občutnejše, če se dviganje ne zaustavi in frank ne stabilizira, kar z vso odločnostjo, toda brezuspešno zahtevajo rla-lekovidnejši gospodarski krogi Francije. Koristi, ki jih ima drživa od porasta valute (pri državnem proračunu, zmanjšanje zunanjih dolgov itd.), daleko ne odtehtajo gospodarske škode, ki se ne more potem leta in leta nadomestiti, kar vidimo pri nas. kjer občuti naše gospodarstvo neprijetne posledice dinar-jev©ga porasta deloma še sedaj, ko je dinar že dve leti stabiliziran. Naši lnerodajni krogi naj pazno sledijo razvoju franka in lire. da jih bosta ta vzgleda odvrnila od eventualnega ponovnegp eksperiment i rani:« z dinarjem, kar bi bilo pri nas tem boli usoino. ker zlasti kmetsko in siromašnejše prebivalstvo vedno bolj leze v dolgove. Tržna ooročila Novosadska blagovna borza (14. t. m). Pšenica: baška, Novi Sad, 75—76 kg, 1 vag-on 285. Oves: 3 vagoni 167.50. T u r -ščica: baška, marc - april, 5 vaaonov 155; sremska. Ind-ija, januar, 5 vagonov 140; sremska, sušena, '2 vagona 147.50. Moka: baška. «2», 1 vagon 405; baška. 18». brez vreč. 2 vagona 120. Fižol: baški, beli, izbrani, 2 vagona 170. Tendenca nespremenjena. Živinski sejem v Mariboru (14. f. 111.) Do- gon 16 konj, 149 volov, 511 krav, 12 bikov, 12 mlade živine, skupai 700 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli voli 7.50 — 8.?5. ooldebeli 7 — 7.25, plemenski 6 — 6.75. biki sa klanje 4.25 — 7, krave debele 5.50 — 6.25. nlf-menske 4.50 do 5.50, krave za klobasarje '2.75 —4, molzne in breje krave 5 — 6. mlada živina 7 — 8,50 Din. Mesne cene: govedina 8 — 18. teletina 9 — 19. svinjina svež" 10.50 — 27 Din. Prodanih je bilo 289 komadov; od teh 35 v Av-slriio. Dunajska borza za kmetijske produkte (13. t. m.). Tržišče popolnoma mimo. Domača rž se je podražila za polovico šilinga, rločim so druse notice nespremenjene. Dunajski soTeji sejem (13. t. m.). Dogou 2990 komadov; od teea 712 iz Jugoslavije. Najboljše blago je notiralo nespremenjene cene, dočim so se druge vrste, zlasti slabše blago, pocenile za 5 do 10 grošpv pri kg Za kg žive teže notir"jo: voli I. 1.55 — 1.85 (iz-iemno 1.90 - 2.05). TI. 1.25 — 1.50, III. 0.90 do 1.20, biki 1 _ 1.40, krave 0.80 — 1.30 (1.55). slaba živina 0.50 — 0.70 šilinga. = Padanje davčnih dohodkov. V mesecu avgustu t 1. se je pobralo (v milijonih dinarjev) na neposrednih davkih in dokladnh 71.71 (lani v istem času 88.24), ua izrednih dokladah 38.04 (52.47). na invalidskem davku 14.65 (17.79), na davku na poslovni promet 14.31 (19.78). Te številke govore, da plačevalna moč davkoplačevalcev pada. Naj se uporabljajo kakršnekoli mere. davki se zato ne bodo povečali, ker spričo splošne gospodarske krize iz davkoplačevalcev ni mogoče več iztisniti. K splošni gospodarski krizi ie prispevala svoj velik delež b^š tudi davčna preobremenitev, ki z ubijanjem go-?podni"stva manjša za bodočnost tudi davčne dohodke. = Krii« razpečavanja sovejc živine. Po tako nizkih cenah in v tako malem obsegu kakor sedaj se gove.ia živina že dolgo časa ni razpečavala. To velja v naši državi menda najbolj za Slovenijo. Seimi so vedno polni živine, ki jo v mali meri kupuje domači konsum, a izvoz je še slabši, iu še ta večinoma le za prvovrstno blago, ki glede na svok) kakovost in cene la^ko konkurira drugi živini v Avstriji in Italiji Argentinsko meso, ki prihaja na vsa zn nas v pošlev prihajajoča tržišča, se prodaja po tako nizkih cenah, da mu ni mogoča konkurenca kljub temu, da je slabe kakovosti, ka iti za boljše blago pride v poštev le premožnejši kon-zum. Še slabši je položaj glede razpečavanja telet in telečjega mesa, katerega konzum je povsod skrčen zlasti sedaj, ko so sejmi prenapolnjeni s svinjami, katerim se daje prednost zaradi slanine. = Pristop češkoslovaške. Avstrije in Madžarske k zapadnoevropskemu železarskemu kartelu. Kakor poročajo iz Pariza, se je na tamošniih zadevnih pogajanjih sklenil sprejem Češkoslovaške. Avstrije iu Madžarske v zapadnoevropski (mednarodni) železarski kartel. Poljska bo pogoje glede pristopa še proučila. Omenjenim trem državam se je dala kvota preko dveh milijonov ton. Vse tri države se sprejeme io v kartel z veljavnostjo od 1. januarja 1927. O Jugoslaviji dotična jiariška vest ne pove ničesar. Istočasno se j3 v Parizu ustanovil tu'li kartel evropske industrije tračnic, kateremu pripadajo Nemčija, Francija, Belgija, Luksemburg, Avstrija, Madžarska in Češkoslovaška. = 801etnica Prve hrvaUkp štedionirc * Zazrebn. Včeraj je poteklo 80 let. odkar je začela poslovati Prva hrvatska štedionica v Zagrebu (14. decembra 1864). Njen prvi predsednik je bil Anastas Popovič. ki je bil tudi prvi predsednik in ustanovitelj zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice. Sedanji predsednik je Miroslav grof Kulmer. a glavni ravnatelj Milivoj Crnadak. Prva hrvatska štedionica ie sedai najvažnejši denarni zavod ne samo med Hrvati, temveč sploh v naši državi. Njegova delniška glavnica zna- ša 75 milijonov dinarjev. Zavod šteje 41 podružnic, 1 ekspozituro in 1 menjalnico (Zagreb). V Sloveniji so tri jMdružnice: v Ljubljani, Mariboru iu Celju. — Poštnočekovni promet v novembra t. I. je bil naslednji: Števjlo čekovnih računov se je povečalo v tem mesecu za 108 na 13.502 (samo v Ljubljani za 15 na 4447). Stanio vlog se je povečalo od 335.79 milijona na 345.71 milijona dinarjev (semo v Ljubljani od 63.14 milijona na 71.38 milijona dinarjev). Skupno je bilo vplačil 574.340 v znesku 1968.80 milijona, a izplačil 177.015 v znesku 1958.89 milijona dinarjev, skupno torej 3927.69 milijona dinarjev; od tega br«« gotovine za 1747.71 milijona dinarjev ali 44.49 odstotka. = Položaj na uašeni lesnem triišru dalje povoljen. Naš izvoz blaga je že nekaj časa živahen, predvsem v Italiio (zlasti iz Slovenije) zaradi naraščanja vrednosti italijanske valute. Iz islega vzroka je izvoz priličen tu ii v Francijo. Dalje se izvaža les v Španijo, Belgijo, Nizozemsko, Anglijo, Nemčijo, Madžarsko, Grčijo in Egipt. Cene se drže prilično nespremenjene in kljub močnemu povpraševanju po lesu ni misliti na podraženie, ker bi s tem izgubili naša zunanja tržišča, ki bi jih takoj zavzela konkurenca našemu lesu. Naš izvoz pa bi bil lahko še znatno večji, če bi ne primanjkovalo vagonov. Tuli domača kupčija z lesom, tako z gradbenim kakor z drvtni, je precejšnja. = Dolgovi Francije. Po nedavno objavljenih službenih podatkih znašajo notranji dolgovi Francije 286.5 milijarde, zunanji 290.8 milijarde, skupno torej 577.3 milijarde frankov. Obresti za ta dolg dosegajo letno 25.5 milijarde frankov, kar predstavlja več kakor ]>oIovico francoskega državnega proračuna za 1927, == Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. t. m. ponudbo za dobavo 500 vžigalnih kapic, do 23. t. m. za čobavo 100 komad. Mainzer - kož ter za dobavo 4450 kg razne pločevine — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 30. t. 111. ponudbe za dobavo elektromotorjev. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 22. t. 111. pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani glede dobave živil (moka. ješprenjček, sladkor, pražena kava. telečje meso, mleko, vino); 5. januarja 1927 pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 15.000 komadov hrastovih pragov; 10. januarja 1927 pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave čina. bakra v palicah, bakrene, medeninaste, cinkove. pocinkane železne pločevine, bakrene žice in vrvi ter glede dobave raznih vrvic; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje v zakup 20 pokritih barak za vskla-diščenje cglja, ki se nahajajo na postaji Met-kovič; 12. januarja 1927 pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave ca. 109.053 kg že.lezne pločevine za kotle. — Upraviteljevo realne gimnazije v Dubrovniku si bo nabavilo razno pohištvo v iznosu od 93.000 Din. V prihodnjem proračunskem lelu pa bo otvorjen kredit v iznosu od 300 tisoč dinarjev v isto svrho. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe direktno na omenjeno upraviteljstvo. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. — Poglavar sreza konjiškega v Konjicah obvešča, da se prodaja 4 gatrov, 1 žage iu 2 parnih strojev ne bo vršila. Borze 14. decembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponutlbe in v oklepajih kupcij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 78 — 80, Vojna škoda 310 — 0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 140 — 0. Merkantilna 95 — 95 (95), Prašte-diona 885 — 0. Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 90 — 0, Trbovlje 315 — 0, Vevče 112 — 0, Stavbna 55 — 65, Šečir 104 — 0. — Blago: Brez. zaključka. Ponudbe in povpraševanja kakor običajno. ZAGREB. Poljo in Jugo sta zabeležili malo večji promet. V industrijskih vrednotah neznaten promet. Vojna škoda je stabilna ob tečaju 344 (promptna in kasa). V terminih ni bilo večiega prometa. Investicijsko dalje čvrsto; zaključeno je bilo po 80 — St. — Tendenca na deviznem tržišču nespremenjena. Tečaji so obdržali v glavnem včerajšnjo višino. Promet jo bil precej živahen-Zasebnega blaga je bilo precej in ga je v nekaterih devizah celo preoštajalo. Narodna l»nka je dala le zelo majhne količine. Skupili promet v devizah je znašal 9.5 milijona dinariev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2264.5 — 2270.5, Dunaj izplačilo 798.5 — 801.5, Berlin izplačilo 1349.8 do 1352.8, Bruselj 787.5 — 790.5. Budimpešta 0.0794 — 0.0797, Italija izplačilo 258 — 260. London izplačilo 274.85 — 275.65. Nevv York ček 56.553 — 56.753. Pariz izplačilo 229 do 231, Praga izplačilo 167.82 — 168.62. Švica izplačilo 1094.472 — 1097.472; valute: dolar 55.9 — 56.1; efekti: bančni: Eskomptna 100 — 100.5, Poljo 14 — 15, Hipo 58 — 59, Jugo 97.5 — 98, Obrtna 49 do 50, Praštediona 887.5 — 892.5, Ljubljanska kreditna 141 zaključek. Narodna 4250 — 0; industrrski: Dubrovačka zaključek 360, Slavonija 32 — 32.5, Trbovlje 320 — 330. Vevče 111 0, šečei-ana Osijek 420 — 430: državni- investicijsko 80 — 81, agrarne 46.25 do 47, Vojna škoda promptna 343 — 344, kasa 343 — 343.5, za december 344 — 345. BEOGRAD. Devize: Dunaj 798.5 di 799 5, Berlin 1349 — 1340.5, Budimpešta 0.0797 — 0.07975. Bukarešta 28 — 28.75. Italija 258 — 258.25. London ^75.2 _ 275.25, Nevv York 56.66 — 56.67, Pariz 227 — 228, Praga 168.2 — 168.25. Švica 1095.9 — 1090. CURIH. Beograd 9.12, Berlin 123.2125, Nevv York 517.75. London 25.105, Pariz 20.675. Milan 23.625, Praga 15.325. Budimpešta 0.007250. Bukarešta 2.6125, Sofija 3.74, Duiwi 73.0125. TRST. Devize: Beograd 38.50 _ 39.50, Dunaj 310 — 325. Praga 60 — t>6, Pariš 87.25 — 89.25. London 160 — 170. New Vork 21.90 — 22.10. Curih 420 — 430. Budimpešta 0.0300 — 0.0315. Bukarešta 10.50 — 1150: valute: dinarji 38.25 — 39.25, dolarji 21.60 _ 22. DUNAJ. Devize: Beograd 12.48—12.52, Berlin 168.53 — 1«9.03. Budimpešta 99.10 do t)0.4O. Bukarešta 3.6450 — 3.6650, London 34.3375 — 34.4375. Milan 32.22 — 32 32 Nevv York 708 - 710.50. Pariz 28.25 — 28 35 Praga 20.97 — 21.05. Sofija 5.1050 — 5.145' Varšava 78.43 — 78.93. Curih 136.73 !■' 137.23: valute: dinarji 12.43 — 12.49, dolarji 706.60 — 710.60. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.25. v Berlinu 7.402. v Londonu (poredne) 275. v Nevv Yorku (13. t. m. po borzi) 1.76 in tri četrtinkc. Iz življenja in sveta Kaj misli Rabindranath Tagore o Evropi Velfiri bengalski pesnik ki mislec Rabindranath Tagore pravkar zaključuje svoj poslednji obisk v Evropi. Preko Carigrada se vrača v svojo domovino Indijo, da mu smrt zapre oči v zemlji očetov in dedov. Ob prihodu v Carigrad so Ta gora obiskali novinarji ter ga vprašali, s kakšnimi vtisi odhaja iz Evrope. Pesnik jim je dal ta-le odgovor: -prodan h predstavah se je predvajala vče ajšnja premijera prekrasno lepe v seloigre: Gospodična- Gospod x g avmh vlogah nasa 1 ubijena znanca: V tem filmu, ki je bil šele pred mesečen dovršen. tiha igralca. Liedike in Oswalda. toliko zabave in zdravega humorja, kakor >e v nobenem filmu. Po> glejte si originalne fotose v naših izložbah. Predstave ob 4., pol 8. in 9. uri. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 1. Elitni Kino Ma!ica v Ljubljana Telefon 124. Kaiudobneiš: kino v sred:ni ttlst . ročam ga vsakomur kot neprekosljive-ga sekača glav.> Nikramu je zdaj 5S let. Francoska policija še nadalje preiskuje njegovo preteklost ter ima moža pod ključem. Sleparstva berlinskega Kreza Pred sodiščem v Potsdamu teče velik škandalni proces proti baronu Hermanu Oppenu, ožjemu sorodniku Vilje-rnovega adjutanta. Mož. ki ie bil poročen z znano filmsko igralko Sašo Gura. je obtožen ženitbenih sleparstev. ponarejanja menic in izsiljevanja. Herman Oppen je bil aktivni oficir v prvem gardnem topniškem polku ter dedič največjega fidejkomisa v Nemčiji, čigar vrednost se ie cenila na 13 milijonov zlatih frankov. Ko se ie poročil s Sašo Gura. s katero je imel otroka, sq ga sorodniki prisilili, da se je odrekel dedščine in ga. kakor pravi, osleparili. Denar, kolikor gia mu je bilo izplačanega. je investiral v filmsko podjetje, ki ga je osnoval za svojo ženo. Sledil je polom in baron Oppen se je znašel na beraški palici. Pečal se je z raznimi posli in je padel tako globoko, da s; je služil svoj vsakdanji kruh kot spreje-malec v nekem igralskem klubu. Propadal ie boli in bolj. se vrgel na sleparije ter obrnažil celo vrsto berlinskih trgovcev in večje število žensk. Pred meseci je celo skušal nekega ber-I linskega trgovca s samokresom prisili:: k molku o izvršeni slepariji. Celokupna vsota sleparstev. ki iih ie izvršil ar:-j stokratski propalica., presega 700.000 : dinarjev. Razume se. da vzbuia pots-damska razprava ogromno senzacijo v j vsej Nemčiji in posebno še v Berlinu. VfljJsDVJ IuJjjD Porote Berač postal žrtev roparja Celje, 14. decembra Na zatožni klopi je sedel danes Franc Mlaker, 221etnj dninar iz Lok pri K-škem. Vkljub svoji mladosti je na jako --iabem glasu in ima že sedem kazn. zaradi tatvine ter eno zaradi hudodelstva nevarne grožnje za seboj. Dne 30. julija je prišel 781emi berač Anton Gracer v neko gostilno v Koprivnici, kjer se mu je pridružil obtoženec ter se izdal za Karla Salmiča iz Leskovca z dostavkom, da je po poklicu kovač. Dobrohotni berač mu je celo plačal južino in pijačo, ker je obtoženec trdil, da .ie brez službe. Skupno sta odšla nato iz gostilne v smeri proti Raihenburgu. Kmalu sta postala ztrpet žejna ter sta se napotila v drugo gostilno. Tudi tu se je izkazal berač kot kavalir To svojo kava-Lirstvo pa bi bil lahko drago plačal. Ko sta nato med potjo počivala, je obtoženi Mlaker sopotnika med nekim gostoobraščen:m gabrovjem naenkrat z obema rokama sunil s tako silo v trebuh. da je berač pade; na tla, nasilnež mu je pa takoj pokleknil na trebuh, segel v njegov notranji žep ter mu vzel denarnico z vsebino Din 510. Berač je na tleh ležeč omedlel in je šele čez nekaj časa prišel k zavesti, nakar se je napotil v bližini se nahajajoči mlin, kjer je povedal, kaj se mu je pripe-.ilo. Kot priča proti Mlakerju je nastopil edini berač Gracer. 2e pri orožništvu v Krškem je storilca precej dobro popisal. Na podlagi tega popisa so orožnik: dne S. apr. obdolženca aretirali, ki je svoje dejanje v preiskovalnem zaporu celih 14 dni trdovratno tajil. Ko pa ga je pri osebni konfrontaciji berač Gracer spoznal ko: pravega storilca, se je obdolženec udal in krivdo v polni meri prizna! Porotniki so vprašanje hudodelstva ropa soglasno potrdili in je bil Mlaker obsojen -na 5 let težke ječe. Mlada detomorilka Pred poroto ie stalo mlado bitje, ki je koma; začelo okušati vse bridkosti tega sveta, a so jo že razmere spravile na stranpotja ter napravile iz nje ziočinko. Obtožena je bila zaradi detomora štefani-ja Kacceljak, 17 letna šivilja iz Rajhen-burga. roj. v Zagrebu Obdolženka je imela i.iubavno razmerje z nekim rudniškim poduradnikom, ki n: ostalo brez posledic. Oba sta se zglasila dne 23. marca pri zdravniku dr. B. v Rajhen-burgu s prošnjo, da bi obdolženko pre-iskal. Ko je ta njune slutnje potrdil, sta ga začela ponovno prositi, da bi telesni plod odpravil, kar pa je ta s pojasnilom, da je to kaznjivo, odločno odkloniL Kanceljako-vo je kmalu nato njen ljubimec zapustil, nakar je našla novega ter se je nameravala ž njim na jesen pomočiti. Toda nosežaost ji je delala velike preglavice Meseca oktobra je porodila zdravo deklico, a jo je takoj po porodu zadušila s tem, da jo je potlačila pod odejo. Čeprav so bili vsi sosedi prepričani o njeni nosečnosti, je ob-doiženka po dejanju nastopala samozavestno ter cek) s svojo staro materjo pretila sosedom, da jih bo zaradi obrekovanja tirala pred sodišče. To svojo drznost je hotela jpodkrepiti r zdravniškim izpričeva-lom. Napotila se je zaradi tega k istemu zdravniku z zahtevo, da ji da potrdHo. da ni noseča. Fr zdravniški preiskavi je zor- -niku samo toliko priznala, d.i je pred ?.:" meseci spluvilo. Dne. 16. ..kiobra. so orožnik; njen . mrtvo dete zavito v cunji, na podstrešju ter skrito pod deskam, ji opeko. Spočetka je vse tajila, r;ončr." pa je .pod težo obremenilnih dokazuv zloč.n priznala. Po sodnih zdravnikih e dokazano, da je bi otrok živ rojen. Svoje dajanje je tekom sodne pre--kave, kikor -di pred poroto v toliko skušala omii.::. J: je trdila, da jo je porod presenetil m gj je najbrže v nezavesti otroka rodila. t-_-zadušiia. Ko je pozneje opazila da je otr^k mrtev, ga je odnesla na me^to, kjer so našli. Po raznih pričah je dokazano, da je obdolženka v času svoje nosečnosti s '-no jezila, ako so jo ženske opazova .. Iz vsega njenega obnašanja že pred p -rodom in tud; po porodu se da sklepati, da je imela namen otroka usmrtiti. V tem smislu se je gibala tudi ob:-'žba državnega pravdnika pred porctnik: Porotniki ... vprašanje glede de:omora n t-0 mor ".en namem opuščene paž ;e zanikali. potrd:' pa vprašanje, da : pr.-javila oblastv.i smrti deteta in je b i Štefanija Kanceijak ob-o.ena na 2 meseca strogega zapor- Aspirinovr tablete ,(BsMfeb' se mnogokrat ponarejajo. De se ot> varujete pred ponarejenimi izdelki, zahtevajte vedno le originalni tavat "flnj.1 " (ploičnati kartoni s O ali 20 tab etami) z modro- belo-rdečo varstveno znamko. Odklanjajte vse druge tovoje. KLIlt >a| boljše, najtrpežnejše zato najcenejše ,Jutro" svojim naročnikom in čitateljem za božične praznike Za lanski božič smo omogočili našim prijateljem nakup krasnih slovenskih knjig po jako znižani ceni. Ker se jih je mnogo oglasilo prepozno in niso mogli več dobiti razpisanih zbirk, zato smo si zagotovili tudi letos najlepše in najboljše knjige Tiskovne zadruge. Te jim sedaj poleg svojih lastnih, stavimo na razpolago kot deset krasnih zbirk knjig. Vsak naš naročnik ali čitatelj jih lahko dobi po čudovito znižanih cenah. Vseh deset zbirk velja v knjigarnah 2344 dinarjev, naši prijatelji pa jih lahko dobe za 1000 dinarjev, odnosno vsako zbirko zase le za 100 dinarjev razen poštnine, ki je navedena pri vsaki zbirki. Kdor hoče vezane knjige, stane vezava za knjige vsake zbirke v kolikor je knjig vezanih, še posebej 50 dinarjev. Vseh deset zbirk obsega 100 popolnoma novih, v zadnjih letih izišlih knjig leposlovne in poučne vsebine. Ugodnost nakupa teh zbirk nudimo le svojim čitateljem in naročnikom in to do 31. decembra. Zamenjava knjig iz ene zbirke v drugo je nemogoča. Nakup in naročila se vrše z naročilnico. ki se izreže iz «Jutra», ter le proti takojšnjemu plačilu. Knjige se dobe v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte). Kdor predloži «Jutro vo- naročilnico, ima pravico do nakupa vseh desetih ali pa poedinih zbirk. Zunanji naročniki naj nalepijo naročilnico na dopisnico in jo pošljejo izpolnjeno na upravo «Jutra» v Ljubljani. Naročilnica UPRAVI tJUTRA*> v Ljubljani. Podpisani naročam (katero?) ......... zbirko knjig. Istočasno pošiljam za knjige in poštnino znesek Din..............Za vezavo knjig dodajam še Din........... Blagovolite mi knjige po prejemu denarja takoj poslati. Ime naročnika (čitljivo). «»«***«• « « « » • kraj, pošta Istočasno z Naročilnico je treba poslati denar po poštni nakaznici ali po položnici (ne «Jutrcvi»!), ki se lahko dobi pri vsakem poštnem uradu za 25 par na naslov: Tiskovna zadruga v Ljubljani, poštno čekovni račun št. 10.708. Seznam knjig v poedinih skupinah I. zbirka: Tavčar Iv.: Cvetje v jeseni. Visoška k:,> nika. Kersnik: Cvclarnen. Roman. Kersnik: Agitator. Roman. Barbusse: Ogenj. Ro« man. Vajenski: Leteče sence. Roman. Zbn-šnik: Žrtve. Roman. Vehe: Fr Znanost in vera. Shakespeartnžnpan&č: Sen kresne noči Piiamic: Pravo in revohaoija. Cela zbirka 100 mesto 235 Din. Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din ) II. zbirka: Tavčar Iv.: Izza kongresa. Roman. Bvcte?: Križev pot Petra Kupljenika Povest. Fo. gazzaro: Svetnik. Roman. Shakespeare-Zu= panač: Macbeth. Zeyer; Tri legende o razpelu. Čermelj: Materija in energija. Ho t. home: Liberalizem. Dr. Tičar: Nalezljive bolezni. Cela zbirka 100 mesto 248 Din. Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.) III. zbirka: Bon ion. Knjiga o lepem vedenju, govor, jenju in oblačenju. Ser li: Zadnji val Ro. man. Stritarjeva antologija. Anatole France: Pingvinski otok. Roman. Dolenc Hinko: Izbrani spisi. PuškimPrijatelj: Kapetanova hči. Fovcst. Melik: Jugoslavija I. del. Ibsen: Go?pa z morja. Uearn: Knjiga o Japonski Vseh 9 knjig 100 mesto 233 Din. IV. zbirka: Sier.kieuAcz: Z ognjem in nae-čem. Roman. Pretnar: V pristanu. Lah: Knjiga sporni* nov. Jenko S.: Zbrani spisi. Andrejev: Plat svona. Povesti. Čehov: Sosedje. Povesti. Kaš: Dalmatinske povesti. Feigel: Tik za fronto. Humoreska Veber: Uvod v filo. zofijo. Vseh 9 knjig 100 mesto 235 Din. Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.) V- zbirka: Jurčič Jo«.: Zbran: spisi IV. zv. (ali 01. ali IL zv.).Cankarjev zbornik. Coster: Ulen« spicgcl. Romau Lah: Angelin Hidar. Ro. man. Novačan: Samosilnik Povesti. Stare: Lisjakova hči. Povest Meti k: Jugoslavija II. del. Kmetova Marija: Večerna pisma. Vseh 8 knjig 100 mesto 244 Din. Poštnina 13 Dih (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.) VI. zbirka: Sienkiewicz: Potop 1. Roman. Podlimbars ski: Zbrani spisi I zv Jenko S.: Pesmi. Strug: Jutri. Novačan: Veleja. Debeljak: Solnce in sence. Stritar: Sodnikovi Po* vest. Prijatelj: Predhodniki in idejni ute* meljitelji ruskega realizma Vseh 8 knjig 100 mesto 249 Din. Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.) VII. zbirka: Pota in cilji. (Vsi dosedaj izišli zvezki po* ljudr.o s znanstvene zbirke.: Ant. Melik: Zgodovina SHS. I. in II. zv. Fr. Veber: Uvod v filozofijo. A. Melik: Jugoslavija I. in II. del. Prijatelj: Predhodniki in idejni utemljitelji ruskega realizma. StrVornv: Si» mtrn Gregorčič. Fr. Veber: Znanost in ve* ra. Fr. Čermelj: Materija in energija. Vseh 9 knjig 100 mesto 239 Din. Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.) VIII. Zbirka Prosveti in -zabavi (Vsi zaporedni zvez« ki zbirkel: Kaš: Dalmatinske povesti. Staj re: Lisjakova hči. Povest. Dolenc: Izbrani spisi. Stritar: Sodnikovi. Povest. Zeyer: Tri legende o razpelu. Puškin: Kapetano. va hči. Povest. Kersnik,- Cvclarnen. Ro« man. Kersnik: Agitator. Roman. Fastuškin: Križev pot Petra Kupljenika. Povest. Zbai Sni k: žrtve. Povest. Hearn: Knjiga o Ji. ponski. Kmetova: Večerna pisma. Vseh 12 knjig 100 mesto 194 Din. Poštnina 13 Din (kjer sc dostavljajo zavit« ki na dom 18 Din). IX. zbirka: Oder (Vsi do-edanji izišli zvezki zbirke): Lah: Noč na Hmeljniku Vušič: Navaden človek Štolba. Stari grehi Petrovič: Ploha Thoma: Lokalna železnica Linhart: Zupa« nova Micka. Svoboda: Poslednji mož. šid: Narodni poslanec. Schonherr: Zemlja. Korolija: Jugana. Petrovič: VozeL Žagar J.: Vrtinec. Svoboda: Popek. Lah: Pepeluh. Thoma: Lotkin rojstni dan. Ibsen: Gospa z morja. Novačan: Veleja. Pregelj: Azazcl. Vseh 18 knjig 100 mesto 231 Din. (Vezane zbirke ni.) Poštnina 10 Din. (kjer se zavitki dostavljajo na dom 15 Din). X. zbirka: Knjižnica «Jutran: Heller: Prigode gospoda Collina. Roman. Heller: Blagajna velikega vojvode. Roman. Farrere: Gusarji. Roman. Sheff: H« papeža. Roman. Fereal: Veliki inlrvizitor. Roman. Hire: Lucifer. Roman. Leblanc: Tigrovi zobje. Roman. VerecUctrs: Pater Kajetan. Roman. Dttmas: Zvestoba do groba. Roman. Melik: Do Bifolja in Ohrida. Vseh 10 knjig 100 mesto 236 Din. Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.) Da ne pridejo knjige prepozno za darila in da zbirke, zlasti vezane, ne poidejo, priporočamo, da jih naročite takoj. Knjige, zlasti navedene zbirke, so najlepše in najcenejše Miklavževo in božično darilo za mlaCi- in odrask „JUTR0" Cvetličarna PA Va ŠIMENC Ljubljana, Sv. Petra cesta št 33 priporoča se v napravo svežih in suhih vencev šopkov, naDisnih trakov, dekoracij oo zelo zmernih cenah. — Sveže cvetje vsak dan. Elegantna Dreciziiska ura za zmerno ceno se dobiva po vseh boljših trgovinah z urami Starši! Naša iella le. da Vam omogočimo za praznike obuti vso družinico z našo po sej državi slovečo najboljšo obutvijo. lo znižujemo za ta mesec ceno obutvi iz najboljšega boksa na najnižjo ceno. Čevlji staneio: Številke 19 do 25 Din 95 „ 26 „ 30 Din 125 „ 31 „ 35 Din 145 „ 35 „ 37 Din 145 PRODAJALNE: Breg it. 20 Aleksandrova c. 1. dobi tisti, ki prevzame razpečavanje sezonskega predmeta. Ponudbe na Pubticitas d d., Zagreb, Gundu-ličeva 11, pod .7000* Qfg> »umuiiimniuiHHfiiTi 41IIU« iMETOVA Večerno pisma Broširano Din 16--. platno Din 26-- iSaroca pn tiskovni zadrug* v Ljubljani, CreScrnova ulica .5'* ■■iTntdub.miilfTTTTimTT <2A9 Pogubo vsaki družini orinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite tzvestt iz knjige: Dr. Josip Tičar: Cena s poštnino vred Din 19-50 Naročila u knjigarno Tiskovne ts-Iruge o '^nbljanl. FnnnnDDnnoonaDC „0RIENT" tovarna oljnatih barv, iimežev, lakov in steklarskega kleja, Ljubljana je preselila svoje prodajalniške prostore na Dunajsko cesto št. 14. (hiša Mathian, poleg tvrdkeScbneider&Verevšek) ter se priporoča cenjenemu občinstvu za blagohotno nadaljno naklonjenost. Zagotavlja se najboljša postrežba in najnižje cene. I255la se 159S kompletna naprava (stroji m modeli) za izdelovanje medenih vodovodnih pip, medenih kljuk za vrata in podobno. Podrobnejše infortnaciie pri: Ujedinjene centralne banke, Sarajevo. F. Wertheim&Comp. tuornica btagajnic in dvigat W!EN, IV 2., Mommsengasse Nr. 6. Dobavlja: BSagainice: jeklene oklopne blagajnice, bla-gainice za vzidanje, varnostne ključalnice, domače hranilnike. SvigaSa: za osebe, bremena, jedila in akte, dvigalapaternostie, dvigala za bolnike, pregledovanje in popravila dvigal. Za dvigala: Generalno zastopstvo za Slovenijo in Hrvatsko. Direktor Ing. R. Roesser, Ljubljana, Gledališka 4/HI. Stalna poslovalnica za montiranje in vidiranje: Višji monter Vilim Trager, Zagreb, Gundolifeva 23. Generalno zastopstvo za Bosno: Montania" tehničko- komercialno poduzeče, SARAJEVO, Kralja Petra nI. 9. Velika razprodaja! galanterijskega in modnega blaga lepa darila za Božič in Novo leto 12695 3GO BALOH, Maribor, Gosposka ul. 15. in^lD I ID A Iti špecijalna trgovina flPOlft* UK/%1^1 božičnih okraskov. Ljubljana, Mestni trg 11. Papu svilen,, taiemi, ziat in srttjrni, Skiebeči m Krep. Zlata in srebrna penca" Žica za rože. Žica za obešanje okraskov. Biiljantna vrvica, svečke, držke za svečke, čudežne svečke. Prtičk) za v kot, res Krasni <-n poceni, 2o vzorcev in veličin. Obrazci (Knppenbilder), rojstva ištalice), lameta, girlande od lamete, girlande papirnate, angelski laski Feenhaar) Razglednice, blok; m hrbtički ia koledarje, krinke in lampiioni. Listje za rože, prašniki Potzeln). umetne cvetlice ln vene ta neveste Velikanska izbira vsakovrstnih steklenih božičnih okraskov o oblik' ptičkov, zvončkov, moižičkov, sadja ninkic Spice okraski od amete tet ftlasnikors drn-»fil »tnSks grafika 'td.. *d Večja tovarna na deželi sprejme v sla!no službo dobro izvežbanega šoferja $ © za osebni avto, ki je prvovrstni vozač vsestransko zanesliiv in trezen. Izkazati se mora s prvovrstnimi referencami in spričevali., ter biti hučen mehan k, zmožen samostojnih popravil. Ponudbe pod »Stalno 123" na ogl. odd. Jutra*. 12-92a ^QQQQQQQG)QQQQQQQQQQQQQ Specljalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn — Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorca. Tehnična znamenja LUD. BARAGA, Ljubliana. Šelenburgova ul. b. tel. 980. Učiteljski zbor de&ke osnovne šole v Hrastniku javlja vsem tovarišem in znancem p>e užno vest, da je danes ob 14 30 njegov zaslužni čim, gospod RADO RAINER učitelj mirno v Gospoda zaspal. Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 16. t. ra. ob 14*30 iz hiSe žaiosii na Dolsko pokopa iSče Blagega tovariša ohranimo v najboljšem spominu. Hrastnik, dne 14 decembra 1926. M. Zevaco 3i Papežinja Favsta Roma d -Francoski kralj je prvoiojeni sin katoliške Cerkve.« »Zastran mene! Toda le s pogojem, da se izkaže papež dobrega očeta. Ta mrki, hinavski in častihlepni starec pa sanja o kaj vem kakšnem zasužnjenju našega kraljestva. Treba bo...« »Čuvajte se ... Papež Sikst ie mogočen.. .< -Mogočen je bil, gospa!... Dandanes ga lahko pogrešamo. S svojo samovoljo si je nakopal sovraštvo večine kardinalov. On sam naj se čuva! Ta svinjski pastir je izčrpal potrpežljivost vladarjev; in tajni cerkveni zbor.. .« Guise je zdajci obmolknil. »Nu?« je dejala Katarina. »Govorite, vojvoda, saj sva zaveznika!« »To, kar bi lahko povedal Vašemu Veličanstvu, je tako neverjetno, da še jaz komaj verjamem... A znajte: krščanstvo nima samo vidnega poglavarja Siksta V., ampak tudi tajnega poglavarja... in Liga bo poslušala tega. gospa, nikogar drugega ne!... Sikst mi je bil obljubil dva milijona. Kje sta? Sikst mi je obljubil podporo Filipa Španskega, in Filip me gleda po strani. Sikst igra dvojno igro. Kadar se mi bo zdelo... in kadar bom mogel.. »To je, kadar zasedete prestol mojega sina.,.« »Da, gospa!« je pritrdil Guise. »Tisti dan vstane proti Sikstu V. drugi papež, ki bo mogočnejši od njega.« »Oh, to ni mogoče!... To bi bil razkol!... Ali res mislite na razkol?.. »Zakaj ne bi mislil, ako s tem zagotovim premoč kraljevske krone nad papeško tiaro!« »Joj,< je rekla Katarina majaje z glavo, daj mi Bog, da ne bi videla teh stvari! Želim si edino tega, da bi moj sin mirno preživel čaš, ki mu je še odmerjen. Potlej umrem rada, zakaj moje delo na zemlji bo opravljeno.« Guise se je molče priklonil, kakor bi mu šle te besede do živega. Nato si je sam odprl vrata. Kraljica je zagledala njegovo spremstvo: do štirideset plemičev v bojni opremi, pripravljenih, da zajašejo .konje. »Gospoda,« je glasno izpregovoril vojvoda Guiški, »Njeno Veličanstvo kraljica mi je izvolila obljubiti, da se zavzame za ustav-ljenje vojne, ki je v nesrečo Parizu in vsemu kraljestvu... Živela kraljica!« Pogled, ki ga je upiral vanje, je bil tako zapovedujoč, da so plemiči vzlic svoji osuplosti vsi hkratu zavpili: »Živela kraljica!...« Katarina je gledala njihov odhod molče, oprta na svoj naslanjač. Ko je izginil poslednji izmed njih, je počasi spustila oko na svojo čarodejno zapestnico in zamrmrala: »Ne, Ruggieri ne laže. Njegovi peklenski kamni so mi res vdahnili prave besede... besede, ki ubijajo!... Zakaj moj sin bo živel Vladal bo!... Ti podli Lorenec, ti sam, ošabni bedak, se pripravi na smrt!...« Nato je vzdignila zaveso, izza katere je gospod Peretti opazoval usodni prizor. Našla ga je tam, kamor ga je bil posadil Ruggieri. Katarina de Medicis se je ustavila pred tem meščanom, kakor se je malo prej Guise ustavil pred njo. »Ali je Vaša Svetlost videla in cula?« je vprašala kraljica. »Da, hčerka,« je odgovoril gospod Peretti. »Vse sem videl in vse sem čul...« XIV. Sikst V. »Gospod vojvoda Guiški vas je spomni) tega, da sem v svoji rani mladosti pasel svinje,« je nadaljeval papež. »In to je res. Lastnik, ki sem mu služil, me je imel za tako slaboumnega in tako nerabnega za. gospodarske posle, da mi ni zaupal niti svojih krav. Poveril mi ie prašiče, da sem jih gonil na pašo; pri tem, hčerka mpja, sem se naučil vladati ljudem ...« Kakor da ga je samega prevzela trpkost teh besed,, je Sikst V. za trenutek pobesil glavo na prsi. »Ko sem postal svečenik,« je nadaljeval kakor sam pri sebi, »in škof in kardinal... čim više sem se vzpenjal, tem boli sem bil uverjen, da so ljudje prasci, ki jih je terba voditi s šibo. Ko ie Gregor XIII. umrl in smo mu volili naslednika mi je zdajci prišlo na um, da si je eden izmed prascev, ki sem jih pasel dečak. podjarmil vse ostale. Ta edini ni bil niti najbolj močan nit! najbolj nasilen. Narobe, skrival se je in se hlinil šibkega; toda ko so se ostali prerivali, je on vselej zavzel najboljše mesto; in če so ga hoteli pregnati, jim je tako strašno pokazal čekane, da se nobeden ni upal v njegovo bližino. Tako sem postal papež, hčerka moja!...« Tiho se je zasmejal, kakor da bi se radoval teh zlobnih spominov. »Veste li, kako so me imenovali kardinali v konklavu?... Imenovali so me ,os!a'!... Da, hčerka. Baš zato so me izvolili... in pa zato, ker so mislili, da bom kmalu umrl: tako sključen sem bil. tako žalostno upognjen k tlom... Predstavite si njihovo prepadenost. ko sem bil izvoljen in sem brez skrbi vzravnal hrbet! To vam je bila zabava! Edini Kajetan me je razumel. .Tako mi krvi Kriščeve,' je deial, .zdaj vem, zakaj je Osel neprestano gledal v tla: iskal je ključev svetega Petra!' Zato imam Kajetana rad. Mož ie. Vaš Guise pa je baraba, gospa. Vaš Guise je prsec!« Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I • —, Najmanjši s a e s e b Din 19'—. Ondulacija. vodna, jndulacija. striže-lje, barvanje las, nanikura. najtočne-je se izvršuje v damskem salonu «KELŠ1N». Kopitarjeva uiica L Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotugra« Hugon Hibšer v Ljubljani. Valvazorjev trg 266 Lastni Izdelki! Nizke cene! Smučarske ohteke kompletne po 780 dinarjev, telovadne oblačilne potrebščine in modni salon z* gospode priporoča r ob-iinstra iti društvom tvrdka Brata Capuder :>rej Pero Ca&uder Ljubljana, Vegova ulica 2. 248 Galoše popravlja X>arua rL.ikauizaci.ia P. Škafar, Ljubljana. Maska cesta U. 270 * T. RABIČ i *tq, Ljubljana "fj ^VoRSK^ Trajno kodranje barvanje las, modelno friziranje izvršuje K. Dinter frizer za dame in gospode, pri cerkvi Sv. Petra. Stalno službo dobi kavcije zmožna, za-ne?3jiva in poštena starejša gospndična ali gospa tiara csii 30 let. Ponudbe pod" -Poštena 20* na ojrl. oddelek -Jutra*. 36672 Kontoristinjo išče večja tovarna blizu L.i&bljane. Zahtevamo j>er-fel itno znanje slovenšcane, srbohrvaščine in nemščine ter nemške stenografije Biti mora tudi izurjena strojepiska in računarica Plača dobra Nastop tako^. ozi-ronja po dogovoru Ponudbe n3 ogl. oddelek -Jutra* pod! -Perfekma kontori-stiuja*. 36655 Dobro službo i Za Vojvodino nudim služkinji, mladi in ! prevzame dobro vpeljan pošteni, ki je vajena vseh potnik še nekaj predmetov hišnih del ter zna nekaj , Ponudbe na ogla* oddelek kuhati. Naslov v oglasnem oddelku * Jutra*. 36836 Zastopnico za Ljubljano, iščem takoj za dobro idoč božični predmet. Pismene ponudbe pod «Velik zaslužek 46» na ogl oddelek « Jutra*. 36846 Čevljar, učenca sprejme čevljarski mojster Simon Pečovnilc na Vranskem pri Celju Hrana in stanovanje v hiši. 36841 36662 Šivilja ▼a obleko in plašče, se pri-jr-ipiča cenj. damam na dom lov v oglasnem oddelku *Ji.r*-.>. 36816 Šivilja »prejema delo vseh vrst na dom za trgovino. Naslov v ce j'a snem oddelku -Jutra*. 36829 Šivilja jrre šivat na dom f'no in navadno delo. Naslov pove oglasni oddelek -Jutra>. 36835 dobe Učenca sprejmem v trgovino z ae-»anim blagom v večjem industrijskim trgu Savinjske doline. Stanovanje in hrana t- niši. Ponudbe pod šifro «M. K.-> na oglasni oddelek «Jutra*. 36775 Zaslužek dot*t in stalen dobijlo dame in gospodje z lahko prodajo novih, v vsakem gospodinjstvu potrebnih cenenih predmetov Javiti se: Radolin, zastopstvo. Sv Peter pod Sv. gorami 34847 Drar. pomočnika prvovrstnega, sprejmem takoj proti dobri plaži :n z vso oskrbo — v zasedenem ozemlju Naslov v oglasnem oddelv-u -Jutra* 36572 Potnika lzvezban^ga v .ta/varovalni stroki, s stalno mesečno plačo ali proviziji sprejme takoj večja zav.Tjovalnica v Ljubljani. — Pofftudbe pod ■»Zavarovalnica £5» na ogl. oddelek . 36723 Prvovrstni modelir dobi službo pri Ivanu Prešernu. tovarnarju čevljev v Kranju. 36722 Deklico staro nad 13 let (siroto brez staršev) sprejmem v pomoč gospodinji k dobri družini Naslov v oglasnem oddelku -Jutra*. 36855 Radiomehanik elektrotehnik dobro izvež-ban v gradnji aparatov vseh sistemov popravil in drugih v to stroko »padajočih del, tudi predvajanja aparatov pri strankah išče primerno mesto - Cenjen*-dopise pod Šifro -Radiomehanik* na oglasni oddelek -Jutra » 36661 Trgovsk! pomočnik mlajši išče siužbo v želez ninski ali špecerijski trgovini Cenjene ponudbe ua oglasni oddelek -Jutra* pod -Zanesljiv 23» 36523 Gospod verziran v vseh poslih trg in industrijske pisarne, išče pred- ali popoldanskega za-po>lenja Cenjene dopise na oglasni oddelek -Jutra-* pod -Knjigovodstvo* 36645 Učenca ki se je že učil 14 mesecev v trgovini z mešanim bla gom. oddam znova v učenje za 3 leta onemu trgov cu. pri katerem bi im%l vso oskrbo v hiši Ponudbe na oglasni oddelek -Jutra* pod šifro -Najrajše na deželo*. 36551 cJutra* pod šifro rAgil> 36737 Strojni mojster strojevodja, delovodja za želez, in strojne izdelke, za popravilo strojev, orodja, montaže, vešč tudi elektrike. z dolgoletnimi spričevali. išče stalno nameščenje Ponudbe na ogla- oddelek -Jutra* pod značko *Srro-kovnjak 94> 36794 Steklenic po 1 lit - u/io in 1 Va litra, prodam večjo množino — Naslov pove oglas oddelek -Jutra*. 36746 Oglejte si baržunaste in filcaste klobuke od 80 Din naprej — samo v modnem salonu Stuchly-Maške. Židovska ul št 3 36787 Dober šivalni stroj otroški voziček, perilo za dojenčka otroško posteljico z mrežo vse v čednem in dobrem -tanju kupim Ponudbe z navedbo cene na osrlasni oddelek -Jutra* pod šifro -.Ljubljana 91» 36791 Več železnih vrat lično izdelanih za na vrt ali za pred hišo. prodam po 100 Din komad Naslov v oglasnem oddelku -Jutra* 36789 Lokomobilo 35 HP. VVoll, ki je še v obratu, prodam Kupim pa daljšo transmisijo kakor osi, tečaje, konzole itd — A Kane. Mengeš. 36630 Motorno kolo dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe z navedbo moči. znamke in cene na oglasni oddelek «Jutra» pod šilro -Motor 5» 36805 Moške čevlje («>nošene še dobro ohra njene, št 43 in 44, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek -Jutra* pod -Čevlji 10», 36618 Decimalno tehtnico in vozne plahte kupi Pogačnik. Bohoričeva, ulica 5. 36806 Brusnega lesa kupim vsako količino, Prot.i takojšnjemu plačilu Ceni. ponudbe z navedbo' cene, količine in dobavnega roka na oglasni oddelek -Jutra* pod -Brusni les* 36801 Priprosto sobico s posebnim vhodom, išče gospod v pritličju ali prvem nadstropju. Naslov v ogl. oddelku . S6788 Moško obleko že ponošeno. od visokega gospoda, takoj kupim - Ponudile z navedbo cene ua oglasni oddelek - Jutra* pod Meka* 36814 Stružnico majbno, kupim za mladega dečka. Naslov v oglasnem oddelku -Jutra*. 36817 Pletilni stroj štev 8. 40 cm. dobro ohranjen, prodam — Streliška ulica ill. desno 36622 Šiviljo iščem za {Opravuo ponose-nega p, ki ni tahtevt vrne, pod značko -Novo življenje* na oglasni oddelek t Jutra* Diskretnost za. jamČtjna. 36721 Kratek klavir st.a.r. jako poceni prodam Zelo pripraven za začetnike Naslov v oglasnem oddelku -Jutra* 36666 Napolitansko mandolino dobro ohranjeno, prodam — Naslov v oglasnem oddelku -Jutra* 36839 xM!ad pes volčjak, brez znamke, se je zatekel. — Pošten najditelj naj se zglasi v oglasnem oddelku -Jutra36S21 Resastega pinča 2—3 mesece starega (sivega ali mjavega) kupim za 200 do 300 Din. Naslov v ocrl. oddelku -Jutra*. 36824 Kateri veletrgovec bi dal v komisijo razno ceno blago. Ševijote, štruk-se, razne štofe in podloge, po dogovorjenih pogojih Pismene ponudbe na og!as oddelek -Jutra* pod šifro -Stalen in dober promet*. 36440 Trgovci in obrtniki itd., ki želite pregled ali vpeljavo knjigovodstva, sestavo bilance, posebno še z ozirom na davčne zadeve, pošljite svoj na-slov na ogl oddelek pod »Trgovina 45». 26845 Mlin in žago na vodni pogon, dasi v najem- sposobnemu strokovnjaku z. majhno rodbino Zaslužek dober, obstoj zagotovljen: Potrebna jamcevi-na 15.000 Din. VpraCinja ali osebni ogled pri Brača pl. rDolanjski. pošta Sy Jana. Selezn postaja Jastre-barsko, Hrvatska. o6793 Svojim odjemalcem si ušojam vljudno naznaniti, da imain za božično razprodajo cenene perzijske preproge v zalogi in prosim za ogled istih, brez kupne obveznosti. Z a S o g a pohištva. 1269* £f?J8ST ZELESSSCa, Efflaržfcor, Ulica 10. oktobca štew. 5. za ftgliko Sadssfriislta pa&zii?, 2a iz asssseš5žiss rok. P-adfesie s 5,@0C.9C@'- Din akdlsksga isapitsla je p^slnams brez Hsjffi^iiii delež Ssi bi! 50.0GO*— Dftt. Kakur filtre bodejo imsH primersio čšiso mfsirssiifBO, bsdssnc ^klicsl; aste-sj&ssii BliCu; r. Pcfasmla m scsač&e m agiassii sscMslek Lis is. Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij cjutra« Adoli Ribniku. Za Narodno tiskarno dd kot tiskarnarja Fra» Jczeršek Za inserami del je odgovoren Alojzij Nrvak. Va v Ljubljani