St. 21. V (ioriei, v torek dne 13. marca 1906. Letnik VIII. Izhaja vs;tk torek insobotoob 11. uri prodpoldne za niosto tor oL 3. uri pop. za doželo. Ako pad« na ta dnova praznik izide dan projob 6. zvečer. Stane po pošli prejernan ali v Gorici na doin pošiljan celolotno 8 K, polletno 4 K in čfttrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellorsitz v Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijevem tekališču po 8 vin. GO RICA (Zjatranjt izdanje.) Uredništvo in upraynistvo se nahajata v «Narodni tiskarni», uliea Votturini h. St. 9, Dopise je nasloviti na uredništvo, oplase in naroSnino pa na upravništvo »Goricc«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo l-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako ae večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušic". Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Državni zbor. V petek sta v poslanski zbornici govorila poleg drugih govornikov tadi italijanska poslanca .dr. Pitacco in dr. Verzegnassi, ki sta ae seveda pritoževala o.krivicah, ki preto vsled nove yolilne reforme Italijanom na Primorskem, ka- terih pa seveda ni in ne bode, ker je naša vlada še vedno prenaklonjena naäim Italijanom in jim ne bi za vse na sveta skrivila niti jednega lasu. Poglejmo torej, kaj sta ta dva možakarja govorila. Posl. Pitacco, ki je govoril prvi, je rekel, da Italijani z veseljem pozdravljajo ˇolilno reformo, ker so prepričani da se s sodelovanjem vseh državljanov na po- litičnih pravicah povzdigne politično živ- Ijenje in delovanje, pa tudi moralna izo- brazba Ijadstva. Tadi pozdravljajo Ita- lijani novo volilno reformo y interesu svobode in enakosti narodov. Govornik je rekel, da ho Italijani, ki se trdno drže načel enakosti velilne pravice, sklenili, da bodo glasovali za predlogo, prepričani da najdejo njihove opravičene zahteve ozira pi-i vseh svobodomiselnih strankah in tadi pri vladi. Italijani zahtevajo le, da se narod- nostno razmerje moči in parlamentarno posestno stanje tako ne premakne, da I bi bil narodni in zgodovinski značaj ! italijanskih pokrajin siloma spremenjen, in d a bi s tem priäel konec narodno- politične eksistence Italijanov. Mi no- ! čemo, da se nam daje prednoat, ne do- puačamo pa tadi, da se nas zapostavlja. | Govornik vidi v predlogi glede razdelitve okrožji v Dalmaciji odločno Italijanom sovražno tendenco, prednost slovenskemu elementa, in nasprotstva z izjavo mini- sterskega predsednika, da hoče predloga Žčititi manjšine. Govornik je kritikoval tadi razdelitev volilnih okrožij in po- , stopanje z meBtnimi in kmetskimi ob- ! činami v Primorja. Kar se tiöe spre- membe poalovnika, ni govornik za to, ¦ da se isti spoji z volilno reformo. Ne glede na to, da bodo Italijani proti -i ¦ ¦__________________________________________________________________________ ______________________ vsaki odredbi, ki bi količkaj kršila svo- bodo poslancev, so izlasti proti tema, da bi se omejila pravica interpeliranja. Govornik je izjavil, da hočejo Italijani z vsemi svojimi močmi sodelovati, da se volilna reforma ureeniči, akoravno se je z njimi najhaje postopalo; zabtevajo pa, da Be ohrani svoje narodno popolno posestno stanje, da se zavaruje manjšina ter da bo razdelitev volilnih okrožij ne izvede s tendenco, sovražno Italijanom, kakor jo predlaga zakonski načrt. Ako ne najdejo Italijani podpore za svoje želje in ne dosežejo tudi potom kom- promisa, da se zavaruje pravica njihove narodne eksistence, tedaj bodo — žal — prisiljeni, da ne bodo mogli glasovati za volilno reformo. Za njim je govoril poslanec dr. Verzegnassi, ki je glede sploäne in enake volilne pravice od zasedanja goriäkega deželnega zbora pa do sedaj svoje mnenje spremenil ali je pa vsaj zatajil, kajti v goriäkem deželnem zboru je mož govoril proti sploäni in enaki volilni pravici. Posl. dr. Verzegnassi je zdaj pri- poznaval, da uvedenje eploäne, direktne, tajne in enake volilne pravice popolnoma odgovarja političnim svobodomiselnim idejam. Vendar pri razdelitvi mandatov in volilnih okrožij ni vlada postopala | pravično, marveč seratertje celo svoje- i voljno. To ee je specijelno dogodilo v | kronovini Gorici in Gradiški. S tern, da je vlada za to deželo določila pet man- i datov, in sicer tri za slovenski del in le dva za italijanski del, je storila Italija- nom veliko krivico, ki jo je treba brez- , pogojno popraviti. Govornik je tožil, da ' je vlada, nasprotno s svojimi izjavami, | glede razdelitve mandatov v Iatri upo- ! itevala le število prebivalcev, ne da bi ; bila jenaala ozir na viäo izobrazbo in davčno moč Italijanov. Slovencem se je dalo prednost na račan Italijanov in I posestno stanje Italijanov je omajeno. Konečno je govornik zahteval italijanBke j mandate za Goriško, Gradiäko in Kor- : min, za Červinjan in Tržič. Čudno da ne tadi za vsako farlansko vas. Posl. Sylva Taroaca je branil svojo stranko pred oöitanjem, češ, kakor da bi ista bila sedaj proti razäirjenju volilne pravice, izjaviväi, da je on že ob avedbi pete knrije izrekel prepričanje, da splošna enaka pravica ni najpravičnejaa, ampak aplošna volilna pravica na temelju za- stopstva interesov. Predloga volilne refo'me ne odgo- varja n&čelu pravičnosti in enakosti glede zgodovinskega razvoja, kakor je to proglasila vlada, niti gospodarskim in knlturelnim pogojem in tadi ne bo imela ačinka, kakor se ga nadeja ministerski predsednik, ker je to možno doseči le na temelju narodnega spora- zumljenja. Ravno pod pritiskom volilne reforme bi moral parlament pod vod- stvom vlade, ki ima jasne namene, z vso resnostjo pričeti reäevati ta važni predpogoj. Govornik je za spremembo Dstave v smislu, da se razbremeni dr- Žavni zbor, da se razäirijo meje deželnih zborov, da se v državnem zbora tadi pretresava in sklepa o vnanji politiki, o stvareh armade in vojne mornarice. Posl. Adler je izjavil, da pozdrav- ljajo socijalni demokratje predlogo o volilni reformi, vzlic tema, da je v mnogem ozira pomanjkljiva. Kakor naj- veče pomanjkljivosti je govornik označil pravico do glasovanja z izpolnjenim 24. letom, izkljnčbo ženskih, stalno bivanje in tajni skrutinij. Govornik je izjavil, da pozdravlja socijalna demokracija odkri- toerčno volilno reformo. Ista se v tem razločnje od drngih strank, ki sicor pri- znavajo princip sploäne volilne pravice, vendar odklanjajo vladno predlogo. So- cijalni demokratje podpirajo rlado le v toliko, v kolikor postopa ista razamno ter daja ljudatvu njegove pravice. Soci- jalni demokratje se trdno drže svoje na- rodno8ti; njim je mnogo na razvoja in ojačenju države. Govornik odbija trditev, Öeä, da se je izkljačno adala ljadskema gibanja s to pametno predlogo. Pripozna, da avstrijske vlade izvräe kaj pametnega le, ako so v to priailjene, meni pa, da ni bil le strah pred maaami, ampak da je irael pri tem velik vpliv obup radi danaänjega razvoja Avstrije. Govornik je zavaroval socijalno demo- kracijo proti očitanju, češ, da jej nedo- staja narodnega čutstva, izjavivši, da slnži socijalna demokracija prav tako svojema Ijadstva, ali pa še bolje, kakor vsak naroden poslanec. Proletarjat ima poleg stanovskih interesov tadi äe drage interese, izlasti interes na fiziönem, du- äevnem in kultarelnem razvoju narodov. Proletarijat ljubi tadi državo, ki jo hoče spremeniti v ljudsko državo, in bo pod- piral vlado le toliko časa, dokler bosta to zahlevala razum in potreba. V Av- striji mora proletarijat zgraditi ne le ljudsko državo, ampak državo narodov. Govornik je svaril Nemce, naj ne pre- tiravajo svojih želj, kajti za želje nem- Škega naroda ni merodajno ätevilo mandatov, ampak pred vsem gmotni in kaltarelni razvoj äirjih mas. Le edino to dovede do mira vseh narodov. Go- vornik je konečno izrazil trdno pre- pričanje, da postane volilna reforma zakon in da se zbornica v svoji sedanji podobi več ne sestane. Parlament pri- vilegijev, karije in drage stvari, ki so vezale narodora roke, so mrtve in sveta pravica narodov pričenja govoriti. Gros Sternberg je v znčetka svo- jega govora na silno oster način pole- miziral proti posl. dr. Adlerju in hado napadal vlado, katere koalicija s soci- jalnimi demokrati je tem nevarneja, ker je dr. Adler danes sam izjavil, da ne bodo socijalni demokrati glasovali za dräavne potrebe. Govornik je branil poljski klub pred napadi posl. Adlerja ter je ostro kritikoval volilno reformo. Izjavil je, da je ista predložena le ˇ in- teresa socijalnih demokratov in Mlado- čehov. Konečno je govornik izjavil, da je sicer za reformo, toda ne le za vo- lilno reformo, ampak za preosnovo vsega državnega in upravnega sistema v smisla, kakor je to omenil posl. grof Dziödaa- zycki. Na čelu aprave pa naj stoji vlada, ki je iziila iz Ijadstva, ki dobro pozna deželo in ljudstvo. LISTEK. Dolina in hrib. Povest. Spisal Janko Bratina. (Dalje.) — Castitam, bravo, dejal je potem, a videlo se mu je, da mu ni ravno pri- Mno. Ke8al se je sedaj, da je vstavil "• odzdravil je cicer aljudno oba ter Patern hitro odšel svojo pot. Hm, ta pač ima dosti za danes, eJal je Janko tiho nevesti, ko sta šla P° trgu dalje. XIV. ^vetela je roža tam za plotom na »si in duh njen je bil prijeten in ljubek. cvetko se je Tstavil in 8i j0 ogledal. Niti Poduhatl „ jo ni upftl L « tTl Va8'- 6 POgledal jo i* i» veselo je t\TlTf A prišel Je nekega dne, ko ojec do°i min6VaIa> k° 8e je i°]° dttDiti' ji vL!? P° Va81 in P^ahalje rožo in poteno,rna%ii%r°-,?ukai j: in niiri^ ln äel Je dalJe v 8vet m»nik.i V a rož°; en cvet je to ta Vi' **, °-In dekle i« »>°™°< am je manjkal, , roill ni yea Ma ,; «J6 , P°nO8no> 8 Tidel° »« i«. <*« eneg« cveta »,, da „, ne bo Teö ni^oIj Tako je bilo Elviri. Nekaj čnsa je sodnik hodil tja, govoril je dekletu lepo, a takrat ko je odhajal Sadej v službo, se je bil Bramatt že ohladil. Prihajal je redko in polagoma je skoro izostal. Vsi so to čutili, posebno pa Elvira. Dekle sicer ni imelo nikdar posebnega nagne- nja do tega človeka, a ko ji je takrat na tovarniškem vrtu tako dvoril in po- zneje delal goste obiske, je vendar za- čela misliti tadi ona nanj. Posebno pa je bila mati, ki je to misel v höeri vtr- jevala. Najbolj odločilna je bila starejSa sestra Pina. Ko je videla, da zahaja sodnik večkrat k njim, začela se je tadi ona zanimati bolj zanj. Storila je marsi- kaj, kar prej ni, nosila se je sedaj bolj izbrano, kakor po navadi in povsodi je pokazala, da ji je dosti do sodnika. In katero ž^nsko oko je slepo za take stva- ri? Tudi Elvira ni bila in hitro je opazila, kaj se godi v se8tri. In začel se je med obema nekak tih boj, katerega ni nikdo opazil. Seatri sta bili, a sestre se vedno ne ljubijo, ne žrtvujejo svoje srce za Brečo druge. Elvira ni bila take narave, da bi bila pustila to, kar je bilo name- njeno njej, komu drugemu. In vrhu vsega je prišla äe vzgoja, tista staromodna in napačna vzgoja, kakorino dobijo navadno hčere malo boljših stanov. N»č resnega, niö solidnega. Elvira bi bila morr se bodo vajo vrSile, kakor bi bil kanal \v\ severni strani zaprt od Bovražnih ladij in kakor bi angležke vojne ladije izkreavale čete v Schleswig-Holsteinu. Domače in razne novice. Smrtua kosa. — Pri Sv. Ivana bliza Trsta je omrl v nedeljo g. Ivan Marija Vatovec Pokojnik je bil vrl ro- , doljDb in je stal v borbi do pravice tr- j žaških Slovencev vedno v prvih vrstah. V scboto po noČi ob 11. uri in pol je amrl v Gorici v Rudolfinurrm bivši tajnik podpornega drnštva za bolne sve- Čenike monsignor Josip Koäatka. Pokoj- nik je bil papežev častni komornik, de- kan praške nadškofije v pokoju, nadško- j fijski notar ekspozit. can. decor, itd. — j Pogreb se je vršil včeraj. j V petek je umrla v tukajšnji j ženski bolniänici v 56. letu svoje sta- rosti, g a Ivana D o 1 e n c, soproga g. Augusta Dolenca, trgovca v Ajdoväöini. Pokojnica je priäla v G.>rico, da bi se tu podvrgla neki operaciji, a tnjo je pre- hitela smrt. Traplo pokojnico so pre- peljali v nedeljo v AjdovšČino. Pokojnica Lila je jako skrbna mati in pridna go- spodinja. N. p. v m. I V Mirnu je umrl nagle smrti po- sestnik in gostilničar g Alojzij M o z e t i č. N. p. v m.! Popravek. — V zadnji številki na- šega liata fctoji mod darovi za „Šolski DomM, katere je vsprejelo našo uprav- ništvo, tndi ia-le: E L. namesio venca na grob prerano umrle gospe Fr. Budal 5 K, dočim bi moralo stati : E. L. Fur- lani nameeto venca na grob svoie pre- rauo umrle sestro, Fr. Badal. Koncert češkegt kvartcta iz Pr«ge. — Opozarjarno svoju čitatelje, ki so prijatelji glasbene umetnosti, na kon- cert slavnoznanega češkega kvarleta na lok, ki se bo vršil danea zvečer ob 8. uri v Dreherjevem salonu. Novačcnje. — Od 155 mladeničev iz občin Solkan, Podgora in Sovodnje, ki 80 se v 8oboto predstavili naborni ko- misiji, jih je bilo potrjenih v stalno vo- jaäko službo 41, v naknadno rezervo pa 10 mladeničev. Včeraj se jo predstavilo naborni komiaiji 144 mladeničev, in sicer izobčin Vrtojba, Ozeljan, Šempas, O^ek, Vitovlje, Renöe in St. Mthael pri Šempasu. Potr- jenih je bilo 40, 4 pa ao bili nvräceni v naknadno rezervo. Novi prcducdnik višje deželae sodnlje v Trstu. — Uradua „Wiener Zeitung'' ]c ze priobčila imenovanje dr. Adalbert» Gertscherja predsednikom viäjega deželnrga sodišča v Trnta. Novi predsednik visjega dež. sodiäca v Trsta, Ujni svetovaloc dr. Adalbert •Gertscher je bil rojen leta 1846. v Tržiča na Gorenjskom, gimnazijske ätudije je izvräil v Novem mestu, juridično pa na Danajn. Po izvršeni sodni praksi je bil več let sodni adjunkt v Postojni, potem državnega pravdnika namestnik v Colju in okrajni sodnik v Mariboro. Potem je postal svetovalec dež. sodišča v C^Iju, viäi državni pravdnik v Trsta. L 1896. ga je grof G'eich^pach pozval v praro- aodno minialerstvo kakor ministerijalnega svetovalca ; janavarja 1898. je posUl dr. Gertscher generalni odvetnik in v istem letu je bil imenovan predsednikom vi- sjega dež. Bodišča v Zadru. L. 1900 je postal tajni svetovalec. Dr. Adalbert Gertscher je popolno- ma zmožen slovenskega in hrvatskega jezika in je že od nekdaj na glasa kot izvrsten uradnik. V Dilmaciji si je pri- dobil sploäno zaapanje in sj vsi prizna- vali, da je objektivno izvräeval svoje uradne dolžnosti. Nazuanilo. — V nedeljo po večer- nicab ob 2. uri popoldne (dne 18. t. m.) bode imelo „Sadjarsko draštvo" v Tol- minu v občinski dvorani poučni shod. Predaval bode društveni tajnik Andrej Vrtovec o sadjurstvu. — Po shodu je y drevesniei razdelitev lepih žlahtnih dro- ves mej društvenike, ki so letnino pla- cali po 1 K. Vsak clan, ki je letnino plačal, dobi •5 moönih žlahtnih jablan. Žlahtne cepiče dobi pa vsakdo zastonj, tudi če ni draät- venik. K obilni udeležbi uljodio vabi 0 d b o r. • Ccpljcne trte, kl eo Se na raz- polago v deželni trtulci v Pudturuu. — Na razpolago so še sledeče vrste : Cepißi na Ripariji portalis, 1-letni : beli casselas, Früh von der Lahn, bela rebula, vlaSki rizling, renški rizling, beli Sanvignon, verduc, Cabernet Sanvignon, Črni burgunder. 2-letni : črni pinot, frankonja, Gabernet Sanvignon, ˇlaäki rizling. — Cepiči naßope- stnsMonticoli. 1-letni : beli cas- selas, Früh von der L*hn, beli burgunder, vlaški rizling, renški rizling, cividin, črni burgander. 2-letni: vlaški rizling, bela rebula, cabernet Sanvignon, beli cas- aelas, beli Pinot. Kdor želi kupiti cop- jjenke, naj se da čim pr&je zaznamovati, *ajti naročila so mnogobrojna. Tatvine. — Neznani tatje so prišli minole dni na stanovanje gosp. Sahreya, stsnujočega na Št. Peterski cesti. Na ata- novanju so vse prevrgli in lotili so se tadi železne blagajne, pa zamanj in zadovoljiti so tie morali le e petimi kronami, katere so našli v žepu noke obleke hiäne Ide Miceu. Gospej Alojziji Ivančič, stanujoči na Telovadnera trgu, so pa pdnosli tatje jeden škas ki je bil okovan z mesingastimi obroči in ki je bil vreden 10 krön. Re- darji so pa prijeli znanega dolgopr^tneža 14 letnega Josipa Ciap, bivajoöega v Go- rici, a pristojnega v G )rno, ker je biljza- sačen, ravno ko je hotel odnesti perici Ciuffdrin, stanujoči na cesti, ki pelje proti pokopalisöu, nokaj perila v vrednoati 10 krön. Letošnje spomladanske oroža« vaje pri 3. graškem vojn bodo za pe- hoto in lovce od 7. do 19, rnaja, oi 21. maja do 2. junija in od 5. do 17. janija; pri topništvu 7. divizije 20 dnevne vaje od 17. aprila, od 7. do 27. maja in od 16. junija naprej ; 13dnevne vaje pa bodo od 18. aprila, 1., 14. in 28. maja in od 11. do 21. maja, 5 in 18. junija ter 2. julija. Dopoluilna okraja za brambovska polka št. 5 (Pulj) in st. 27. (Ljubljana) sta sv sledoče uredila: Dopolnilni okraj puljskega polka bo v bodoße obaegal naborne okraje Trat, Sežana, Postojna, Köper, Poreč, Voloska, Pulj, Pazin, Rovinj, Lušinj in Krk; dopolnilni okraj Ijub- ljanskega brambovskega polka pa bj ob- 8egal okraje Ljubljana, Lilija, Kamnik, Logatec, GDrica, Gradiäka, Krško, Novo meBto, Kočevje in Črnomelj. Gozdni požnr. — V soboto pop. okolo 5. ure in pol so zapaaili pri Op- cinah, in sicer na strani od obdliska proti Kontovelu ogenj v tamoänjih gizd- nih nasadih. Prihiteli so gaait ognjega^ci iz Trsta, katerim so pomagali tudi drugi ljudje. Po daljäem gaienju so ogenj ven- darle ukrotili. Ogenj je pokončal kakih 2000 borovcev. Na c. kr. deželncm sodišču v Trstu so izpraznjena tri meat-i jetniäkega Čuvaja s prejemki, uatanovljenimi za IV. razred. Prosilci za ta mesta, glode katerih imajo po zakonu prednost podčastniki opremljeni z predpisano izkaznico, naj vlože svoje lastnoročno spiaane prošnje opremljone z dokazili du všleteg* 14 aprila 1906 na podpredaedništvu dež. so- dišča v Trsta z dokazilom poznanja de- želnih jezikov. Prosilci ki niso v državni službi, morajo vrh tega predložiti spričevala o svoji starosti, pristojnoati, nravnosti ter spriöevalo državnega zdravnika o telesni prikladnosti. Aretirali so orožniki v Komnu 34-letnega Karola Gorjupa iz Gorice, a pristojnega v Banjäico, ker je na sunrm, da je po cerkvah kradel. Gorjup je bil izgnan iz veö občin in je tudi že sedel v kaznilnici r Gradiäcu. Pomiloščcna kazujonca. — V jetnišnici v Gradiäcu ob S.)6i sta bila 4. marca pomiloščena Avgust Černigoj, kaz- novan radi zločina uboja na tri leta težke ječe. Odpuäöeno mu je 3 mesece in Bogomir Boskovič, kaznovan radi zloč. posku^enega umora na lastni ženi, ob- aojon na oletno težko jeöo. Sojen jo bil ta pred ljubljanskim porot. sodiäcem 1. 1901, ker je večkrat ustrelil na lastno zakonBko ženo radi njer.e nezvestobe. Cernigoj je v drnžbi svojih bratov radi prepira v krčmi naaprotnika napul in s kolorn pobil. Za VI. župnijsko cerkev sv. Viiicenca Pavlanskcga v Tr«tu, za katero magistral .ničeaar noče prispevati, so pobožni tržaški verniki nabrali 11379-90 K. Cerkev je v glavnih obrisih zdavna že zgrajena, minjka ji pa razun provizoričnih oltarjev skoro vsa notranja oprava. Prometno nadzorstvo južuc že- lczni<*e v Trstu je sklenilo, da ako bi osobje zopet hotelo pričeti s pasivnim odporom, v.se delavce takoj odpusti, urad- nike in druge nastavljence, ki bi so pri tem kaj udeležili, bi pa eu-ipendovalo in discipliniralo. Jadratiska banka v Trstu je skle- nila povišati gUvnico na 3 milijone kron in razširiti sroj delokrog tudi na Bosno. Balkanska banka. — S sodelo- vanjem dunajske bančne zveze in ne- knterih sofijskih uglednih tvrdk so o?no- vali y Sosiji „Banque BaIca niqae" z glavnico 3 milijone levov in z nalogo, da Yzdrzaje trgovske zveze med Avstrijo in Bolgarjjo. Važno za krajuc Solske svetc. — Neka tvrdka je tožila neki krajni šolski svet za plačilo 321 K. Najvišji sodni dvor pa je tožbo zavrnil z raz- sodbo, da krajni šobki svet nima značaja juridične osebe tor vsled tega ne more tožiti niti tožen biti. Ncsreča v Rablju — V rabelj- skem! rudniku je bilo v četrtek ubitih pet rudarjev, med njimi raladi inžener Lackner. Ponesrečeni rudarji so: Wallas, Pickerle, Sternik, Isen. Sloveuska zinaga. — Pri volitvah v okrajni zastop ormoški so zmagaii Slovenci. Nemci so izgubilijdva mandata. Na občin§kih dopolnilnih volitvah v Soštaujii jo v četrtek slovenska stranka propadla. S tem je oböinska uprava pre- šla v nemškutarske roke. Predsednikom nadsodišča v Gradeu je imenovan dvorni svetovalec v pravo- sodnem ministerstvu Pietreich, ki no zna nobene slovanake besodice. Pietreich je brat vojnega ministra. Nadvojvoda Fran Ferdinand od- potuje v iuozcmstvo. „N. Wiener Tag- blatt" poroča, -d» odpotuje nadvojvoda Fran Ferdinand s svojo soprogo kneginjo Sofijo Hohenberg za dlje časa v inozem- gtvo; najprej da se podasta na Francoako ter se ustavita nekoliko öasa tudi v Pariza. Štovilo inestnih volflcev, ki so vpi- sani za predstoječe tržaške mestne vo- litve v imeniku volilcev, je nastopno: V I. razrodu 461 volilcer, v II. razr. 362, v III. razr. 3973, v IV. razr. 2511 skupno 7307. — V okolici : v prvem voiilnem okritju 651, v drugem 372, v tretjem 398, v četrtem 470, v petem 453, v äe^tem 393, skupno 2737. — Vseh volilcev v mestu in v okolici je 10.044. Nesreča v pulskem arsenalu.— Minolega tedna sta se prigodili v pulskern arzenalu dve hudi nesreči. Na vojni la-- diji „G33arica Elizabßta'' je pal delavec Puchar z višino 14 m in je obležal mr- tev na mestu. Na vojni ladiji „Nadvoj- voda Karl" pa je počila veriga od stdra in je težko ranila veö oseb. Nekemu de- lavcu sta bili zlomljeni obe nogi. Pone- srečenci so očetje mnogoštevilnih družin. Vojaške vesti. — Za poveljnika tržaškegarnizijske bolnišnice je imonovan višji štabni zdravnik dr. Emil Trnka iz Präge. Dosedanji poveljnik, viäji štabni zdravnik dr. Florijan Eberle, je postal sanitetni načelnik 5. armadnega voja. Vojaški kurat II. razreda je postal du- hovnik lavantinake škofije Ernest Ter- stenjak. Vllharjev spomcnlk v Postojni. — Na lepem in prostornem trgu pred } Solo v Postojni nameravajo postaviti spo- | raenik Miroslavu Vilharju, pesnika, skla- datelju, öasnikarja, pisütelja in neamor- nemu boritelju za pravice slovenakega naroda. Načrte je izvršil notranjaki rojak, arhitekt g. Ivan Jager. Bronasti kip v dvojni naravni velikosti je mojstersko dovršil akademični kipar g. Alojzij Repič. Spomenik bo stal okoli 12.000 K. Ker pa ima odbor zdaj komaj piölo polovico te svote, se obrača na vsa rodoljubna slovenska area proseö radodarnih pris- pevkov, ki jih sprejema g. Gregor Pikel v Postojni. Nadvojvodinja pod karatelo. — Nadvojvodinja Klotilda, vdova po nad- vojvodu Jozf'fu, jo izgubila s ponesre- čenimi špekulacijami vse svoja premo- ženje nad dva milijona kron. Stavili S3 jo vsled tega pod kuratelo. Augleški kralj v Opatiji. — Angleäki kralj prida dne 27. t. m. v Dubrovnik. Tam octane do 1. aprila. Potern se pa poda v Opatijo, kjer ostane par dni. Govori se, da pride takrat v Opatijo tudi naš cesar. Pognmcn oroznlk je Franc Kotnik, postajevodja na Zid. mostu na Štajerskem. V petek popoludne jo ob Savinj: prala žena paznika v cementni tovarni, To- meta. Naenkrat jo zaslišijo ljudje klicati na pomoč. Videli so, kako je plavalo po vod« perilo, za njim pa se borila z valovi perica. Nihče se ni upal skočiti v valovo za njo. Pdč ji je ponujal v reäitev dolgo vejo neki mesarski pornoönik, a veja se je zlomila. L^ malo trenulkov še, in reva bi bila izginila v valovih. Tu pride mimo orožnik Kotnik, ki je ravno prihajal iz Trbovelj, kamor je nekoga zssledoval. Video nevarnoit, v kateri se je nahajala žena, vrže puško od sebo in plane v po- polni opravi v naraslo Savinjo. Z veliko težavo se mu je poarečilo rošitt žensko gotove smrti. V vodi je izgabil bvojo uro. Tak orožnik zasluži pa<3 vae priznanje. Novi topovi. — Zagrebäka topni- farska di izija je dobila nove topove ki so krajši od starih in äiräi in imajo ze- leno pobarvana kolesa. Z njimi se urijo zdaj samo čaatniki in kadetje, ki bodo potem učili o njihovi porabi ostale vojake. Vclik dar Slovanstvn. — Nekaj odlidnih prista^ev cyrillomethodejske ideje na Oiškem daruje 10 000 izvodov harmo- nizirane vseslovansko himno velehradske VI. Stastnega: „Bože, cÖ3 räöil pred ti- »ici roky . . .u Vsak duhovnik ali učitelj, kateregakoli slovanakej;a rodu se more priglasiti najdnlje do 31. maja t. 1., da dobi'brezplacno iztis velograjske himne, ako pridene 25 vin. za pošiljatev in poät- nino, ki se naj s poätno nakaznico od- pošljejo na naslov: „Ruch Cyrillo-Metho- dejsky' na Velehradu (Morava). Naj se tndi Slovenci številno poslužujejo te ugodnosli 1 Slov. kat. akad. druStvo „Da- nica" si je izvolilo na rednern občnem zboru dne 6. rnarca t. 1. za 24. teöaj sledeöi odbor: predsednik: phil. Mirko Bjžič, podpreds.: iur. Jos. JeriČ, tajnik : phil. Alojz Juvan, blagajnik : ph I. Izidor Modic, knjižničir: phil. Ernest Tomec, gospodar: iur. J>^. Oblak. Velik komet se bo baje videl letos. — Zadnji velik komet je bilo videti 1. 1882. — Nesrcča na železuici. — Pri Dol- njem, na progi dravske doline, je skoč I v soboto s lira tovorni vlak. Ea sprevod- nik je bil ubit, strojevodja je bil težko, kurjač pa lahko ranjen. Strašna ucHre^a v rnduikn. — V premogovnika Ginrrieresu na Fran- coakem so je dogodila «tra^na nearečii. Nastala je huda eksplozija plinov, ki je odlrgila vse Io3ene odre ob vhodn v jarno, vsled Cesar se je na raznih krajih pod^ula zomlja. Kakor porosiajo od tam, je Slo isti dan v ruinik 1795 rudarjev, a vrnilo se jih je le 591, toraj se jih pogreäft 1304. Sodi se, da je vaak poakus za rešenje brezu-ipeäen. Požar v rudniku je trajal že mesec dni. Rudarji obdolžujejo inženirje brez- brižnosti, češ, da bi bili isti morali usta- viti delo v rudniku. Radi velike razbur- jenosti se je bati reanih dogodkov. Gla- som zadnjih sporočil znaša ätevil) po- nesrečencev 1100. Učitelj — ubfjalec. — Nemški listi p.Hujejo pri vsaki priliki, ako se slo- venski santjo v pijanosti stepo, ve^ slo- venaki narod z morilci, a dom.a imajo Nomci med inteligenco ubijalce. V Köfl «hu je 2. decembra 1. I. učitelj Konrad Sattler saradi neznatne stvari, ki se J9 zgodila v äali, w pestmi napadel uglednega po- seatnika Schmidbauer v kavarni ter ga toliko časa tolkel, da se je napadeni onesvestil in za posledicamt v nekaterih dneh umrl. ' Loterijstje številke. 10. marca. Dunaj......17 6 77 55 54 Gradec......14 36 41 72 82 Goriška zveza gospodai'Kkih zadrug in društev Gorica, ulica Vetturini št. 9. pri^krbuje udom „Gentraine posojilnice" v Gorici in drugih pridruženih zadrug po Griäkem: Modro galico 98/99% po K 6450 q ; žvoplo I. vrste 85 95 finopo K 18— q — V zilogi ima: Sapersosfat H|16°/«po K. 530 q; SuperfjsM 12/14% po K 5'— q; Tomasova žlindni 14/16% po K 5"— q ; Rudeča sol po K 7.30 q ; Knhinjska sol po K 20— q; Klajno vapno 40% ;:po K 23-— q. Zadnjo troje je v vrečah po 50 kg. C^na za modro galico j velja samo za blago, kolikor ga imamo na razpolago; vsled tega naj so požurijo oni, ki mislijo še naročiti. Ohlic. Vsled ukaza predsedništva okrož- nega yodisca Goriškega od 25. febr. 1906 Pracs: 476 15|6 vršila se bode /niževalua dražba oddanja del va\ raznolične poprave v zaporih podpisanega sodišča, kakor močnejše ulrdbc oken; vrat i. t. d. ine II tin 1906 oil 10. iri dopoldue pri lukajšnom sodišču v sobi št 4. Izklicna cena določena je na — 810 K 38 h. Vsakemu ponudniku bode po- ložiti varščine v znesku 40 K pred dražbo, dostajalcu pa dopolniti orne- jeno varščino z lOVo zdražnine kot jamščino. Najboljsi ponudnik bode oni koji odputili največ od izklicne cene. Dražbeni pogoji, načrt del in cene pregledajo se lahko med urad- nimi urami v pisarni tukajšne sod- nije. C. kr. okraj no sodišče Kobarid, 6. marca 1906. Dfliol/ll Spominjajte sc o vsaki nUJdKl! priliki „Šolskcga doma". ^ mizar in v lesni trgovec v Pofliflri, na ü[1d novesa železiišlep mosta (na ccsti, ki peljeproti Gradiški) ter podružnica n Soškim mostd pri Pem Trgiije tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrNtmga trde- ga in mekhega lesa domace^a in tujega, veliko zalogo poliišt- va, viiiHkih poHod, Htiskalnic itd. Pozor! I Podpisani priporočam čč. ' riuhovšcini in si. občinstvu v | mestu in na dezeli svojo ppodajnlno kolonijalnega blaga V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in Maj- dičevega mlina, dalje imam ra- ziične pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brino- vec, domači tropinovec, izvr- sten rum, maršalo, malaga, istrijanski refo&k, kavo in vzi- gallce družbe sv. C. in M., te- stenine ^nideršič & Valenčič ltd. Več vrst olja. — Posilja se po pošti najmanj 5 kg. — Josip Kutin -----------. v (lorici.----------- I Scmcniška ulica 1 Ivan Bednarik priporoea svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. !--------------------------- Krčma „AL CORSO" na Fran-Josipovem tekaHi se preseli v kratkem času na Korenj st.13 Fani Drašfiek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Peter Skerbic Gorica Riva Corno h. št. 13, priporoea svojo /»logo pi- va iz prve slov. pivovarnc G.fluer.'dediceu v Ljubljani. Pivo je tako, da mu ni vsako enako. zelodec ozdravi, otožnost odvzame, zdravega, veselega pivca nar'di. UIKT. TOFFOLI velikti zaloga oljhi- nega olja iz naju- godnejih hrajeu Gorica, via Teatro štev. 20 Gorica, v.Seminario štev. 10 Olje jcdiluo :J6 kr. lit. „ fin-je 40 „ „ „ bolje 44 „ „ „ dalmat. 48 ,, ,, ,, istrsko 56 ,, ,, „ corfu 56 „ „ ,, bari 60 „ „ ,. lacca 70 „ „ „ ni/za 80 „ „ „ 'najfineje 1 gl. „ Priporoča dalje pristno in zajamčeno olje v vrčih. Fostrežbo najpošteneja. ,CentraIua posojiluiea' registrovana zadruga v (Joriei, uliea Yetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra t. 1. no mesečna odplačila v pctifi Ictih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila t. I.: na menica po 5V[(), na uhnjizbo po S°|o z W upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. i Ta pripomooek v gospod'njstvu so priznano najboljše testenine Žnideršič & Valenčič-a, ker se ž nj mi nele zadovolji družino, temveč prihrani tudi mnogo časa. Prosiva zahtevati listke! ¦ Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo,*ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! EiiO krono na^rade izplačava vsakema, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kapil pri najn za 1OO kron blaga. Prosiva aahtevati listko! * Poaor! Eno krono nagrade! " Pozor! Lno krono nägrade! Jako izdatno sredstvo proti YinTTTUc\* 1 nTvni in "Tirminn y\c\ n^i i /tmv"! 17*11 . DVllldilmllll 111 ilidllU Ju UUlll (JUulM) je liker fiODINA, katerega nspravljaia v Treln lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutte" pri Sv. ¦ Jakopn, in Josip Godina, lekarna „All' Igea" Y ulici Furnelo št. 4 — Stpkleničica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte ae ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako 96 dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in so v tem znesku zapopadeni vsi p<>šil|atveni stroški. DobiTH se v vaeh lekarnah. _________________________________________________________ ___ so ravno*ar došle nad vse krasne novosti raz- novrstnegablaga, kakor: modne volne. Zephyr, Perkale, sukno za mo- ške obleke, preproge, za- vese. odeje, rumberško, belgijsko in šlezko plat- no, 8erviete, žepni robci itd. Gene nizke instalne. Uzorci nazahtevo zastonj „KROJ. ZADRUGA"