KAKO BO S SNEGOM NA ULICAH TO ZIMO?
Krizi in težave ljubljanskih komunalcev
Prvi sneg nas je letos že presenetil. Kako so v novembru Ijubljanski komunald odigrali svojo vlogo, ne bi govorili. Za čiščenje snega pa skrbi na nivoju mesta vrsto let poseben štab, ki ga sestavljajo predsedniki enakih štabov v petih ljubljanskih obdnah. In kako bo letošnjo zimo s snegom v Ljubljani in njeni okolici?
Koliko snega bo zapadlo, sicer ne vemo, vemo pa, da ga bodo morali z javnih površin očistiti komunalci in občani ob pomoči botre »odjuge«. Zimska služba sodi v okvir kolektivnih komu-nalnih storitev. V te namene delovni Ijudje vseh ljubljanskih občin izdvajajo 0,93 odstoten pri-spevek od osebnega dohodka. Pravkar mineva-joče leto smo zimski službi namenili 21 milijo-nov dinarjev. Zveza komunalnih skupnosti na mestnem nivoju je imela na voljo 14 milijonov, naša komunalna skupnost pa je imela, tako kakor druge obdinske komunalne skupnosti okoli 1,5 milijona dinarjev. Predlog za leto 1980 na osnovi programa potreb, ki še ni spre-jet, pa namenja zimski službi 43 milijonov di-narjev.
Zakaj stoodstotno povečanje?
Komunalci navajajo za tolikšno povečanje vrsto vsaj na prvi pogled popolnoma sprejemljivih razlogov. Kaj več o tem pa bi morale reči ustrez-ne strokovne službe, saj laiki za finance na žalost ne moremo preveriti vseh številk. Torej; cene za nafto so večje, prav tako tudi za sol, občutno so se povečali tudi življenjski stroški, kar bo vplivalo ,na osebni dohodek. Živega dela pa imamo pri čiščenju snega v Ljubljani še vedno ogromno. Če hočemo, da bo sploh še kdo
Nizek OD
Povprečna cena komunalnega de-lavca z vsemi dajatvami vred znaša pri Komunalnem podjetju Ljublja-na 65,30 din na uro. Cestna podjet-ja v Sloveniji pa jim nudijo 111,00 dinarjev na uro. Letošnji predlog izvajalcev komunalnih storitev je, da bi dosegli to ceno, sicer pa se kaj Iahko zgodi, da bomo imeli lopate, rok zanje pa ne.
Katere ceste
V naši občini KPL čisti magistralne ceste: Dolenjsko in Tržaško, regio-nalne ceste: proti Igu, mimo Žabar-ja do Polhovega Gradca.
Priporočila prometne milice
Prometna milica priporoča občanom, kako naj sami skrbe za zmanjšanje za-stojev in gneče v snegu. Vozilo naj raje v začetku pusti doma. Res je vožnja z avtobusom neudobna, vendar bo tudi z avtomobilom v središču mesta naletel na številne težave, ker parkirnih mest ne bo dovolj, vsaj očiščenih ne. Ker nimamo doma Uradnega lista, naj na-pišemo, kakšno opremo so dolžna imeti vozila po zakonu:
-  na pogonskih kolesih pnevmatika z zimsko opremo (gume M + S)
-  radialni plašči na vseh štirih kolesih
-  letne gume z verigami na pogonskih kolesih
Katero od treh naštetih možnosti bo voznik izbral, pa naj se odloči sam.
prijel za lopato, mu moramo torej nuditf doho-dek, ki je vsaj na neki povprečni ravni. Povečal se je tudi obseg del. V sezoni 78/79 so komunalci plužili 1019 km cest. Letošnjo zimo pa so se cestne površine povečale za 50 odstot-kov in tako bodo morali plužiti 1501 km cest. Doslej so namreč krajevne skupnosti izven ljub-ljanskega mestnega območja (na primer Rakit-na, Velike Lašče in še kdo) morale same s pogodbami z zasebniki same skrbeti za pluže-nje. Letos pa bodo to skrb prevzeli mestni ko-munalci. Čistili namreč ne bodo le do mej me-sta, temveč do mej vseh ljubljanskih občin. Za 50 odstcrtkov se je povečal letos tudi obseg
ročnega čiščenja pločnikov. Od 3,5 milijona kvadratnih metrov površin za pešce, kolikor jih imamo v Ljubljani, jih Komunalno podjetje Ljubljana obdeluje 248 000 kvadratnih metrov. Hodnike oziroma pločnike čisti 500 fizičnih de-lavcev, ki morajo od 15. 11. do 15. 3. ves čas biti v kraju bivališča. V tem času morajo vsak trenu-tek biti pripravljeni, da zapustijo veselo prazno-vanje, toplo posteljo in se odpravijo v delovno organizacijo po lopate in za volane tovornjakov in delovnih strojev. Nato pa v snežnem metežu na cesto.
Lani viden napredek
Kako pa je štab ocenil delo zimske službe v sezoni 1978/79? Splošna ocena je, da je »klapa-lo« mnogo bolje kakor pretekla leta. Seveda pa so tu še vedno slabosti. Tako še vedno nimamo mehanizacije na takem nivoju, kot to želimo, hišni sveti so se preslabo odrezali in niso odigrali svoje vloge pri čiščenju, zatajili so tudi nekateri posamezniki, ki niso poprijeli za Iopato pred svojo hišo. Tudi nekatera gradbena podjetja niso »hvalevredna«. Svojo mehanizacijo, ki sto-ji, in delavce niso organizirale tako, da bi bili v pomoč pri odstranjevanju snega.
Študenti nočejo lopat
Komunalno podjetje Ljubljana je za pomoč pri čiščenju snega že zaprosilo Študentski servis. Prav tako so se o pomoči dogovarjali z nekateri-mi pradbenimi delovnimi organizacijami. Pa iz tega r^bo nič. Kooperanti bi namreč morali pristati na iste pogoje, kot jih imajo redno zapo-sleni in o katerih smo že govorili. Tega da bi bili stalno na razpolago pa noče nihče sprejeti. Brez tega, da vedo v vsakem trenutku, koliko ljudi imajo na razpolago, pa komunalci, kot trdijo, zimske službe ne morejo ustrezno organizirati. Pri tem niti ne govorijo o lopatah, ki jih mnogi študentje baje niso vrnili.
Opremljenost
Komunalno podjetje ima vsega skupaj na voljo 107 plugov, kar pomeni, da na enega odpade 9 do 15 km pluženja cest. Poleg tega imajo 19 traktorjev, 8 nakladačev, 6 grederjev in 9 bul-dožerjev. Obseg mehanizacije se v primerjavi z lani ne bo bistveno spreminjal. Tudi soli imajo za normalno sezono dovolj. Normalna sezona je menda tista, v kateri imajo 3 do 5 očiščevalnih akcij. Na zalogi imajo tre-nutno 1350 ton soli. Mimogrede: lani jo je bilo 1500 ton premalo. Občani imajo tudi možnost, da pri Komunalnem podjetju Ljubljana kupijo sol za posipanje pred lastnim pragom.
Kdo ima prednost pri čiščenju
Prednost pri čiščenju imajo vse ceste, po katerih tečejo proge mestnega potniškega prometa, do-stavne ceste do prehrambenih organizacij, bol-nic in gasilskih objektov. Te morajo biti očišče-ne najkasneje 2 uri po prenehanju sneženja, kamion s soljo pa je lahko na kraju zastoja že 20 minut po klicu.
Pri ročnem čiščenju imajo prednost avtobusne postaje v centralnem delu mesta (nekako do skupščin občin). Očiščene morajo biti v dolžini 20 metrov, na drugih postajah pa v prvi fazi le prebijejo 2 do 3 metrski pas za nemoten vstop in izstop potnikov.
Ob koncu naj navedemo še nekaj razmišljanj. Če zimska služba ne bi bila urejena tako kakor je, v Ljubljano dnevno ne bi moglo nekaj tisoč delavcev. To pomeni, da bi imele Ijubljanske delovne organizacije 10 do 20000 ur izpada. Po dohodku pa je to dva do trikrat več primanjklja-ja, kakor velja celotna organizacija zimske službe.
Komunalci tudi na veliko in vsevprek tarnajo čez nerednost občanov, ki ne umaknejo svojih avtomobilov s parkirnih mest, da bi jih komu-nalci lahko očistili, hodijo na cesto neprimerno obuti, vozijo brez zimske opreme, ne čistijo pločnikov pred svojimi hišami... V veliki meri to drži, kar potrjujejo tudi organi UJV. Prav gotovo pa bi občani z nekoliko večjo samodisci-plino lahko takšne razloge za neučinkovitost zavrnili in dokazali tudi kakšno njihovo nemar-nost. Seveda pa to ni mogoče, dokler ne počisti-mo pred svojim pragom.
IVO BREČIČ