Iz zgoaoYinc ffltm in fehla. Znanje pridobivanja železa sega bogznaj kako daleč nazaj v zgodovino človeštva. Že starogrški zgodovinar Herodot (490 pr. Kr.) poroča, da so rabili krog 3000 pr. Kr. za obsekavanje granitnib kvadrov, iz katerih je zgrajena Keopsova piramida v Egiptu, železno orodje. Istočasno so rabili tudi mogočni ter bogati kralji v Uru v Mezopotamiji, odkoder je prišel v obljubljeno deželo očak Abraham, železna bodala. Sv. pismo in sicer Mojzesove knjige in preroki omenjajo železo in jeklo, in v Siriji je bilo železo pod Homerjem in trojansko vojno (v 5. ali 4. stol. pr. Kr.) tako poceni, da so izdelovali iz njega poljedelska orodja. Razvoj tehnike v pridelovanju železa in jekla je do 15. stoletja na prazgodovinski stopnji, ikakor jo je še danes najti pri divjih narodih Afrike in osrednje Indije. Železo so topili na kovaškili ognjiščih ali v pečeh z uporabo lesenega oglja in mehov. Do novejše dobe so na mučen na.iri pridobljeno železo uporabljali po največ za izdelovanje orožja. V indijskili grobovih so našli jekleno orožje iz dobe 600 pr. Kr. Še v srednjem veku je bilo v Evropi jeklo iz Indije iskana dragocenost. Japonci so pridobivali izborno jeklo za orožje na ta način, da so pustili kovaško železo po cela leta globoko zalkopano v zemljo. Iste starosti, kakor je železno orožje, je tudi orodje iz železa. Važno ulogo je igralo pri starih Germanih (Nemcih) železno kladivo, sekira, podkev in plug. V palači kralja Sargona v Ninivah (pozidana krog 700 pr. Kr.) so našli 160 ton železa in sicer: železne prstane, verige, žage itd. Pločevino so v starodavnih časih iz železa le kovali. Tudi žica je bila kovana do 10. stoletja. Šele v sredini 14. stoletja se pojavijo v Bresciji, v Milanu, v Pasavi prve kovačuice za nožna rozila. Mnogo prej nego v Evropi so kovali jogromne železne kose v Indiji. Še danes stoji znameniti železni steber pri indijskem mestu Delhi. Steber je dolg 7.25 m, ima v prcmeru 40 cm, tehta 6 tisofi !kg in je iz 4. stoletja pr. Kr. Že stari Grki so uporabljali pri gradbi streh železo. Znameniti kupoli cerjkve sv. Marka v Benetkah (pozidana 1523) in nekoliko pozneje zgrajene kupole bazilike sv! Petra v Rimu sta prejvleeeni na znotraj z železjem, ki ju drži skupaj in varuje razpada. Najstarejše gradbe, pri katerih je železo prišlo posebiio do veljave, so mostovi. Že Aleksander Veliki (356—323 pr. Kr.) bi naj bil zgradil preko reke Evfrat v Mez.potamiji železen most. Najbrž gre v tem slučaju za lesen most na železnih verigah. Prve fužine ali plavže zasledimo v 14. stoletju ob spodnjem delu nemške reke Ren. V sredini 15. stoletja je bilo tamkaj že 29 velikih peči, iz katerih so lili železo in jeklo. Železna ogrodja za stavbe so začeli v velikem uporabljati predvsem v Sev. Ameriki. Lota 1883 je zgradil ameriški stavbenik Jenny prvi nebotičnik »Home Indurance Building«, kojega ogrodje je čisto železno. In danes se dviga železno ogrodje najvišjega ameriškega nebotičnika 400 metrov visoko, radijo-oddajni stolpi dosegajo višino 200 m in lok železnega mosta pveko reke Hudson v Njujo.ku j.e širok 1200 m.brez vmesne opore. V najbolj modernih stanovanjih vidimo danes pohištvo iz jekla. Jekleno opremo uvajaio tudi v boinice, šole in javna poslopja. Na Nemškem je že vse polno delavskih naselbin, kojih stanovanjske hiše so jeklene.