Olajšave pri očitnih dražbah. Kdor pride na bobenj ali komur se v očitni dražbi prodaje posest, vreden je vsega obžalovanja. Naj si je tega že tudi sam kriv, stori se človeku vendar-le milo pri srcu, kedar je priča tacega prizora. Zato pa store države tudi prav, če njih postavne doloobe niso preostre in žele v njili le pravice drngih varovati, ne pa brez potrebe nevoljo tacih nesrečnežev povišati. V tem odjenja tudi sedanje naše miniatertvo v načrtn postave, ki jo predlaga drž. zboru, v marsičem od prejšnje oatrosti. Izmed tega so najimenitnejae te-le točke: § 1. Reči. ki so za božjo čaat v rabi pri poatavno priznani cerkvi ali verski družbi, ne gredo pod dražbo. Isto tako avetinje niso za dražbo, pač pa njih obrobje. § 2. Poleg reei, ki so že po postavah proste dražbe, ne gredo pod dražbo tudi te le: a) Obleka, postelje, perilo, hišno in kuhinjako orodje, posebno peč-i za kurjavo in kubo, kolikor so te reei neizogibne za dolžnika, njegovo, z njim živečo rodbino in družino; b) prevžitek in kurjava, kar je je treba dolžniku, njegovi, z njim živeči rodbini in družiui za dva tedua; c) molzna krava ali po izbiri dolžnika namesto nje dve kozi ali dve ovci a krmo in nasteljo vred, ki je jo za te živali skozi dva tedna potreba, ako onih živali treba za živež dolžnika, njegove, z njim živeče rodbine in družine; d) pri častnikih, nradnikih, duhovnikih, uMteljih, odvetnikib, biležnikili, zdravnikib in umetnikih, kakor tudi pri drugib osebali, ki živč v znanstvenem poklicu one reči, katerili jim je treba za izvrševanje njib poklica, ter spodobna obleka; e) pri rokodelcih, ročnih in fužinakih delalcib. kakor tudi pri babicah reči, katerih jim je osebno treba pri izvrševanju njili poklica ; f) pri onih oaebab, katerih pnbodki 80 vsled obstojei-ih določeb ali popolnem ali deloma izvzete iz dražbe, del denarja, ki je enak delu prihodkov, kolikor jih pride na c-aa od dneva dražbe tje do bližnjega obroka; g) orodje, posoda in blago, ki so za kako apoteko neizogibne. h) knjige, ki so odločene dolžniku, njegovi, z njim živeči rodbini in družini za rabo v cerkvi in v šoli; i) pisma, liatine in rodbinske podobe, izvzeti so le okvirji pri zadnjih. § 3. Pripadek rudnika ali ladije, potrebščine za občni promet odločene železnice, parobrodišča ali brzojaviač-a ne rnore se brez glavne reči djati pod družbo. Ta omejitev razteza ae pri železnicah, ki stoje v enih železniških knjigah, na vae orodje, kar ga apada taci knjižni enoti. § 4. Pod dražbo smejo se vzeti take reči, ki uzroC-e dolžniku posebno škodo ali sramoto. le taoas, če drugih reči ni. § 5. Dražba mora ae opustiti, če ni upanja, da bo iz prodaje še kaj čez 8troške ostalo. § 10. Ce svota, ki jo kupec da, pri nepremicnem blagu, ki se proda pri priailni dražbi, ne doseže 70krat zemljiščnega davka, oziroma OOkrat kišinskega ali 150krat razrednega davka, more večja ponudba, ki namerava dolocbo nove dražbe, prodajo ovreči. Taka večja ponudba pa se vzeme v poatev le takrat, če njega, ki jo daje, nič ne zadržuje od take ponudbe in če se ponudi, da hoče vsaj za deseti del one avote, za katcro se je blago prodalo, več dati, dražbinske pogoje izpolniti ter vae atroške nove dražbe plačati in če zavaruje peti del ponujene avote po 8odnijski ali biležniški poti na denar ali denarne liatine. § 17. Ako svota, ki jo kupec ponnja v priailni dražbi kake nepremične reči, še ne dosežo polovice onib v § 10 navedenih svot, ima dolžnik pravico pri sodniji, ki je dražbo vodila, zabtevati, da se prodaja ovrže, ako dokaže: a) da kupnina ne zadoatnje, naj ae za dolg, za voljo katerega se je dražba izvršila, sodnijake in dražbinske stroške, nadalje obresti, ki imajo enako prioriteto, kakor glavnica. in vrh tega najmanj polovico cele glavnice poplača, in b) da ae mu ngoaobi goapodarstvo, če ostane pri prodaji, kakor se je na dražbi izvršila.