169 Novice. — Osebne vesti Župnik g. Ivan Debeljak v Preddvoru je dobil častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje. — Poštni oficijal r Trstu g. Adalbert Zelenka je imenovan poštnim oskrbnikom v Tržiču. — Tajnik fin. proku-rature v Ljubljani dr. V. Pessiak je imenovan finančnim svetnikom. — Finančni ravnatelj v Celovcu pl. Schwabe je imenovan dvornim svetnikom. — Ravnatelj dalmatinskih pošt P. Afrič, je stopil v pokoj. Na njegovo mesto pride min. tajnik G. Pataj, rodom iz Pazina. — Odvet. kandidat dr. Rojic in pravni praktikaat v Celovcu L. Persche sta imenovana avskultantoma. — Karol Kette t- Dne 26. min. m. zjutraj ob 9. uri je umrl v Ljubljani pesnik Kette, ki je bil mej najmlajšimi poeti ^Ljubljanskega Zvona" ne dvomimo najženijalnejši in najoriginalnejši. Njegovi moderni soneti so vzbujali vsestransko pozornost, in njegove pesmi so se odlikovale po neki izredni prisrčnosti, toploti in dojmljivosti V teku treh let je pod pseudonimi Mihael Mihajlov, Zor in Zvtnoslav napisal v „Lj. Zv." in v „Novi Nadi" toliko krasnih pesmij, da bi napolnile lep zvezek Kakor čujemo, se je že poskrbelo, da se izidejo zbrane Ketejeve pesmi kmalu v ličnem snopiču g. K. je dobil kal svoje morilne prane bolezni pri vojakih. Že od januvarja t L ležal je v vojaški bolnici v Trstu, min. mesec pa je dospel v Ljubljano in obležal pri nekem prijatelju. Vstal ni več Pridržuje si, da pišemo o Ketteju o kratkem kaj več, sporočimo danes le, da je odločil blagi pokojnik ves honorar prodanih pesmij slov podpornemu dijaškemu društvu na Dunaju. Pogreb je bil v četrtek ob 6. uri zvečer. — Dr. Iv. Mader. f V petek ob V^ ur* )e na srčni hibi umrl gospod dr. Janez Mader v 64 letu svoje starosti. Umrli je bil eden največjih dobrotnikov kot zdravnik za uboge, kateri ga bodo hudo pogrešali, ker on ni le zastonj jih zdravil, ampak jih je še gmotno podpiral. V nedeljo ob 5 uri je bil pogreb, katerega se je neštevilna množica udeležila in tudi po ulicah, koder se je pogreb pomikal, je solznih očes stalo na tisoč ljudi]. — Da je pokojni zares blagega srca bil, priča njegova oporoka; Podaril je za Loschnerjevo ustanovo za Kranjsko 5000 gld; prostovoljni požarni brambi v Ljubljani 1000 gld; cesarice Elizabete bolnici za otroke 1000 gld; vodstvu bolnice v Ljubljani za uboge ozdravele bolnike 1000 gld; mestnim ubožnim zavodu 1000; filharmonič-nemu društvu 500 gld; — Po smrti dedične vsega premoženja dobodo še: Mestni ubožni zaklad 2000 gld; cesarice Elizabete bolnici za otroke 5000 gld; Loschnerjeva ustanova 170 5000 gld; za uboge ozdravele bolnike 5000 gld; Asyl-društvo na Dunaji 1000 gld; ljubljanska ljudska kuhinja 1000 gld; prost, požarna bramba v Ljubljani 1000 gld; nemški „Schul-verein" 1000 gld; pom uradniško društvo v Ljubljani 1000 gld. Z ostalim premoženjem se naj napravi ustanova za take uboge, ki se ne štejejo med mestne uboge. Pravica za oddajo te ustanove ima mestni magistrat, z opazko, da se ne gleda ne na vero in ne na narodnost, prednost pa imajo bolne in brezposelne osebe. Ako se pa kakšno društvo vsnovi, katero v tem smislu deluje se temu društvu ta denar odda. S tem blagim činom se je sam blagi pokojnik postavil trajni spomenik v srcu njegovih nebrojnih čestilcev bo mu pa ostal večni spomin Naj v miru počiva. — Državna podpora. Poljedelsko ministerstvo je dovolilo dež. odboru 150 gld za razširjenje dež. trtnice. — Važna razsodba Upravno sodišče je včeraj ra-sodilo, da dež komisije za odmero pridobitnega davka ne smejo zvišati postavk, ki so jih določile davčne komisije. — Nove šole. V šol okraju Krško bodo sezidali tele v nove šole: Na Eaki se napravi štirirazrednica, v St. Jerneju trorazrednica, pri Sv. Križu trorazrednica. v Vel. Podlogu in v Vrhpolju pa dvorazrednici. V litijskem šol. okraju se sezida v Polšniku jednorazrednica, v Zagorju se razširi trorazrednica v štirirazrednico, v Žalini pa jednorazrednica v dvorazrednico. — Ljubljansko gasilno društvo ima dne 19. maja občni zbor, na katerem se bo volil nov odbor, ker so odstopili prejšnji odborniki Achtschin, Doberlet, Drelse, Rtiting in Schantel. — Meščansko vojašnico v Trnovem kupil je dne 27. m. m. na javni dražbi g. Avgust Drelse za 16.000 gld. — Maverjeva baraka v ljubljanski „Zvezdit- prešla je v last salezijanskih sotrudnikov. Lastnik jo je velikodušno prepustil temu društvu, ki si bo v Šiški zgradilo dobrodelni zavod. — Nagrada za rešitev življenja je priznala dež. vlada 141etnemu kočarjevemu sinu Jan. Strempfelu iz Laniš, in sicer v znesku 20 gld., ker je junaško rešil svojo mater Marijo iz ognja. — Zgodnja strela Iz Kozjega se poroča da je dne 12. aprila zjutraj treščilo v župnišče na Prevorju Strela je poškodovala zidovje. — Umrla na potu. 35letna Marjeta Gferl iz Starade pri Podgradu v Istri, mati petih otrok, se je peljala v Eeko v porodnico, a je v železničnem vozu umrla na porodu. Kazenska preiskava se je začela proti okrajnemu zdravniku v Podgradu, ki jo je poslal na Reko. x — Tržaški škcf v Rimu. Vsled naprestanih pritožb tržaških Lahov proti škofu Šterku, je bil slednji poklican v Eim. Neposredni povod temu pozivu je dala spomenica trž. municipija, a tisti dan, ko je škof Šterk odpotoval, odposlal je municpij še drugo spomenico v Rim. Zdaj poročata „Pol. „Cor. in „Obzor", da se je škof v Rimu popolnoma opravičil. — Napad pri sodišču Pred kratkim je neki Lah iz Buzeta izgubil pravdo proti nekemu kmetu Lah in dotični kmet sta se dolgo pričkala na hodniku sodnega poslopja. Naposled je Lah vzel velik nož in je svojega nasprotnika zabodel. Napadovalca so takoj zaprli. — Nov železniški projekt. Žel. ministerstvo je g. Štef. pl. Daubachyju v Zagrebu dalo dovoljenje, da sme izvršiti tehnična pripravljalna dela za zgradbo železnice od Kamnika do Rečice na progi Celje-Velenje. Dovoljenje je veljavno jedno leto. — Tatinsko družbo, ki je v Reki in okolici zadnje dni kradla, je policija zalotila in našla pri nji več zlatih in srebrnih ukradenih predmetov. — Lovska sreča. Pred kratkim sta bila č. g. konzul Vetter in Perles v Žireh na lovu na divje peteline. Imela sta uprav neverjetno srečo. V nedeljo zvečer sta vsak po jednega petelina ustrelila, v min. ponedeljek pa vsak po dva Kaj ta-cega se na Kranjskem po zatrdilu najizkušenejših lovcev Še ni pripetilo. — Okrajnim šolskim nadzornikom za nemške ljudske šole v Ljubljani. Beli Peči, Domžalah, Groričanah, Vevčah in za meščansko šolo v Krškem je imenoval naučni minister profesorja na tukajšni realki Kiem. Profta — Detomor. Žužemperškemu sodišču so izročili 33 letna Terezijo Kužnik, katere mož je že sedem let v Ameriki. Terezija je mati treh otrok in je obdolžena detomora. — Iz Borovelj na Koroškem se nam poroča, da nameravajo ondi napraviti električno razsvetljavo — Osemdesetletnico je praznoval dne 1. maja hrvatski pesnik g. Ivan vitez Truški, — Preiskave v Gorici. „Piccolo" poroča, da je bila v stanovanju občinskega svetnika Karola Seppenhoferja hišna preiskava, ki je trajala od 78/4 do 11 ure. Istotako je bila preiskava v stanovanju nek** vdove Hof V obeh slučajih niso seveda našli ničesar, Ti hišni preiskavi sta v zvezi s preiskavo proti živinozdravniku Codermazzu in uradniku Brumattiju radi veleizdajskih izjav. — Poročil se je dne 1. maja g. Josip Kcšir iz Škofje Loke z gospico Barico Tavčarjevo v Selcih. B 1. srečno. — Mrtvega so našli min. sredo Frana Korbarja, posestnika v Zg. Kašlju. Dne 5. aprila je bil padel v Ljubljanico. Pokopali so ga pri D. M. v Polji. — Umrl je v soboto dne 22. m. m. v Tolminu g. Josip Devetak, bivši več letni župan, načelnik cestnega odbora in dež. poslanec — Požari. 16. min. m. sta zgorela kajža in hlev Sv. Dovška v Straži, v občini Mokronog. Zažgal je štiriletni sinček ki se je igral z vžigalicami Škode je za 300 gld , zavarovan je pogorelec le za 200 gld — 17 m. m. zjutraj je zgorela streha na hiši Kar. Dornika v Jagnenci v političnem okraju Krško. Nevarnost je bila velika, da bi se bila vsa družina vsled dima v hiši zadušila. — 26. m. m, dopoludne je gorelo na Slavinji pri Postojini pri pos. And. Šenutu. Škode je za 1200 gld, zavarovan pa je bil pogorelec le za 1000 gld, Zažgala sta baje dva zlobna človeka. — Samomor. Dne 23 m m. ob 9. uri zvečer se je 25 letni težak Janez Oražen iz Kamnika doma, v Trstu zastrupil. — Nesreče. Pri zgradbi železnice Velenje-Dravograd je blizu St. Lenarta ponesrečilo več delavcev. Udri se je usad in jih zasul. Trije so mrtvi, trije so pa baje še zasuti. — V Pirchanovi tovarni v Slov. Bistrici je eksplozija raznesla velik stroj V tovarni sta bila dva delavca. Jednega ao železni kosci tako zadeli, da je obležal mrtev na mestu, dočim je je drugi po nekaterih urah umrl. — Nesreča. V Podrecah pri Št. Vidu je dne 27. m. m. 18 letni Anton Košenina padel z odra pri župni cerkvi in se ubil. — 27 dni brez hrane. V Slov. Bistrici je dne 23. marca 18 letna dekla Neža Šturm, ki je služila pri gostilničarju Mih. Gfasteigerju, zginila iz hiše svojega gospodarja, ne da bi jo bili mogli najti, da si so za njo skrbno pozvedo-vali. Še le dne 19. t. m. so našli dekle skrito pod senom na podu istega gospodarja. Deklica je še živela, toda bila je strašno shujšana vsled glada in mraza; tudi njeni nogi sta bili popolnoma zmrznjeni. Dosedaj se še ne ve, čemu je zginila deklica, in ista tudi dosedaj še ni hotela povedati, kaj jo je tiralo k temu osodepolnemu koraku. — Ljudje, ki žive brez soli „Brez soli ni možno živeti!" slišimo cesto govoriti; Dejstvo pa je, da ni samo mnogo rodov, ki sploh ne poznajo naše kuhinjske soli, nego da je celo takih, ki se naravnost branijo rabiti sol za jedila. Takih zaničevaleev soli je po vsej zemlji; nahajamo jih v Sibiriji kakor v Afriki v Ameriki kakor v Avstraliji. Torej ni dvomiti, da more človek pod vsakim podnebjem živeti brez soli. Seveda se ista dovaja v telo na drug način, z hrano. — Organizacija beračev. Berači v Filadelfiji so se zjedinili v zvezo, kateri je namen, da odpravi „nepošteno konkurenco." Mesto hočejo razdeliti v okraje za beračenje, in vsakem beraču bo odkazano njegovo okrožje. Vsaki Člen mora plačati mal letni donesek in ako se mu primeri, da ga zapro radi beračenja, plača društvo globo, ki ga zadene. Ako se kakšen berač brani pristopiti društvu, se v njegov okraj takoj odpošlje mnogo konkurentov Ako pa to ne bi pomagalo, pojdejo dobro oblečeni berači na policijo, da izposlujejo, da se dotični zapre. — Slovaški dobrotnik Letos je umrl v Stolnem Belem gradu odvetnik Jan. Martinko, ki je zapustil vse svoje premoženje (72 000 gld ) slovaški „Matici", da bi se od te zapuščine, kadar doseže 100 000 gld. podpirale slovaške šole in drugi narodni zavodi Stolno belgrajako sodišče je pa odločilo, da slovaški narodni „pravna oseba1', in torej ne more biti dedič, Martinkov legat da služi panslavizmu in je nedopusten. Višja instanca pa je razveljavila to sodbo in zahteva, da se poslednja volja Martinkova zvrši. 171