čevljar == 4 glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič 30 let zvestobe Peku NAŠI JUBILANTI — Z NJIMI JE RASLA TOVARNA V soboto 13. aprila je bila v dvorani recepcije prireditev za delovne jubilante in inovatorje. Delovni jubilanti so za 10-, 20- in 30-letno delovno dobo dobili »jubilejne nagrade«. Največji poudarek slovesnosti je veljal jubilantom s 30 let delovne dobe. Generacija tridesetletnikov je stopila v delovno razmerje v nezavidljivih letih. To je bil čas, ko se je delavsko samoupravljanje šele utrjevalo. Odločilen ni bil le njihov glas, odločilna so bila dejanja. Težko bi zabeležili vse, kar se je v tistih časih dogajalo. Koliko vloženega truda, prelitega znoja in žuljavih rok je vgrajenega v temelje našega dandanašnjika. • V tistih težkih trenutkih so stopili v vrste starejših, prekaljenih in izmučenih novi, mlajši sodelavci. Da, to je bilo pred tridesetimi leti. Nekateri niti ne verjamejo, da je poteklo že toliko časa. Danes jih gledamo še polne moči, čeprav so delali v težkih pogojih. Takrat ni bilo prostornih svetlih dvoran. Delali so v temačnih vlažnih prostorih brez mehanizacije. O sodobnih stanovanjih, o počitnicah na morju, o izletih, o avtomobilih in podob- nih rečeh še sanjali niso. Morda bi bila že topla malica razkošje za tisti čas. Pa vendar niso klonili. Vedeli so, da bo vsak naslednji dan prinesel nekaj novega. Doraščali so skupaj s tovarno. Vzljubili so jo in jo imeli radi kot nekaj svojega, kot del njihovega vsakdanjega življenja. Za vloženo 30-letno delo jim gre velika zahvala. Predvsem mlajši so jim dolžni spoštovanja. In kaj naj jim rečemo ob jubileju? ČESTITAMO ' JIM ZA PREHOJENO POT IN JIM ŽELIMO ŠE VELIKO LET V SREČI, ZDRAVJU IN ZADOVOLJSTVU. 30-letnico službovanja so dopolnili nasledni tovariši in tovarišice: Bečan Vinko 523 Bedina Viljem 569 Bedina Vida 200 Benedik Anica 512/1 Bohinc Franc 500 Brzin Jožefa 900 Debevec Francka 523 Dobrin Jože 500 Duh Marija 550 Gol Zvonko Osijek Grloci Božidar Zagreb I Halužan Janko 900 Hladnik Marija 600 Istenič Marija 900 Istenič Mirko 560 Janc Boris 569 Lončar Anotnija Tržič I Meglič Anton 569 Meglič Zofija 512/2 Novak Magdalena Ljub. IV Oman Viktor 300 Perčič Bernarda 512/R Plajbes Marija 512/4 Podlipnik Ljudmila 510 Praprotnik 512/0 Gabrijela Rajterič Francka 512/1 Šarabon Alojz 900 Ščurek Antonija 512/5 Štucin Franc 500 Umek Veronika 200 Urbanc Zdravka 512/4 Vidic Eva Ljub. IV Zupan Jurij 301 20 let delovne dobe so dopolnili: Matična tovarna: Ahačič Marta, Ahčin Cirila, Aljančič Gabrijela, Aljančič Jožefa, Aljančič Vili, Antončič Marija, Arnež Valentin, Avsenek Dominik, Balantič Bernarda, Benčina Olga, Bosman Ljubica, Boštjančič Silva, Brodar Bogdan, Dobrin Franc, Dobrin Ingrid, Dolmovič Marija, Donik Vida, Erlah Pavel, Geč Silva, Govekar Zofka, Gros Štefan, Hafner Magda, Jakopin Veronika, Janžekovič Silva, Jovanovič Djordje, Kladivnik Jože, Ka-var Majda, Keršič Neža, Kocjan Stjepan, Košir Jože, Košnjek Terezija, Kralj An-, ton, Kralj Jože, Kralj Vlasta, Kramar Cilka, Lausegar Marica, Lausegar Alojz, Lausegar Ljudmila, Leibac-her Ferdinand, Lučič Ivanka, Lukane Valentin, Majcen Janez, Marin Ljubica, Marin Marija, Markovič Milena, Medič Iva, Meglič Nada, Meglič Peter, Mirt Marija, Mivšek Danijela, Močnik Marija, Mavri Štefka, Nunar Rudi, Otorepec Ivo, Pavlin Peter, Perko Dušan, Perko Marta, Rakovec Ljubica, Ribič Marjan, Salberger Erna, Seliškar Marija, Seiko Silvo, Jelovič Draga, Srečnik Ana, Sušnik Marija, Štefe Jožefa, Štucin Draga, Švab Jože, Teran Leon, Teropšič Jelena, Teyrovsky Zorka, Tišler Cecilija, Uršič Marta, Valjavec Ana, Valjavec Olga, Zupan Vili, Žerdin Frančiška TOZD Trbovlje: Centrih Olga, Geršak Ida, Grebenc Marija, Kračan Rozi, Men-kovič Marija TOZD Mreža: Antunovič Ante, Arapovič Nadežda, Ba-lič Ljudevit, Baričevič Božena, Bergelj Tatjana, Bestič Petar, Bošnjak Nada, Delič Ljubica, Gregl Barbara, Horvat Alojz, Jurki Marica, Kisovec Olga, Kulačin Rade, Levak Stanislava, Markovič Slavko, Mijatovič Sofija, Mu-žič Elza, Nedič Sofija, Nov-kovič Jovo, Pecič Eva, Petrič Janez, Radenkovič Božena, Sabolič Ivan, Šivic Marija, Šuško Dalmira, Zečevič Grozdan. ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ ISKRENE ČESTITKE OB 27. aprilu — dnevu OF L maju — prazniku dela 9. maju — dnevu zmage ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ / NEREŠENO N v V PRODAJALNAH J Brez voznega reda na ulicah v Nišu Prevoz iz skladišča v prodajalno. Kam pelje administracija v naših prodajalnah je vprašanje, ki se postavlja vedno znova. Za tiste, ki se s tem ne ukvarjajo to ni problem. Vprašanja si zastavljamo tisti, ki za to porabimo mnogo dragocenega časa namesto, da bi bili za prodajnim pultom. Poglejmo čemu na primer nam služijo šifre. Dobimo škatlo z določeno šifro, ki naj bi označevala barvo, toda pod to šifro je več barv. Šifre naj bi služile tudi za lažje naročanje na bazenski konferenci. Toda kaj ko naročiš eno dobiš pa povsem drugo. V prodajalnah imamo enake modele (istih barv) s tremi različnimi šiframi, za- DAN ZMAGE NA ČEVDRCAH Kot vsako ieto 9. maja bo tudi letos osrednja proslava ob dnevu zmage pri spomeniku na Čevdrcah. Slavnostni govornik bo Štefan Nemec, medobčinski sekretar ZK za Gorenjsko. Letošnje praznovanje bo v znamenju 40-letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom. to nam na primer letni popisi trajajo po pet dni, obračuni inventur pa celo deset, petnajst dni. Nikogar ni, ki bi rekel kaj dokončnega o tem. Naj navedem še en problem: Naročila za pomlad-poletje 1985 so v večjem delu stornirana. Opravičeno seveda ker jih zamenjujemo z izvoznimi ostanki. Katalog naročil je tako odveč, ker prodajalna ne more spremljati naročilo in izdobavo. Izvozni ostanki so deseortirani, z različnimi šiframi, ker so ostanki od več naročnikov. Kako to uskladiti in sortirati, ali pa imeti posebej je problem, ki nastane v prodajalni. Problem administracije v prodajalnah je bil že večkrat izpostavljen, tako na delavskem svetu tozda kakor tudi na bazenski konferenci, toda do sedaj se ni ukrenilo še nič, da bi tisti, ki jim je mesto za prodajnim pultom tam tudi bili. Ranko Kostič poslovodja prodajalne Niš I. KUPEC ALI N v ADMINISTRACIJA? Naslov sestavka, ki ga je pripravil poslovodja tov. Kostič Ranko, v tem mandatnem obdobju tudi predsednik delavskega sveta TOZD Mreža, je postavljen preveč tendenciozno. V prodajalnah se v večini primerov ukvarja en delavec in to občasno bolj, občasno manj z administracijo. V bistvu se pa z ugotovitvami tov. Kostiča strinjam. Da bo problem administriranja v poslovalnicah bolje predstavljen, bom nanizal nekoliko podatkov oz. zgodovine okoli obračunov v poslovalnicah in mogoče pojasnil, da se je občasno kaj naredilo tudi na tem področju, včasih pa tudi skušalo kaj storiti. V ne tako odmaknjeni preteklosti so morali v poslovalnicah sestavljati dekadna in mesečna poročila povsem samostojno. Potrebno je bilo obdelati dobave, prodajo in zalogo pri vseh artiklih parsko in vrednostno. To delo, moram reči, je bilo res težavno oz. je zahtevalo veliko časa in točnosti. Da bi to odpravili, se je prešlo na tiskanje mesečnih poročil o gibanju zaloge in prodaje, Vendar je bila to le delna izboljšava. Bistveni premik pomeni prenos mesečnih obračunov o gibanju zaloge na strojno obdelavo v računskem centru. Prvotna zamisel, da bi spremljali zalogo v poslovalnicah tudi po velikostnih številkah se j he pokazala v praksi za skoraj neizvedljivo in zato je bil ta del opuščen. Opuščeno je bilo tudi vlaganje luknjanih kartic v parske kartone in potem pošiljanje le-teh v strojno obdelavo. V daljšem obdobju se je ustalil postopek, da v poslovalnicah sestavijo na osnovi paragon blokov štirinajstdnevno poročilo o prodaji po artiklih oz. IBM šifrah. To delo je pravzaprav problem, saj je treba presor-tirati precejšnje število para-gonskih blokov po sistemu, ki omogoča posnetek te prodaje in obdelavo na računalniku. Ti podatki iz tega zbirnega obračuna prodaje so potrebni za evidence o gibanju prodaje in zaloge, za obračun prometnih davkov, ki ga poslovalnice same ne obračunavajo in za vodenje kartoteke v poslovalnicah, ki je tudi osnova evidence o stanju zaloge v poslovalnicah ter gibanju prodaje. Tak način je potreben, da strojna obdelava lahko teče. Problemi s preobširnim administriranjem se pojavljajo, bi lahko rekel v vseh delih delovne organizacije. Povečano število IBM šifer zaradi drobljenja kupcev, povzroča tudi problem v razvojnih službah, v skladiščih, v dispozicijah, da ne rečem, da duši sam računski center. Večini zaposlenih je verjetno poznano, da smo se na delavskih svetih v juliju mesecu preteklega leta odločili za nakup novega računalnika in računalniške opreme IBM. Odločili smo se za veliko investicijo in to ne zaradi tega, da bi se lahko postavili, da imamo lasten računalnik takih in takih kapacitet, ampak iz čiste potrebe. Za ta novi računalnik se že pripravljajo programi, ki bodo omogočili racionalizacijo tudi na področju administriranja. V to bo prav gotovo vključena tudi prodajna mreža, saj je imela tudi ob uvedbi računalniške obdelave prednost. Trenutno se skuša najti rešitev v tem, da bi evidenco poenostavili in bi spremljali prodajo po komercialnem artiklu in pogojeno samo z eno IBM šifro. Raziskuje se tudi možnost, da bi v naj večje poslovalnice, ki najbolj občutijo problem obširnega administriranja uvedli mini računalnike, katerih podatki pa bi morali biti uporabni za nadaljnjo uporabo na novem IBM sistemu, ki ga pričakujemo. Upam, da se ne bo kje zataknilo, kot takrat, ko smo že celo leto v eni poslovalnici imeli mini računalnik in pripravljali in testirali računsko obdelavo dobav prodaje in zaloge v posamezni poslovalnici, pa so nam administrativni ukrepi onemogočili nakup teh računalnikov. Ob tej nujno poenostavitvi administrativnega dela pa mogoče ni odveč tudi ugotovitev, da v poslovalnicah že nekaj časa ne dosegamo parskle prodaje, ki smo jo v preteklosti že dosegali in da se s tem na neki način tudi zmanjšuje količina paragon blokov. Želeli bi vsekakor, da bi poenostavitev administrativnega poslovanja ugodno vplivala na boljšo prodajo, kot je ekstremno poudaril tov. Kostič. KAREL ZAJC PEKO V SARAJEVU V Sarajevu je poslovalnica Peko od avgusta leta 1946. Poslovni prostor imamo v najemu. Je v centru mesta, nedaleč od znamenite Baš Čaršije. Od leta 1950 je poslovalnico vodil Branko Radosavljevič. Od januarja le- Sarajevo, glavno mesto Bosne in Hercegovine, se je razvilo v politično gospodarsko in kulturno središče. V Ilidži so imeli Rimljani razkošne vile. Današnje Sarajevo pa so osnovali Turki. V starem delu mesta so častitljive starine kot naprimer Careva dčamija iz leta 1457. Novo Sarajevo se je razvijalo na Sarajevskem polju. Dokončno podobo, mogočnost in urejenost Sarajevu je dala olimpiada. Del kolektiva Sarajeva I. tos je v zasluženem pokoju. Novi poslovodja Andrej Juntez pravi, da bodo nadaljevali po isti poti, kot jo je Branko vsa dolga leta. Trudili se bodo seveda za čim boljši promet, kar verjetno ne bo težko, glede na to, da so mlad kolektiv, rezultati pa se bodo ocenili ob zaključku leta. CANA ČENGIĆ najbolj zgovorna v 15-članskem kolektivu pa pravi: »Smo zadovoljen, dober kolektiv. Problemov nimamo. Žal nam je, da smo izgubili dva tovariša. Poslovodja je pred nedavnim odšel v pokoj, Petar pa bo prevzel novo prodajalno Sarajevo II. Vsi skupaj si prizadevamo za čimboljše poslovanje in dosego ciljev, ki smo si jih zadali. Upam, da bo tako tudi v naprej.«,, Bosna in Hercegovina je naša osrednja republika. Če bi hoteli imeti glavno mesto Jugoslavije sredi državnega ozemlja, bi ga morali postaviti v Bosno, med Sarajevo in Tuzlo. Bosna se imenuje po reki Bosni, ta pa je dobila ime že v ilirskih časih. Za Hercegovino se je preimenovala Humska dežela leta 1448, ko je njen vladar po tujem vzoru privzel naslov »herceg«. Bosna in Hercegovina hrani mnogo spomninov na turške čase. Pokrajine BiH so od leta 1463 dalje postale obmejni pašaluk prostranega turškega cesarstva in izhodišče za osvajanje sosednjih dežel. V 16. stoletju, ko je bila turška oblast na višku, so se nekatera mesta zelo razvila. Turški in domači oblastniki so zidali džamije, samostane »tekije«, kopališča »aname«, vodovode, vodnjake, mostove, gostišča »ha-ne«, kamnite tržnice »bezistane«, verske šole »medrese« itd. Po veliki nevesinjski vstaji leta 1875, ko so zahtevli osvoboditev in združitev Bosne s Srbijo in Hercegovine s Črno goro, je berlinski Kongres leta 1878 poveril BiH v začasno upravljanje Avstro-Ogrski. Ta je zasedla deželo in uvedla oster policijski režim. Okupacijska oblast je gospodarila kakor v koloniji, izkoriščala je naravna bogastva in ceneno delovno moč. BiH je tako ostala zapostavljena in izkoriščana pokrajina. Ob razpadu stare Jugoslavije je bilo v BiH še vedno 72 % nepismenih. Po skoraj 500-letnem zapostavljanju je BiH doživela uresničitev svojih najglobljih želja; popolno enakopravnost svojih narodov v združitvi z ostalimi Jugoslovani. Dne 6. aprila 1945 je bilo osvobojeno Sarajevo in nekaj dni za tem vsa dežela, ki je takoj začela novo živijcnie z obnovo in hitrim razvojem gospodarstva in prosvete. Poslovodja Andrej Juntes. KMALU TUDI SARAJEVO II. Pred dnevi so se začela obnovitvena dela za poslovalnico Peko Sarajevo II. Petar Dupljanin-Pero, poslovodja nove poslovalnice je o pripravah za drugo poslovalnico v glavnem mestu Bosne in Hercegovine pripovedoval: »Že dalj časa smo iskali primeren lokal, da bi odprli še eno poslovalnico. Zbrali smo več ponudb, toda pravega ni bilo. V naselju Ali paši-no polje se je pokazala prilika. Tam je bila prva faza izgradnje novega Sarajeva. Peko je bil zainteresiran že v začetku novogradnje, toda do realizacije ni prišlo. Sam sem nato iskal možnosti, ker sem se želel izkazati. Končal sem višjo šolo ekonomske smeri, sedaj pa sem študent ekonomske fakultete. V poslovalnici I. kjer sem leta 1970 začel kot vajenec je poslovodska dela prevzel sodelavec z več staža. Kot rečeno iskal sem in ko je prodajalo podjetje Bosna folklor svoj lokal, po dokaj ugodni ceni, se je stvar začela. Peko je lokal odkupil. Sedaj smo v pripravah na ureditev. Zbrali smo vsa soglasja in dokumente. Prodajalna bo predvidoma začela obratovati sredi maja letos. Končna cena z opremo naj ne bi presegla 130 tisoč dinarjev, kar je izredno ugodno, če ugotavljamo, da je prodajna cena za kvadratni meter že preko 300.000 dinarjev.« Navodila pred začetkom obnovitvenih del: poslovodja Petar Dupljanin, sodelavec iz Biroja Bojan Prešeren in izvajalec Vidojko Đorđevič. IZOBRAŽEVANJE OB DELU Na Visoki šoli za organizacijo dela Kranj II. stopnja organizacijsko proizvodne usmeritve je diplomiral DARKO GOSAR iz oddelka 500 ISKRENO ČESTITAMO! Razširitev proizvodnje za skoraj 200 delovnih mest. UTRIP DELAVNIKA V TRBOVLJAH Kotlina je še v temi, le za obronki hribov je videti, da se dani. Prvi avtobus pripelje zgodaj, da bi do začetka delavnika opravil še eno vožnjo. V garderobah je živahno. Mnogo tega bi si imeli povedati, toda pričenja se delovni dan. Norme so zaostrene, zato je treba ujeti kakšno minuto še pred uradnim začetkom delovnega dneva. Pogled na obrat Trbovlje je danes popolnoma drugačen kot pred letom dni. Takrat se je namreč začela gradnja prizidka. Sedaj je to že kar velika tovarna s 500 delovnimi mesti. Število delavcev se vsak mesec poveča za osem do dvanajst. Prvotna zgradba je v celoti preurejena za proizvodnjo. Vse prostore za spremljajoče dejavnosti so preselili v prizidek. Tako so v spodnji etaži vratarnica, jedilnica, garderobe in sanitarije. V prvem nadstropju so skladišča, mehanična in elektrodelavnica ter prostori za režijske službe, to je obračunska pisarna in tajništvo vodje tozda. Vsa bivša proizvodna hala je preurejena v šivalnico, ki je pridobila 200 novih delovnih mest in seveda opremo zanje. Vsa oprema še ni izdo-bavljena, sicer pa sprejemajo delavce postopno, ker se manjša skupina lažje vključi v proizvodnjo. Sprejem novih delavcev je prepočasen, pravijo. Dobre delovne sile skoraj ni. Pri testiranju jih odpade skoraj polovico. Novospreje-ti delajo najprej enostavnejša dela, nato pa se pomakne naprej in napreduje ter se tako priuči na več delih. Kvaliteta red in disciplina Delovni posvet: Pavel Tadel in Danica Mrak. so na dokaj visokem nivoju. Izboljšati kvaliteto, to so si zadali za nalogo, pravijo pa, da jo tudi bodo. Vodja tozda Pavel Tadel je pred vrati že v zgodnjem jutru kot da bi prišel iz bližnjega naselja. Toda za njim je že dolga pot. Prišel je iz Tržiča, več kot uro vožnje. Občudujem ljudi, ki poleg običajnega delavnika zmorejo tudi tako naporno pot. Prvi posvet je že zjutraj. Sekalka zgornjega usnja Štefka Zale- Sekalka zgornjega usnja Štefka Zalezina. Kako naj odrežem dober zgornji del, če pa je usnje tako slabo? zina je ugotovila, da je usnje izredno slabe kvalitete. Kaj storiti? Na zavodu za zaposlovanje niso dobili potreb po delavcih v taki sestavi kot so sprejemi. Vodja tozda prepričuje predstavnike birokracije, da ima take in podobne potrebe, ter da bodo sprejeli približno deset delavcev mesečno, vse okoli papirnate vojske pa da bodo uredili. Na rampo je pripeljal avto usnje in drug material, uro za tem pa bo že odpeljal zgornje dele. To je vsakdanja povezava z matično tovarno. Iz hotela Rudar so pripeljali malico. 135 dinarjev jih stane, razdelili pa jo bodo v novi jedilnici. Delo se nadaljuje. Urini KRIV JE NEKDO DRUG Praktični prikaz gašenja. kazalci se odmikajo dvanajsti uri. Za preko 30 novih delavk je uvajalni seminar in preizkus znanja iz varstva pri delu ter praktični prikaz gašenja z gasilnimi aparati. Mimo vratarja hite delavke popoldanske izmene, medtem ko se »dopoldanci« odpravljajo domov. Vodja tozda se je vsedel v rdečo stoen- Na 51. sejmu mode »Modeurop« v Ziirichu so se izoblikovale modne usmeritve za sezono po-mlad-poletje 1986. Osnovni modni stil za ženske v naslednji sezoni bo »temini« ali »lady« stil, moški stil, »seksi« stil in »preprosti« stil. Paleta barv je izredno široka: od bele, rumeno sončne, oranžne do barve ciklame preko umirjenih in diskretnih tonov (vsi odtenki rjave barve) do močnih bordo in modre ocean. ko in čez nekaj več kot uro, ker je gost promet, bo že doma. Toda še prej se bo oglasil v vratarnici Peka, da bo podpisal sporazum. Naslednji dan se je proizvodno poročilo glasilo: 361 delavcev v tozdu Trbovlje, izdelanih je bilo 4320 parov zgornjih delov. Za »temini« stil je osnova ženska salonka v različnih izvedbah. Osnova je višja peta in ozko kopito z dokaj koničastim prednjim delom. Kakor v predhodni sezoni prevladuje naravno usnje in lak, nov modni detajl pa so sponke in jermečki različnih debelin z vsemogočimi križanji. Predložene usmeritve bodo zahtevale kvalitetne materiale, mehko preša-no usnje in veliko materialov ki jih bo izredno težko nabaviti na domačem trgu. Delavci vse bolj zahtevajo da se odločneje borimo za razvoj samoupravljanja in odkrito povemo kdo zavira izvajanje ekonomske stabilizacije. V izvajanju dolgoročnega programa stabilizacije se vedno govori o nekom drugem, ki da je krivec. Visoka inflacija degradira rezultate gospodarjenja in ima negativne posledice za položaj delavcev in občanov. Kljub velikim problemom z oskrbo ob skupnih naporih raste proizvodnja in izvoz. V rezultatih se skriva še nekaj. To je odgovornost za gospodarjenje z izgubo. Zahteva se izvoz za vsako ceno, cene na domačem trgu pa naj bi to pokrivale. Na drugi strani pa smo prišli do meje, ko breme stabilizacije vse bolj pritiska na osebne dohodke in socialni položaj delavcev. To ne more biti motivacija za boljše delo, organizacijo in produktivnost. V prodajalnah se namreč srečujemo z vrsto nepravilnosti v proizvodnji, kar strokovnjaki imenujejo »človeški faktor«. Skoraj neverjetno je, da nismo v stanju izdelati takega lepila, da se podplati ne bi odlepljali, pa čeprav delamo lepljeno obutev že od leta 1949? Na eni strani smo vložili ogromna sredstva v razvojne laboratorije, ki delujejo kot vsemirske ladje. Samo v Jugoslaviji imamo registriranih 23.000 doktorjev znanosti in magistrov, toda le 6 % jih dela v proizvodnji, zato se normalno ni spremenila odvisnost od uvoženega znanja, ki ga seveda drago plačujemo. Na problem odlepljanja opozarjamo že dolgo, toda danas, ko stane čevelj več sto starih tisočakov, bomo nekvaliteten čevelj težko prodali, pa še tega čez nekaj dni zamenjali za nov par, ker bo podplat odlepljen. Prvič je to nenadomestljiva materialna izguba, ruši se ugled firme, pa se vprašamo kdo za to odgovarja. Ni bilo samo enkrat o tem govora na delavskem svetu tozda Mreža, toda nič se ne premakne. Zaradi slabe kvalitete in reklamacij izgubimo veliko sredstev. Bomo za prihodnje sezone to popravili in se na napakah kaj naučili? V skrajnosti gremo tudi z druge strani. Pri planiranju in izbiri kolekcije za prihodnjo sezono smo v mislu varčevanja skrčili komisijo za izbiro. Včasih je bila komisija sestavljena iz dvanajstih članov iz prodajaln, ki so poznali svoje tržišče. Sedaj je v komisiji 5 članov (Zagreb, Beograd, Ljubljana, Maribor in Split) od katerih sta samo dva trgovca. Vprašujem se, kakšna je bodočnost in pro-dajnost te kolekcije, hkrati pa seveda proizvodnja Peka v situaciji, ko na tržišču vlada zakon ponudbe. Nisem ekspert za prodajo obutve, toda prepričan sem, da sem se od leta 1949, odkar delam v poslovalnici, nekaj naučil in da so cenili mojo in strokovnost mojih kolegov, ki smo dolga leta sodelovali pri izbiri kolekcije. Z vsem tem in podobnim se ustvarja miselnost, da smo kot družba nemočni, da akcij ne izpeljemo do konca. Samoupravljanje ne smemo ovirati, kakor tudi ne smemo dati prav zagovornikom, ki trdijo, da postaja samoupravljanje neučinkovito. S tako miselnostjo se ne more strinjati pošten delavec, ker pri samoupravljanju ni izrečena še zadnja beseda. Zvonko Gol MODNE NAPOVEDI JMW7 ^ Kžjtfft ...L:ylt EST . • M J vJŽflBL WUM -v. * mš DOPISUJ V SVOJE glasilo: PREKINITEV DELA MORIJA, KLANJE ENOCELIČNA ŽIVAL, MENJAČICA BICIKEl SESTAVIL'- BLU KARL0VAC MADŽARS M0S. IME POKOJ, TIŠINA LZMETAČ NABOJEV PRI PUŠICI PRIPRAVA APARAT NAKAZA, SPAČEK GRADBENI MATERIAL PEVEC MADRIGALOV SLA PO OPERIRANJU M 1/omz.M lODZDUCiLl' TRZAJ Z VEKAMI IMEARHITEK, EKE MUSIC IBSENOVA DRAMA KRANJ SODOBNI ITALIJAMS DIRIGENT MEGLI P0D08EU U/žEK OBLAK, PLASriJlU TROPSKA MALARIJA IM0R5UA DEJAVN05T PL05K0VUE MERE PO 100 M* NEKDANJA 5LIIŽKIUJA UAVOJNICA ROLO HEIEUA- KRAJSE SEJANJE. SAJA STRA5N05T HUD05T IME NORVEŠKIH KRALJEV MLEČNI IZDELEK MINATTI IVAN PODZEME- LJSKI HODNIK LADJA MA TR1VR5TE VESEL GRS. ČRKA 5T0 LET CESKIŠnuC SKAKALEC ( PAVEL) ZVEZDA V OZVEZDJU OREL KLEPAR5K0 ORODJE ZA ROBIJEHJE REKA V JAJCU ANTON DERMOTA TELIČEK REKA V LENINGRADU SPANSK0 ZEN. IME 'UJCEVA ZENA VULKAN MA FILIPINIH MESTO Z.AH0D.0D MADRIDA 1 RUMENO JAJCUEH BARVILO V RUMENJAKI T E ANA PAVLOVA MMÄ NOTA.C LAHKA MREŽASTA TKANIMA IZBOLJŠAVA V PROIZVODNJI CELJE VALIČ ALES ANČKA LEVAI? TAVČAR IVAN UKOVAN ČLOVEK. VKOVAUEC VEČJA PESEM PLE5AST Atl.FILM.IM IV IGRALEC LTEPDD USTANOVITEV 0F PRVI Ml A J DAN ZMAGE STARI- KAVO DREVO NAGRADNA KRIŽANKA Za zadnjo križanko smo dobili 28. rešitev. Izžrebal jih je naš sodelavec iz tozda Mreža Jože KAVČIČ. Razdelil jih je naslednjim dobitnikom: 200 din - BOGDAN KLEMENČIČ - 512/6 150 din - MIRO HRGOVIČ - 510 100 din — PEPCA ZAVRL - 511/6 70 din - DRAGAN SRDANOVIČ - 500 70 din — IVANKA PAJNTAR — upokojenka Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« do vključno 11. maja 1985. ZAHVALE Ob izgubi moje drage mame JOŽEFE PUNGARŠEK se vsem, ki ste mi izrekli sožalje in za denarno pomoč najlepše zahvaljujem Lojze Pungaršek Ob nenadni izgubi mojega dragega brata ŠTEFANA PAUNA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka 510 za izrečeno sožalje in denarno pomoč Anka Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam iz oddelka šivalnice 512/2 za lepo spominsko darilo in jim želim še veliko delovnih uspehov. Žepič Francka Ob smrti moje drage mame se sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 521 iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč. Silva Klemenc PRIŠLI ODŠLI V TOVARNO Zlodej Jernej, Jevtič Ljuba, Sajovec Izidora, Meglič Vesna, Cotelj Mateja, Jurišič Luce, Ocvirk Ljudmila, Juvan Polonca, Lovrinovič Milkica, Petrovič Marica, Bratuša Milan, Strelec Dušan, Dolenc Robertino, Slabe Mladen, Žitnik Miha, Smolej Ignac, Majstorovič Svetlana, Kosi Mirko, Šarkan Sabina V TOZD BUDUĆNOST Kavran Dušan, Balent Josip, Hizak Ivan, Turkovič Zlatko, Povijač Zvonko, Bulf Dražen, Canaki Božo, Novak Josip V MREŽO Bled Ažman Barbara Litija Rozman Antonija Prevalje Potočnik Monika M. Sobota Farič Anica Škofja Loka Kandiž Andreja Sisak Bogdanovič Radmila Zagreb III. Novakovič Mica Sremska Mitrovica Popovič Snežana Titograd I Vukašinovič Stanislava IZ TOVARNE Eržen Mojca, Kramar Metka, Lakič Fatima, Vreča Damjan, Ljuič Dragivoje, Šavs Marija, Tadel Leposlava, Grašič Milena, Paurič Cvetka, Laibacher Sonja, Drnovšek Irena, Steban Aljoša, Gorenjec Jožica, Legat Helena, Bedina Dragica, Doring Brigita IZ TOZD BUDUĆNOST Blagaj Franjo, Struski Mladen, Kapitan Katarina IZ MREŽE Celje I Brzaj Zlatka Litija Krefl Marija IZ ŠOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV ______________________j LITERARNI KOTIČEK NEKOGA MORAŠ IMETI RAD Nekoga moraš imeti rad, nekomu se moraš zaupati, ne glede na to, ali je človek, žival, predmet ali rastlina. Sedim in premišljujem, če sploh imam tovariša ali prijatelja. O, imam, dovolj jih imam. Bi se jim lahko zaupala? Ali imam koga rada? Premišljujem, kdo naj bi bil to? Je mar kdo izmed prijateljev ali prijateljic? Ne, nihče izmed njih ni. To je mati. Mater moraš imeti rad, čeprav ne maraš tega priznati, saj te neguje, ti posveča vso svojo pozornost, izkazuje vso svojo toplino in nežnost. Zate skrbi od rojstva, te vzgaja in usmerja na pravo pot. Mati, ta beseda je tako majhna, a v resnici tako velika, skrbna, nežna. Komu naj se zaupaš, če ne materi? Lahko ji zaupaš probleme, ki jih ni malo, in rešili jih bosta skupaj. Skupaj bosta preživljali lepe ali hude tre- nutke. In ko odrasteš, se osamosvojiš in si ustvariš lastno družino, ponavadi odideš in mati ostane sama, ostarela, utrujena, slabotna. Za ves njen trud, ki ga je vložila, da te je vzgojila, je včasih lepo poplačana, včasih pa jo otroci zapustijo, kot da ni več njihova mati. Saj te ne rabimo več, si mislijo in odidejo na svoje. Res, rad moraš imeti nekoga, mu zaupati, da ti pomaga iz težav, ti skuša izkazati svojo ljubezen. Beseda rad pomeni, da moraš nekoga ljubiti, resnično ljubiti, mu pomagati. Mati, ta svetli lik, ki v tebi ugaša, ko odrasteš. Razmišljaš o njej, kot je razmišljal Cankar, ki je ob vsej svoji jedki kritiki družbe našel tople, ljubeče besede in z njimi postavil spomenik drobni, skrbni, sivi ženici, materi. Ana R. NAŠI NOVI UPOKOJENCI Letošnje aprilske upokojenke so postale: GRAŠIČ MILENA iz montažnega oddelka 521 LAIBACHER SONJA iz montažnega oddelka 522 LEGAT HELENA iz finančnega sektorja ŠAVS MARIJA iz montažnega oddelka 520 TADEL LEPOSLAVA iz šivalnice 512 Ob odhodu se jim zahvaljujem za vloženo delo in trud, ter da bi jim prihodnji dnevi minevali v zdravju in zadovoljstvu. MAMA — TO NAJLEPŠA JE BESEDA, KI ČLOVEKU IZ SRCA PRIVRE NA DAN. PREPOLNA JE LJUBEZNI, LEPIH MISLI IN ŽELJA TER DEJANJ Njena beseda mi je kažipot v življenje in pomiritev v zadregi. (Mateja) Moja mati je potrpežljiva in popustljiva. (j£mez) Pri njej se počutiš varnega, zna te razveseliti v žalostnem trenutku. (Saša) Rešuje tisoč problemov. Kadar je žalostna, se mnogokrat čutim krivo. (Tatjana) Če bi jo kdaj izgubila, bi ljubezen do nje ostala. (Natalija) Imamo jo radi in nam pomeni največji biser na svetu. (Hedi) Učenci 7. razreda OŠ heroja Grajzerja KURIRČKOVA TORBICA V PODLJUBELJU Primož je do šole prinesel kurirčkovo torbico. V šoli smo se zbrali: otroci iz male šole, šolarji, vojaki in nekdanji kurirji. Med njimi je bil tudi moj ata. Povedal je kako so kurirji med vojno nosili važne pošte za partizane. Marko Knific L razred podružnična šola Podljubelj V ponedeljek je v našo šolo prispela kurirčkova torbica. Na Žagi jo je sprejel pionir Aljaž. Nato smo jo prinesli v šolo. V šolo so prišli borci. V pozdrav je zaigrala himna. Primož Kuhar 1. razred Po malici smo se oblekli. Toni, Rajko in jaz smo tekli do žage. Pri žagi so nas počakali pionirji iz Grajzarjeve šole. Povedali smo geslo. Predali so nam torbico. Tekli smo do Divjaka. Naslednji postojanki sta bili pri Slugi in pri Užarju. V šoli smo pripravili kratek program. Borci so nam pripovedovali kako je bilo med vojno. Nato smo kurirčkovo torbico odnesli nazaj do žage. Aljaž Golmajer 2. razred MAMI, RADA TE IMAM Podarila mi je življenje; varno me je vodila in me še vodi po poti življenja. To je moja mami. Skrbi zame, za brata in naš skromni dom. Težko je povedati ali napisati, kaj čutim do nje, ki mi je najdražja in najbolj potrebna. Vsak trenutek se lahko obrnem k njej s prošnjo, vprašanjem, tudi z zahte-vo. Dela v tovarni Peko. Vem, da se mora zelo truditi, da zasluži dovolj denarja, da se lahko preživljamo. Dan se ji prične že zgodaj zjutraj in traja do večera, ko trudna leže. Vsaka mati želi svojim otrokom vse najboljše. Tega se moramo zavedati, ji biti vse življenje hvaležni in ponosni nanjo. Mojca Janc, 5. b OŠ heroja Grajzerja STVARI, KI ME NAVDUŠUJEJO Zelo rada plešem, pojem, se veselim v družbi, telovadim, kuham, rišem, a najraje spim. Nekateri otroci ne marajo spanja. Zvečer se upirajo, da ne gredo v posteljo, da še niso zaspani. Meni niti reči ni treba. Včasih si spanje privoščim tudi popoldne. Takrat se mami jezi name, češ, raje bi pomila posodo. Nanjo pa se jezim tudi jaz. Ponavadi v zgodnjih jutranjih urah. Kako lepo je spati in sanjati o lepih stvareh. Takrat, ko je najbolj zanimivo, me nekdo potreplja po rami: »Vstani!« To je ponavadi mami. Zagodrnjam ji: »Samo še ma- lo.« In spim še kake pol ure, ko vstane oči in grobo zavpije: »Vstani, Ura je že sedem!« V petih minutah sem nared, da grem lahko v šolo. Na poti še premišljujem, kaj bi se potem zgodilo z malim Jakcem iz sanj. Naslednjo noč bi rada s sanjami nadaljevala, a to mi ni še nikoli uspelo. Včasih se zbudim prestrašena, ker so sanje tudi strašne. A vseeno rada sanjam, saj mi sanje dostikrat nadomestijo zanimivo knjigo. , _ J Oba Brezavšček, 7. a OŠ heroja Grajzerja PRIZNANJA ZA POŽRTVOVALNOST Osnovna organizacija sindikata in komite za SLO in DS sta sklenila, da se delavkam in delavcem za požrtvovalnost pri preprečevanju škode in odpravljanju posledic poplave izreče PRIZNANJE IN ZAHVALO Sindikat je priznanje izrekel delavcem in delavkam iz oddelka 512 in 524 popoldanske izmene, ker so nesebično priskočili na pomoč in preprečili da ni nastala veliko večja škoda. Sedemnajstega januarja je zaradi zmrzali počila vodovodna cev v skladišču gotovih proizvodov v III. etaži. Voda je poplavila skladišče in zalila škatle na tleh. Delavci popoldanske izmene so vodo odstranjevali in prestavljali škatle s tal na police. Dejanska škoda je ocenjena na 230.000 dinarjev, skupni stroški pa znašajo 840 tisoč dinarjev. V to vsoto so všteti vsi stroški za popravilo čevljev, sušenje, plačila nadur v DE kjer so čevlje popravljali. Če delavci ne bi ukrepali takoj bi bila škoda nekajkrat večja. V ORMOŽU ODPRLI NOV OBRAT V ponedeljek, 22. aprila je v obratu Ormož stekla poskusna proizvodnja. V začetku bo zaposlenih 64 delavcev, kasneje pa se bo število povečalo; do julija na 150, do prihodnje pomladi pa na 270. Izdelovali bodo zgornje dele za športno obutev. REKREACIJA SPORT V________________________________________ V prelepem sončnem vremenu smo se na cesti, ki vodi proti koči Pod Storžičem pomerili v sankanju. Nekateri so tekmovanje vzeli zelo resno, najbolj sigurno zmagovalec Meglič Mirko, ki je na cilj pridrvel s časom 1.11.80, prav tako drugouvrščeni Medič Silvo (1.15.00) in tretji Teropšič Jože (1.18.40). Tudi Meglič Franci (1.20.00), Žakelj Božidar (1.40.00), Rosič Smajo (1.42.00) in Kadivnik Ludvik (1.45.80) niso kaj dosti zaostajali za vodilo trojico. Bibič Katarina kot edina predstavnica ženskega spola (vse ostale so bile zadržane), se je uvrstila nekako v drugo polovico (2.12.20), za njo pa so prisankali še Kodorovič Štefan (2.16.50), Bajič Radenko (3.00.02), Vujičič Rade (3.42.02), Cakovič Milovan (4.14.06) in Džebič Ferid (4.57.00). Po napornem tekmovanju smo se okrepčali v koči Pod Storžičem. Organizator in zmagovalec je razdelil nagrade, najbolj zanimiva pa je bila svinjska glava, ki si jo je prislužil predzadnji tekmovalec. Da pa ne bi bila pridobitev nove glave preveč enostavna, je moral dobitnik ponjo na drevo. Tako, zdaj je sankanje za nami in z mislimi smo že pri novem tekmovanju — pri smučanju. B. K. Prihodnjič: Problemi delegatskega sistema KAJ MENIJO DELEGATI? Otroško varstvo po novih cenah. Peko v Bosni N________________________________________/ DELAVSKE ŠPORTNE IGRE Da bi povečali množičnost in naredili športna tekmovanja za delavce še bolj zanimiva razpisuje občinski sindikalni svet Tržič tekmovanja v delavskih športnih igrah. V tekmovanje so vključene športne prireditve in tekmovanja v počastitev praznika dela — 1. maja in dneva republike — 29. novembra. Tekmovanja bodo v partizanskem mnogoboju, krosu in atletiki ter tekmovanja v zimsko športnih panogah za osnovne organizacije zveze sindikatov. Ekipna tekmovanja v posameznih panogah sestavljajo člani osnovnih organizacij sindikata. S takim sestavom želijo doseči, da bi se v športno-rekreativna tekmovanja vključilo čim večje število delavcev in osnovnih organizacij. Na prireditvi v domu TVD Partizan so bili razglašeni uradni rezultati in podeljena priznanja ter diplome udeležencem zimsko športnih tekmovanj. Ekipni zmaglovalec so člani OO tozda OBUTEV, dobro pa so se odrezali tudi ostali tekmovalci iz naših osnovnih organizacij, saj so na primer v kategoriji članov do 25 let (veleslalom) zasedli prva štiri mesta. PRAZNIK ZENA V NAŠEM NAJMLAJŠEM KOLEKTIVU Osmi marec, dan cvetja in daril, dan mater in žena, dan, ko se postavlja vprašanje, kako obdariti mater, ženo, prijateljico in sodelavko? Šopek rdečih rož, znak pozornosti, sreče in ljubezni so najlepša darila. A vendar ni tako! Najdragocenejše za mater je nasititi lačna usta svojih otročičkov, svojih bližnjih. In naše? Nesebično ji pomagati, namesto ovenelih rož, rešiti vsaj eno mlado življenje, ki se bo razcvetelo kot tisoče rdečih rož. Takšno je bilo razmišljanje in moto, ki nas je vodilo v pripravah na praznovanje žena. Zato tudi ni naključje, da smo praznik mater in žena praznovali brez šopkov in cvetja. Sredstva, ki smo jih namenili za šopke, smo nakazali prek Rdečega križa za pomoč lačnemu prebivalstvu Afrike. Nam pa ostaja zadovoljstvo, da smo nesebično in humano pomagali materam, katerim sta vsakodnevna spremljevalca lakota in siromaštvo. Svojim sodelavkam, da ne bi ostale popolnoma prikrajšane za svoj praznik, pa sta Osnovna organizacija sindikata in zveze socialistične mladine, s toliko večjo vnemo pripravili kratek kulturni program, ki so ga izvedle mladinke delovne enote 513 in pionirji Osnovne šole Benedikt. Predsednik IO OOZS Peko Benedikt Vladimir Dokl NAŠI PETDESETLETNIKI MIRKOVIČ ESTRA — pomočnik 2 v poslovalnici Novi Beograd BUBALO MARIJA — izvajanje kombiniranih del v šivalnici 512 ŽUNKO ANGELA — lepljenje nacvikane golenice v oddelku 523 ISKRENO ČESTITAMO čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marija Slapar, Tomislav Zupan. — Glavni in odgovorni urednik: Marija Slapar. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3800 izvodov v slovenskem in 1800 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.