teto IV., itev. 299 lk . , _________ Foftnlna pavSaflrana. V L'utJlIanl, sobota dne 22. decembra 1923 (ena 1*90 oin |fH«l» ob 4 «|utr»|. IStane roesuCno l'2-bo Oifl Zt inozemstvo 26'— # acobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva centa st 16/1 Telefon iu 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uoravnlfitvot Liut>i|.tna. froiernov* Ol. it. 64 Telet «L M Podružnice: Maribor. Hm varsaa uL L Tet »L -JO. Cello. Alekundron C Račun on poitu. ceko*. uvoda 4te«. 11.841 Ljubljana, 31. decembra. £»oba koluka je napočila. Županstva so dobila ukaz, da določijo v smislu člena 8. pravilnika «j uporabi ljudskega dela ra popravo javnih cest«, za kakšno takso lahko državljani zajnenjajo osebno delo z denarjem za tekoče leto. Ta odkupnina znaša dnevno 20 dinarjev za osebo _ za vse moške in ženske od 18 do 50. leta — 50 Din za en voz in 100 Din b en avtomobil. Davčni zavezanci, ki plačajo od 100 —300 Din neposrednega davka, morajo plačati dvojno tak-80. od 300—500 Din trojno itd. j Županstva so morala zahtevati od davčnih uradov zaznamke davkoplačevalcev z navedbo, koliko neposred cega davka plačajo.. Finančna uprava ie je postavila ria precej originalno stališče: Sporočila je županom, da dobe sezname davčnih zavezancev, a plačati morajo posebne pristojbine, tako irjorajo torej županstva, vršeč Iprenešeni delokrog, za uradne izpiske ite posebej plačati iz občinske Maja jne. O kuluku smo v našem listu že do fctikrat pisali ter opozarjali na nori Eiestnost, krivičnost in kolosalna hre-mena te novo uvedene tlake. Poka-tali smo s prstom na glavnega krive«, da ep je za naše kraje uzakonil kubik ter očitali SLS. da je ona sprejela kuluk Se z Markovim prot<>k>'om, V o ys privolila v saroorndfkalski režim. Tudi smo poudarjali, da so klerikalni poslanci takrat, to w je sklepal za kon o kuluku, lepo molčali. me«to d;> M se kakor tigri vrgli v ohr.imbo naj-vitalnejsih pravic slovenskega ljud ttva. Klerikalci so spretno širili med nr-ttvednim ljudstvom, da «o naše napovedi le politična intritn Mnogi nji-, bovi volflci niso hoteli verjeti, ko smo pm baš na kuluku doka/ali. kako eo bili ftd SLS varani in pnščeni na cediti. Klerikalni poslanci se sedaj oprs tfčujejo. da se niso zavedali, kalen ražna in dalokosežnn zadeva je knlul: m naše krale. Mis'ili so baje. da je kuluk le bolj za južne krajo. SLS p ia je nanj pristala le pod nogo jem, o.-t K ga v Sloveniji ne izvaja. Seveda so to prazni in za politično 8videvno?t SLS prav žalostni izgovori. Vlada je namreč takoj, ko so bilo j dvanalstine za zadnle četrtletje spre- j lete. in sicer z dejansko pomoč;i» Klerikalcev, izdelala na podi n tri v njih ji danesa pooblastila podrobne predpise o načinu izvedbe nove tlake. Klerikalci so bili takrat zaposleni s skrbmi. kdo bo fikof tu in koadjntor »am. brisali so se za proste vozne listke za Orle tn za posebne vlake r* katoliški [ shod. pa niso imeli časa se internirati. ali bo Slovenija od kuluka izvzeta ali ne. Njihovi agitatorji p° deželi so jiozncje laorali liudstvn. da hodo «r>iš, poslanci že poskrbeli, da ostane kubik pa papirju« in glej kuluk js> že tu! Ka kor z avtonomijo, je ljudstvo »odij tudi s knlnkom opeharjeno. Jutri bodi eeved3 klerikalci zagnali divji k-ik in vik. Toda nihče jim ne bo verlel. Ravno te dni so gospodje od SLS v Pet. srradu neprestano glave skupaj -tika li z radikoli ter se slovesno pripravljali ra odkrito podpirante vlade. Značilno je za poštenost in doslednost klerikalne politiko, o čem vse so vo-iitelji SLS irovorili kot o pojrojih za »stop v vlado, fitali smo. da so zalita vali dobro plačano mesto podpredsednika parlamenta. Vse mogečo 'n nemosroče stvari so klerikalci zahtevali. da bi vstopili v vlado, samo "»-kaj nismo nikier slišali in brali. Niti besedice ni hilo govora r tem, da bi klerikalci zahtevali odpravo kuluk.i v Sloveniji kot pogoj za njihov vstop v vlado. «Kje je naša ST/!?, vnraiSujejo klerikalni Pipani širom Slovenije, po ndarlajoč. dn so se oni sami morali boritf proti ktilnkarski krivici in izvtw-[evati. da se občinam ne c^kladajo nova bremena. Poslanci SLS pa se ta-N.S v Beogradu razsrovarjajo. čnknio na vladne jasli in vlečejo po 300 Din ca dan. Ljudstvo Je dozdsri po večini ver joto obliubam duhovščine Dane* si že prav krepko mane oči. Kuluk je tu, v vsej svoji resnosti in z vsemi svojimi velikimi bremeni, ki so večin ko-Kor menda vse dosedanje davščine skupaj. Kuluk že poje. On je «-o*lčno darilo frierikalne tlgTOvske politike slovenskemu liudstvn. Dobili smo ga. ko je imela ST£! v SI overi ii od 26 posltm-i*v 21 fn ko le klerikalna stranka uo-rila vso politično odgovornost za našo fokraiino in za naS del naroda Radikali naznan'a'o prekinfenre s klerikalci KOROŠEC PRI DAVIDOVIČU. - DEMOKRATSKI PROJEKT O DE-CENTRALIZACIJI IN DEKONCENTRAC1JI. — PROGRAM DEMOKRATSKEGA KONGRESA. Beograd, 21. decembra, p. «Vr«ni.» i« podrobno IzdoJftr.. Predložen bo bodočemu kongresi-8tra:ike v odobri in drugi radikalaii večerniki nazia njajo noeoj, da so pogajanja mod ra-dikalci in klerikalci prekinjena. S tc-m so tudi oficijelno potrjene informacijo Vašoga dopisnika. Danes dopoldne }t dr. Korošec posetil predsednika demokratskega kluba Lj. Lavidoviča, kuto-remu je predložil, da se po praznikih nadaljujejo pogajanja o ustanovitvi opozicijonalnega bloka. Gosji. Davidovič je vzel ta predlog na znanje, toj bo o njem poročal glavnemu odboru stranke in demokratskemu klubu. Glavni odbor demokratske stranke jo včeraj tn danes razpravljal o Mariiv-kovičem projektu, ki določa stališče stranke napram vprašanju decentralizacije ter dekoncentracije. Predlog je izšel Iz pobud, ki so dospel« glavnemu odboru zlasti od slovenskih ter pre-čanskib demokratov sploh in je sedaj tev. Marinkovidev projekt bo tvoril podlago vseh razgovorov demokratske stranke za kooperacijo z drugimi strankami. Značilno je, da bosanski muslimani Izjavljajo, da bi oni mogli na tej podlagi revidirati svoje dosedaj avtonomistično stališče. Ostavka poti. Pribičeviča na članstvo glavnega odbora demokratske stranke vzbuja še vedno veliko pozor-gost. Gosp. Pribičevič smatra za pc trebno obnovitev glavnega odbora po toni strankinoga koncrresa. V tem -mi-siu je razumeti tudi dejstvo, da formalno svoje ostavke še ni preklical, akoravno je odbor ni vzel na znanje. Prihodnji teden nastopi politična tišina. ki bo trajala dalpč notri v januar, ker sledi katoliškemu božiču šo pravoslavni. Pospešeno delo v finančnem odseku VLADA SE TRUDI. DA BI SE PRED BOŽIČEM KONČALA PRORAČUNSKO RAZPRAVO V ODBORU. - PRED OSTRO DEBATO O KONCESIJSKEM SISTEMU. ! Venfzelos naj reši Grčijo i NUJNI POZIVI K POVRATKU. — REPUBLIKANCI ZAHTEVAJO TA'< KOJ5NJO PROKLAMAC-IJO REPUBLIKE. Atene, 21. decembra, j. Častniška liga Je sklenila pozvati Venlzelosa, nuj se takoj vrne v domovino. Ta sklep se spravlja v zvezo z bojaznijo, da bi mogli Pangalos in drugI ekstremistl dobili vodstvo v državi. Atene, 21. decembra, s. K«kor javljajo listi, so častniki grške vojske sklenili, uajiTositi Vonlzelosa, naj se vrne na Grško in z neomejenimi pooblastili izvode razčlščenjc notranjega položaja. Vojaške zveze se obvezujejo, da se bodo takoj po povratku Venizvr-losa razpustile in da se ne bodo več udejstvovale na političnem polju. Tudi več liberalnih poslancev, mod njimi ministrski predsednik Gonatas, so brzojavno naprosili Venlzelosa, naj pospeši svoj povratek na Grško In naj prevzame oblast. Deputacija poslancev je včeraj odpotovala v Pariz, da izroči Venizelosu to povabilo in pismo voditelja revolucijonarcev Plastirasa, v katerem se poudarja nujnost njegovega povratka. Atene, i 1- decembra, j. Po vsej državi se vršlio velika manilestančna zborovanja, kl zahtevajo takojšnjo prokla- Beograd, 21. decembra, p. Danes je plenum linančnega odbora razpravljal o proračunu pol.edelskega ministrstva. Poslanec dr. fiečerov je obrazložil, da poljedelski minister ni dul nobenega ekspo-zeja. Poročal ni nič o uušj žetvi, o stanju živinoreje in o bidrotebničnili delih, ki s« vrše v naši državi. V ministrstvu se dela povsem birokrutsko. Povsod se govori o štednji, v poljedelskem ministrstvu pa imamo poseben oddelek za veterinarstvo tn poseben oddelek za živinorejo. Mnogo premalo se stori za poljedelsko izobrazbo naših seljakov. Govorili so še posl. Vesenjak, dr. Kulovoc, Ne-deljkovič, Borisavljevič, Jojič, Sumenko-vič, Urgin, Novakovič in Kovačevid, nakar je minister Miletič izjavil, da sprejme vse predlagane ainandmane in prosil finančnega ministra, da se tudi on Izjavi o tem. Ka željo finančnega ministra Je bila v svrho sporazuma s poljedelskim ministrom debata odgodena in seja zaključena. Popoldne je finančni odbor razpravlja) proračun ministrstva za javne zgradbe. Ker je minister Uzunovič v ostavki, se seje ni udeležil ln je proračun branil finančni minister. Po živahni debati je bil proračun ministrstva za javne zgradbe sprejet z 18 glasovi proti 7 glasovom. Nato Je odbor po kratki debati sprejel proračun ministrstva za šume tn rude. Ravnotako je bil sprejet proračun rezervnih kreditov 121 milijonov dinarjev brez diskusi.«. Prihodnja seja Jutri dopoldne z dnevnim redom: Državni dohodki ln finančui zakon. Beograd, 21. decembra, p. To pristanku finaučne.ga ministra se je povišal proračun ministrstva prosvete. Med ostalimi povi&anjl za razne prosvetne svrhe se je odobrilo, da se dovoli povišek za kemične institute v Deogradu, Zagrebu in Ljubljani 250 tisoč dinarjev, u medicinsko fakulteto t LJubljani povišek ISO tisoč dinarjev, za elektrotehnični institut v Ljubljani povišek 700 tisoč, za odkopanje Diokleclanove palače v Splitu 30 tisoč, za muzej v Zagrebu 80 tisoč, za etnografski muzej v LJubljani 60 tisoč, za observatorij v Zagrebu 20 tisoč dinarjev. Beograd, SI. decembra, r. Vlada pritiska, da bi finančni odbor po moinosti Se jutri končal proračunsko razpravo. Ako bi jutri ne Mo. hoče tudi !>o v pondeljek imeti sejo. Pričakovati pa je Se ostrih debat zlasti pri finančnem zakonu, ki m. dr. določa tudi koncesijski sistem za ustanavljanje novih industrij. Minister trgovine navzlic sploAnemu odporu pospndarskih krogov vztraja na tej določbi in je resno računati s tem, da jo bo vladna večina odobrila... tnacljo republike. Na podlssl resolucft, sprejetih na teh zborovanjih. Je KondtlU posetil resentu Koridurlotfea 'cr zahteva! sestavo republikanske vlade, cci da Imz republikanska stran'« v narodni skup. ščlnl nad 200 mandatov. Regent si k pridrial odločitev. Danes zboruje velik svet političnih Iti vojaških voditeljev, da se posvetuje o takojšnji proklamaclji republike. Ccprat jc PUstlras Izjavil, da nc bo odstopil pred sestankom narodne skupščine. Izvršuje častniška liga hud pritisk, da bi takoj dobila vlado. Ministrski ptedsednlk bi postal Kondllls. notranji minister Pangalos, zunanji minister Russos, mornariški minister lladžlklrlakos. Pancalos Je baje odločno nastopil proll Gonatasu. VENIZELOS ZA OHRANITEV MONARHIJE? Rim, 21. decembra, j. «Tribuna» ja*. Ija iz Aten, da obstoji možnost velikih presenečenj v zvezi s povratkom Veni-zelosa. Venlzelos se bo baje Izrekel za libeialen monarhlstičmi režim, za kat». rega je tudi večina grškega naroda. Preureditev uprave sekve- sfrov VLADA HOČE UVESTI NOV SISTEM ZA UPRAVO SEKVESTROV. Beograd, 21. dcccmbra. p. Nocoj je bila seja ministrskega sveta, na kateri se jc v glavnem obravnavalo vprašanje se-kvestrov. Minister pravde dr. Pcrlč je priznal, da je dosedanje poslovanje s sckvcstrl rodilo mnogohrojne zlorabe. Skrajni čas ie, da se Izpremcni sistem, kl škoduje moralnim in materljalnlm Interesom države. Minister ie predložil splošen načrt, po katerem naj se končno uicdl vprašanje sekvestrov, kl se delijo v tri skupine: I. sckvestrl nad nemškim Imetjem, ki se bo po versaillski mirovni pogodb! likvidiralo; 2. madžarski sekve-stri, kl ostanejo do sporazuma med obema državama; 3. avstrijski, katerih je cca 700 In ki se imajo v smislu pogodbe z Avstrijo v najkrajšem času dvigniti. Ministrski svet je sklenil, da se sestavi odbor iz članov državnega sveta In glav ne kontrole, ki naj prouči splošni načrt in Izdela tudi vse detajlne predpise o likvidaciji sekvestrov. 3. Sekvcstrl nad Imetjem madžarskih državljanov. Minister trgovine je poručal o postavitvi kontrolorjev nad Uicdlnjcno banko in Fruškogorsko banko, kl sta v konkur-zu. Minister za socijalno politiko Je razdelil načrt novega Invalidskega zakona. Na koncu seje se je razpravljalo o politični situaciji. •JUTRO« V TRSTU ZAPLENJENO. Trst, .21. dccembra. e. Sredino .Jutro, je bilo v Trstu zaplenjeno zaradi brzojavne vesti, posnete po «11 Olornale d' |talla», kl je sporočalo iz Napolja, da je bil na vlak, v katerem se je vozil italijanski kralj, poizkušen atentat, ki pa jc bil še pravočasno preprečen. Policijski agenti so zasegli vse Izvode lista, kolikor so jih dobili po raznih razprodajal-nlcah časopisov. SMRT NA ODRU. Beograd, 21. decembra, p. Nocoj ob 7. uri jo nenadoma umrl v Novem Sadu. kjer je proslavil 60-letnice svojega umei nlškega delovanja, priljubljeni igialuc beograjskega gledališča Pera Dobrinovič. Zanimivo je, da je umrl v trenutku, ko je igral Isto vlogo na istem odru. kier je prvič iavno nastopil. VPRAŠANJE RAZVRSTITVE URADNIKOV. Beograd, 21. decembra, p. Na poziv ministra pravdo 68 je vršila sinoči od 0. do 12. ure v kabinetu ministra p-o6ve-te konferenca ministrov, na kateri se jo podrobno razpravljalo vprašanje o razvrščanju uradnikov. Te konference so se ndeležili ministri Trifkovič, Miletič. dr. PeleS, dr. Stojadinovič in dr. Srskič. Rezultati niso zadovoljivi. PROFESORSKI KONGRES. Beograd, 21. decembra, p. Uprava beograjske sekcije profesorskega društva je sklenila, da »e dni skliče letni občni zbor. Po tem zboru se bo menda vršil kongres profesorjev Iz vse države. Dan občnega zbora še ul deflnltlvno določen, misli se pa, da bo na pravoslavni božič. Tisza fn Srbi Budimpešta, 21. decembra, j. »Pester L!oyd» objavlja razgovor i bivšim guvernerjem Bosne generalom Sarkotičem o Jugoslovanski politiki grofa Tieze. General Sarkotič meni, da so Tiszo njegovi •madžareko-srbskU prijatelji zapeljali k napačni politiki favorizacije Srbov napram Hrvatom. Sarkotič trdi, da je večkrat poskusil pregovoriti Tiszo, da bi Sel v jugoslovansko detele io si sam do bil točno informacije. Vendar p» so ga njogovi dozdevni prijatelji vedno odvračali od te namere. Eden izmed srbskih voditeljov v Bosni je Tiszl ia ftaes «vo-tovne vojne zagotavljal, da Srbi » Bos nI nimajo večje lelje, kakor da se združijo i MadJarsko. In ravno ta voditelj je Tiszi pri njegovem bivanju v ,«ar-ijo-vu Izročil znano spomenico, v kateri se : jo prvič oficielno zahtevala odcepit iv 'jugoslovanskih ozomolj od monarhije. Ta nezvestoba je Tiszo tako ogorčila, da je dcputacijo odslovil na znan način madžarskih magnatov, vsled česar je bil slovanski jug izgubljen za monarhijo. (General Sarkotič očividno ne vidi, v kal: smoSen pololaj stavlja politika TisJO s svojimi izjavami. Urod.). Nemii;a prosi inozemske lomoži Berlin, 21. decembra, j. Državni kancler dr. Marz je izjavil berlinskemu zastopniku lista «Newyork Herald«, da je za Nemčijo neobhodno potrebna dovolitev inozemsktga posojila, kor država na noben način ne bo mogla zadostiti svojim potrebam. Po dosedanjih slabih izkušnjah ne pričakuje Nemčija od Zveze narodov nohtne pomoči. Dr. Marz se ne boji nobenega puča ne od leve, ne od desne, pač pa pričakuje |K>zimi revolte radi lakote, ako ne bi prišla pomoč od inu-zemst va. Pariz, 21. decembra, s. Reparacijska komisija je sklenila povabiti tudi dva ameriška delegata, ki sta določena za komisijo za proučevanje finančnega položaja Nemčije, da bosta dne 8. januarja v Evropi. BOMBNI ATENTAT V HANN0VRU. Hannover, 21. decembra, j. Proti vladni palači v llannovru je bil tzvrSen bombni atentat, ki pa ni zahteval človeških žrtev. Ni še znano, ali gre za političen napad. To pa je verjetno, ker stanuje v palači bivži državni minister za obrambo in poverjenik revolucijske vlado Noske. Palača je močno poškodovana. O storilcih manjka vsaka sled. Kontni rezultat ansle* ških volitev London, 21. decembra, j. Po zadnjih dospelih vesteh je angleška spodnja ■bor-nlca kontaoveljavno sestavljena nastopno: 257 konservativcev, 158 liberalcev, l!)S članov delavske stranke in d neotl. visnih. London, 21. decembra, j. Konservativna stranka je kljub temu, da so bili člani gornje zbornice proti temu, sklenila zagovarjati v prestolnem govoru politiko zaščitne carine ter izgradnjo vojne luk« » Singopuru. ZauonTca Grabskemu Varlava, 21. decembra, J. Na današnji soji sejma se je izjava vlado Grabskegs sprejela s 103 proti 70 glasovom. Za izjavo so glasovali: stranka \Vitosa ln desnica, dočim ee Je levica v blagohotni nev-Irllitotl absenllrola od glasovanja. Levica je imela z narodnostnimi manjšinami večina, vendar jo nI hotela izrabiti proti Grabskemu. Na vsak način bo vlada Grabskega ostala do sredi januarja na krmilu, t. j. do trenutka, ko so bo odlo. čilo o pooblastilnemu zakonu, ki ga je danes vlada predložila. Ta zakon bo daj vladi posebna poobhrdila v finančnem oziru. ŽRTVE POTRESA V KOLUMBIJI Pariz, 21 dcccmbra. s. Kakor Javlja, jo listi Iz Nev.yorka, je bilo pri zadnjem potresu v Kolumbiji 3000 človeških žrtev. POTRES TUDI V MEHIKL London, 21. decembnu j. Reuterje* urad javlja iz Torone (Metliko): Provin-cijo js opustošil močan potres. Guverner jo zaprosil pri ameriški vladi za pomoč, ker je od svoie vlade vslod revolucij« ne more dobiti. ReSimo soholsSi Tabor! ANGLEŠKI ULTIMAT AFGANISTANU. Moskva, 21. decembra, g. Angleški dtpllmatlčnl zastopnik v Kabulu Je Izročil afganistanski vladi radi umora več angleških državljanov ultimat, kl vsebuje zahteve, katerih sprejem bo pomenil, da se Afganistan podredi angleškemu go-spodstvu. Ultimat zahteva med drugim tudi takojšnje prekinjenje vseh diplomatskih odnošajev Afganistana s sovjetsko Rusijo. V moskovskih vladnih krogih je Izzval nastop Anglije največjo razburjenje. Či-čerln je Izjavil zastopnikom Inozemskega časopisja, da so posledice ultimata nepregledne. Inozemske borze 21 decembra: CURIII: Beograd 6.50, New-York 573 London 25.06. Pariz 29.02, Milan 24.82, Praga 18.80, Budimpešta 0.0302, Solijo 4.06, Dunaj 0.1X8075, avstrijske kron« 0.0081. TRST: Beograd 26.05 do 26.30, Pariš 118.50 do 119, London 100.75 do 100.95, New-York 23.02 do 23.12, Curih 401 do 404, Praga 67.30 do 67.70, Dunaj 0.0822 do 0.0327, dinarji 26 do 26.25, dolarji 28 do 28.10, zlatnik 20 frankov 88.50 do 88.80 službeni kurz zlate lire 440.88. DUNAJ: Beograd 803 do 807, Berlin 15.00 do 16.50, Budimpešta 3.67 do 8.77, Bukarešta 869 do 371, London 309.000 do 310.000, Now-York 70.935 do 71.185, Milan 3069 do 3081, Pariz 3662 do 3078. Praga 2079 do 2089, Sofija &>3 do 507, Varšavo 0.07-1.03, Curih 12.875-12.423 dolarji 70.560 do 70,060, lire 8035 do 3(155,'dinarji 802 do 808. PRAGA: Beograd 88.75, Rim 147.50, Pariz 176, London 149.125, New-York 8420, Curih 506.75. BERLIN: (V milijonih): Beograd 47.680 Milan 183.740, Pariz 216.458, New-York 4,189.500. LONDON: New-York 486, Pariz 84.70, Berlin 18 bilijouov, MIlan 107, Curih 25.0S Praga 149. NEW Vork: Beograd 114, London 485.3, Pariz 526.50, Berlin 0iXXl.000.0024, Milan 431 50, Curih 1744. Praga 2v2.76. Dunaj 40.14. i,Slovenci" se fetanlafo Mussolini u Predigra za bodoče volitve. Gorica, 19. decembra. Volitve se bližajo in na?i fašisti so Ee pričeli s prvimi pripravami zanje. Predvsem so si poskrbeli »blagoslova od zgoraj«. Videinski fašistovski pre-fekt odvetnik Pisenti (ki je medtem odžagan) je zbral stebre fašizma med našim narodom na Goriškem, jih naložil v vlak in popeljal v Rim, da se tamkaj poklonijo Njemu. Ti izbrani apostoli fašizma mod našim narodom so bili: »profesor« Jože P e t e r n e 1, obEinski komisar v Kanalu, Fran O b-Ijubek, župan v Koiskem, Oiuseppe G a 11 e u s i g, obEinski komisar v St. Petru pri Gorici, Lojze Tinta, župan v Anhovem, France M ti š n i k, obEinski uradnik v Kanalu, Josip J e r k i č. učitelj v Sv. Križu, Andrej Vodopi-v e c, predsednik Kmetijske zadrugo v Dornbergu, Ivan K r a 1 j. obrtnik v Kanalu, Josip L u 1 i 8„ obEinski komisar v Sv. Križu, in Anton Sirk, podžupan v Kojskem. Profekt Pisenti je predstavil to rajo ministrskemu predsedniku ter je v svojem nagovoru poudarjal, kako tu jerodni fašisti in zaupniki v furlanski pokra iini žo dolge mesece z vnetostjo in vdanostjo vrše svojo nalogo, nakar V »profesor* Peternel v imenu odpo-blanštva razložil »Vodji« politični položaj ob vzhodni meji države in izrazil poslušnost in najglobljo vdanost ter hvaležnost. »Naše ljudstvo.« je dejal go?|*>d »profesor«, »vidi v fašizmu, v Vas in v vladi, kl ji stojite na 'ielu, činitelje obnove italijanske države, in si šteje v fiaat, da ji pripada.« Mussolini se je lepo zahvalil ter v ovojem odgovori dejal (kakor porota Agenzia Štefani) tudi to-le: »Pomnite, da ste italijanski državljani in imate iste pravice in iste dolžnosti italijanskih državljanov. Med vami in ostalimi 4S (?) milijoni italijanskih držav, lianov ni razlike. Recite svojim prijateljem, fašistom in nefasistom, vsemu prebivalstvu, svojim sodeželanom, da jj v Rimu vlada, ki jim prihaja napro ti z velikosrEnostjo in odkritostjo.« »Profesor« in njegovi slovenski fcraetiči so se nato poslovili z »rim ljanskim pozdravom«. V Rimu je torej vlada, ki našemu /larodu prihaja naproti z velikosrft-uostjo in odkritostjo! Vsi smo enaki italijanski državljani, z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi! Živio Mussolini! Živela fažistovska veliko-srčnost in odkritost! Seveda, če te vržejo iz državnega tirada, ako izpregovoris slovensko bu-fedico; če so tvojo deco oropali pouka v materinščini; Eo preganjajo in mečejo na cesto in preko meje urad-nlstvo, učiteljstvo, svečeništvo tvojega rodu in jezika; Ee s svojimi brezobzirnimi fiskaličnimi ukrepi gospodarsko ubijajo ljudstvo in ga spravljajo v črno bedo; Ce so do vedli stvar že tako daleč, da bodo naši nekdaj tako prosvetljeni in gospodarsko tako krepki kraji v kratkem izenačeni z najzanemarjenej-šo kalabrijsko pokrajino: potem je in ostane resnica, kar je dejal Mussolini. Enake pravice, enake dolžnosti! — Kongres demoftrstske omladtae w SeopFsdM Dne 16. in 17. decembra se je vršil v Beogradu v veliki dvorani hotela »Bristol« kongres jugoslovanskih demokratskih omladinskih organizacij. Kongresu sta predsedovala demokratska poslanca gg. Gjuro Vulovid in dr. Šuinenkovid. Na zboru so se predvsem deloma izpremenili statuti te velike organizacije »Mlade demokracije«. Zlasti je umesten sklep kongresa, da člani omladinskih organizacij ne smejo biti starejši kot 30 let. Razen tega je bilo sklenjeno, da se vzpostavi čim tesnejše sodelovanje mod demokratsko stranko in njeno omladino. Soglasno je bil izvoljen novi centralni odbor. Z zadovoljstvom je treba ugotoviti, da je kongres dovršil svoje delo v največji slogi in edinstvo. To priča zlasti soglasno sprejeta nastopna resolucija: iOmladina demokratske stranke eno-rtuino pozdravlja veliko idejo jugoslovanska in nosilca Ideje prave demokralije. Kongres konslalira popolno edinstvo in enodušnost omladine. Kategorično deman-tlra zlonamerne vesti o podvojenoBti demokratske omladine. Omladina, navduše- Ob skTepu zborovanja je bilo sklenjeno, da se bo vršil bodoči kongres demokratske omladine v Skoplju. Politične Beležite MARIBORSKI SLOVENCI! Vsi na manllestacljskl protestni shod, kl Ka priredijo skupno vse slovenske politične stranke in kulturne organizacije v Mariboru v nedeljo 23. t. m. ob H. pri lepem vremenu na Slomškovem trgu pri stolnici, ob slabem vremenu pa v Narodnem domu. Protestirati hočemo proti protežlranju Ncmcev. Zato naj nikdo ne manjka! Odbor vseh političnih strank In kulturnih organizacij v Mariboru. • -f- Reorganizacija katasterske uprave v Sloveniji. Q. finančni delegat dr. Savnik v »Slovencu« brani svoj predlog na rcdukcijo katasterskih uradov. Na ta Izvajanja moramo ugotoviti, kar se nas tiče, da gg. geometri sami niso dali nobene Intcijative za to debato. Inlcljativa je prišla z gospodarske strani. Soglasno sprejeta tozadevna resolucija Trgovske In obrtne zbornice dokazuje, da je vsa slovenska gospodarska Javnost solidarna v obsodbi eksperimenta, za katerega ie g. delegat z veliko nobleso prevzel osebno odgovornost Z zagovorom v »Slovcncu« g. delegat sicer nI ovrgel nobenega od naših argumentov, zato pa je dosegel drug uspeh. Njemu Jc namreč pripisati zaslugo, da čitamo v glasilu SLS sledeči stavek: «ln če gre nekaj mlajših, mobilnih moči v druge pokrajine — za vraga, aH Vas jc Avstrija vprašala, kam naj vas pošlje?« »Slovenec« je dosedaj vsakogar proglašal za narodnega Izdajalca, kdor ie hotel misliti, kar g. dr. Savnik sedaj Javno vprašuje. Ko-nečne opazke g. delegata, »da gre i zaničevanjem preko argumentov, kl so jih gospodje (kdo pa?) uveljavili v prvih člankih »Jutra« ln »Slov. Naroda«, češ saj Beograd nI tako slab, če bl le ljubljanskih štrebarjev ne bilo«, pa ne moremo kar na kratko na znanje vzeti. Ni namreč dvoma (če tudi abstrahiramo od slučaja s katastersklmi uradi), da ima naša finančna uprava zlasti pri davčnih referatih na okrajnih glavarstvih napake, ki jih ni kriv obči »prilgelknabe« g. »Beograd«. Mi bomo odprli tozadevnim pritožbam občinstva nekaj ventila. Opozarjamo že danes na razmere na glavarstvu v Radovljici, kjer vedri in oblači davčno nebo zagrizen pristaš SLS. + Se eno gospodarsko politično društvo v Mariboru. V soboto, 22. t. m. se bo vršil ob 20. v gostilni Kosovo ustanovni občni zbor Gospodarsko po-litičnega društva za I. In IV. okraj v Mariboru. Namen društva, kojega pravila so potrjena, je pospeševanje gospodarskega in duševnega napredka, širjenje politične naobrazbe ln narodne zavesti, obramba gospodarskih In socialnih koristi svojega članstva In okraja. Z ozirom na velik pomen društva so vsi napredni Mariborčani Iz teli okrajev vabljeni, da se udeleže ustanovnega občnega zbora v korist dobrobiti Maribora. Pripravljalni odbor. + Nepoboljšljivi. že čakali orožniki in takoj arotinM. Čim sta ostala dva neznanca zvedeti za usodo svojega tovariša, sta tak »J ,)0-begttlla iz Mokrio, Nihčo ni votM, kani sta krenila. Na Bregani se je bliskoma doznalo, da je cela troperesna detetjl-a osumljena ponarejevanja kolkov. Ukoh devetih zvečer je nekdo od Raiinovo hiše opazil, kako sta dva nmanemri podobna človeka bežala v 'eml mimo trgovine Slavka Kalina. Ta je skočil takoj za njima, ju ustavil na »trans« cesti, odpeljal v bratovo gostilno in ju izročil potem orožniškemu narodniku .-mre karju. Naslednjega dne je našel trgovec Kalin ravno tam, kjer jo pogumno prijel oba sumljiva neznanca, dve Akatljieu v eni je bilo 131 falzifikatov po tisoč Din, v drugi pa 8!), skupno 220 komadov, katere je izročil eroSniJtvu. Neznana tujca sta bila Uofter in ilerzoff U Priloga uttu« it, i}00, dne 22. decembra 1023. Kulturni pregled Notre-Dame (K današnji premijeri na ljubljanski operi.*) Kl moj namen pisati ln razlagati glasbo nuvedeuega dela in laku na kakršenkoli način vpllvuti na občiuslvo, lemvei napisati hočem nekaj misli bolj v coodbudo samostojnega posluSauja, nego radi strokovnega tpoduka*. Ce primerjamo najprej besedilo opere t romanom duhovitega Francoza V. Hu-goja, se nan nehote vrine oul traglčuo duhoviti izrek Oskar Uteo; agon«ko sluti, da se godi zlo. Quasimo-do, zvonar je silni pohabljenec, bitje, ki pozna le dvoje emoclj: pasjo zvestobo in neukrotljivo besnost. N'«mu Je bila Esmo-raldn dobra, rad Jo Je imel in tako Jo osveti. Esmeralda pa je dete po značaju, z lepoto in vabljfvostjo. Radi nje se pobi in jo molje, padajo, postajajo zločinci. Ne sluti zakaj. Gori le v ljubezni do Ghoebn. častnika, ki je med vsemi najslabši, toda mtjpostavnejši. Ostane ie Gringolre, Izgubljeni Študent, ki podleže podzavestni sugestlvnosti Esmeralde in pogine. Glasba podčrtava učinkovito posamezne enačaje, ne da bi zabredla v fiablonoko »likanje. Koprneči solo oboe v začetim enači ljubezen Esmeralde, Quastmodo Je Izvrstno označen z motivom: okorni posto-pi ropov in pozavn, spačen tema, Bkri-venčen in surov, riše grbca. Phoebus. žari v elegantnem a duru. prmajveč lahknml-relno pri lesenih pihalih ln tudi v ognjeviti, koprneči F-dur kantlleni. Grtngoire je orisan deloma razerajajoč, delom« otožen. V sceni z arMdhkonom opisuje trlo dveh fagotov in basklarineta v pvlrnja-'■fem In vprek grprnjočem lemntu njegovo prvo srečanje s cigani in tatovi. Orabeiliiva glasba. poprezanje v klet, kjer stanu ie beda In zločin. Esmeralda ima melodično najsilnejšl fiiotlv. Temperament, razmah ciganstva. 5'oveČlni des-dur instrumentiran v različno deljena godala, rogove In haTfo riše :mo cigansko kri, ono nalurnost, čar, katerem mora podleči, kdor ima smisla za * Zvonar nntredamskl. Remanlična epera v dveh dejanih (5. slikah) po romano VMoriu ljugo. Uglasbil Frane Brlimidl 1004.). neaumetnjačen melos in ritem. Po kar-i uevalul glasbi se razveže tema v orgije, vrtoglavuost melodije In douenja. | Globoki, uiračui in težki so motivi ar-hldlukona. Njegov gluvnl sponiinja na ti-I he katedrale, kjer smo kot otroci poslušali resne orgije. Plemeniti, počasi korakajoči In orgeljsko iustrunieatiran D-dur tema, kateremu sledi kakor simbol njegovega dosto.anstva v gregorijanskem slogu pisan els-mol motiv. Njegova strast pa ihti v pihalih in demonsko ga zusleduje neka španska plesna pesem Esmeralde, kl se bori v svojem ognju proli llturglč-nim motivom. Mod igre so zamišljene simfonično, tako zlasti karnevalna glasba s ciganskimi melodijami. Esineraldina pot k smrti- opisovanje nebolične višine zadnje scene na stolpu notre-damskem, Je dolo, komponirano tehnično dovršeno, lnspirirano od ljubezni ln življenja. Lovro Mota/iC. KRATKA VSEBINA OPERE. Prvo dejanje. 1. slika. V Parizu v srednjem veko na trgu Grive. Pustna maške-rada. Gardni častnik Phoebus de Cliate-aupers je rešil ciganko lepo pevko ln plesalko Esmeraldo iz rok dveh lopovov In se zaljubil vanjo. Tovariš častnik svari Phoebusa pred cigani ln mu pove, da Je Esmeralda omotena z Gringoirom, hlv-šlm filozotom in pesnikom. Phoebus pa 3e za svaritev ne zmeni in se dogovori z Esmeraldo, da prideta na sestanek. Gringolre to sliši in prisega osveto. Mnškare priženejo notredumskega zvonarja Qunsimqda, ki je našemljen ko< »papež norcev*, zvonar se brani in pretepe nadležm-že. Notredamski arhidiakon raz-žene maSkare ln odvede s seboj zvonarja, ki ga je lahko ranil Phoebus, ker ga je užalil. Gringolre, bivši dijak arhidiakonov, pove, da ga je Esmeralda rešila smrti in da je z njim le navidezno poročena. Divje je ljubosumen na Phoebusa in sestanek hoče preprečiti. A tudi arhidiakon ljubi ciganko, a sovraži jo, češ, da ga Je grešno očarala. 2. (lika: V sobici starke Falourdelove. Gringoire »e skrije poleg sobice in čaka. Prideta Phoebus in Esmeralda; razkrivata si ljubezen. Esmeralda je ugrabljena sirota ln Phoebus ji je edini prijatelj. Tedaj plane Gringolre ln znbode Phoebusa. Nato skoči skozi okno v reko, kjer utone. Starka kriči, in straža odvede Esmeraldo kot sokrivko umora. Draga dejanje. 1. •lika. V podzemni Ječi spi na smrt obsojena Esmeralda. Arhidiakon. ves strasten, se obtožuje lastne grešnosti In obsoja čarovnico. Veseli se, da bo z njeno smrljo rešen peklenskega 1 čara. Spovedati jo loče, a ona se nima ničesar kesati, ker Je povsem nedolžna. Ko ji arhidiakon pove, da Phoebus ni mrtev, ga Esmeralda prosi, naj obišče ranjenca: Phoebus bo potrdil, da Je morilec Gringoire, a da je ona brez krivde. Potem be ona rešena smrti. A arhidiakon i; ljubosumnosti tega noče storiti, ker želi, naj Esmeralda umre, samo da bo njegova duša zopet mirna. 2. slika. Pred cerkvijo Notre Dame stoji Esmeralda kot spokornica. V cerkvi opravlja arhidiakon pogrebni obred: takoj bodo odvedli ciganko-Čarovnico-moril-ko na morišče. Ko hočeta rablja svojo žrtev zgrabiti, ju Qunsimodo pobije in odvede Esmeraldo na stolp. Tam je rešena, ker cerkev je azil. ki ga biriči ne smejo prestopiti. Ljudstvo se raduje in slavi rešitelja zvonarja. B. slika Na ploščadi med obema stolpoma cerkve Notre Dame je Esmeralda na varnem. Toda arhidiakon Je Izposlovai pri kralju preklic cerkvenega azila In dovoljenje, da smejo vojaki in biriči čarovnico odvesti. Zaman se upira Ouasl-modo. Esmeraldo odvedejo na morišče in Isto ljudstvo se raduje znova. Arhidiakon triumfira, da se je rešil skušnjavke, a hkratu je sredi molitve ves strasten za krasotico, Zvonar ga trešči t stolpa in odide zvonit. Arhidlakona poje tn Igra g. OejK, Qua-slmoda g. Zathf)-, častnika Phoebusa gospod Kovač, pesnika Urlngolrn gospod Sawilnki, Esmeraldo gdč. ihalerjeva ln staro Falourdelko ga. Smolenska. Skladatelj Fr. Sbniidt, bivši ceilist dunajske dvorne opere iu zdaj protesor za klavir na dunajski glasbeni akademiji, jo zastopnik moderuo nemške glasbe ter jo napisal nekaj simfoničnih skladb ln oper. Med temi je o kru^o nad 70 libornih bafc.ro-! rezov iz 17. Molet ja. Tako bo tudi nam (Slovencem dustopon Boeeaoeio v srbo-I hr\ atakem paovodu. Upamo, da bo marsikdo segel ujeui. Cena z a celokupno | Izdajo jo dolžena na 75 Diu. Naroča s« | pri »Narodni knjižnici«, Zagreb, VojuiV ! ka ulica 13. Iz življenja in sveta ZagrebSka senzacija Kdo k Marijan Daubach? Četrtkova razprava o procesu Paskl-Jevlč-Thlerry Je bila dolsočasna ln se Jc vlekla kakor morska kaca. Prinesla ni nubcucga bistvenega pojasnila. Senat sc je najprej dolgo časa bavll s suknjami, kl so se našle na mestu zločina. Do sedaj se namreC ne zna, ali .sta sc na*ll. na Prckrlžju dve suknji ali samo ena. j S to malenkostno zadevo se Je ukvarjal senat v scnzacljonaluera procesu ure In ure, kakor da tiči bistvo Paskljcvlčcvtga umora —■ v suknjah. Ko je Paskljevič potrdil svojo prvotno navedbo, da sta se s Thlerryjcm zavezala molčati o zločinu, je prišel na vrsto priča Albert Ptatzcr, šef kriminalnega oddelka pri policijskem ravnateljstvu v Zagrebu. Izjavil je, da si le ogledal m tisto zločina kmalu potem, ko sta se odkrili mrtvi trupli obeh umorlcncev. Sel )e tja v spremstvu Kanajctove žene. Oba umorjenca Je natančno prclskal In nI odkril na njiju nobenih sledov o odporu pred umorom. Roke In nobtl so bili pri obeh nepoškodovani ln ncokrvavljeni. Ko Je Platzer zasliževal Paskijevlča na policiji, je Paskljevič dejal o Jellčlču: • Mislil sem, da bo on mene, pa sem jaz nJega!« Nato se prečita Paskijcvldeva Ispovcd, v kateri trdi obtožcnec, da ie dobil Ideje za različna priznanja ua policiji. Platzer Izjavi, da Je Paskljevič Izpovedoval po lastni volji In da le izprcmcnil svojo navedbe šestkrat (lovori! je o zločinu kakor da mu je samo pričeval, In ne kakor da ga ie sam Izvršil. Paskljevič se Je obnašal normalno In ni nikoli Jokal. Priča mu je razlagal raz lične svoie kombinacije In mogoče je, da sc jih le Paskljevič pozncle pri svojih lažeh poslužil. Vendar trdi Platzer, da je vodil preiskavo od svoje strani povsem stvarno. Začne se prcrcšctavatl oseba Marijana Daubacha. Ta mož se Je mnogo družil s Paskijevičcm In Je dne 11. maja dobil v Zagrebu vizum za odhod v Ameriko. Kttiulu nato jc tudi odpotoval. Senat se za osebo Marijana Daubacha zelo zanima, ker domneva, da bi utegnil ta človek biti v zvezi z zločinom. Značilno pn jc, da se opaža tcndcnca, kakor da bi sc Daubach moral obremeniti na račun Pa-skljevlča, kateremu bi se očlvklno rado olajšalo položaj. Paskljevič ie šc vedno uganka, kateri senat nI prišel do dna. Ce se bo razprava še nadalje kretala v tem pravcu. je nc bo koncc In jI tudi nihče ne bo prišel do jedra. Značilno za sedanje natczanle Je razpravljanje o suknjah In pa o tem, ali Je Paskljevič nosil klobuk ali kapo. Niti suknje, niti kapa. niti klobuk niso prinesli v proccs nobenega novega momenta, kl bi mogel tvoriti izhodišče za nadaljne stvarne kombinacije. Proccs se nadaljuje do nedelje dnev- pajke, hro{£e, dene pod mikroskop ia gleda . . .»zdaj to, zdaj t \ Čudežna sliVal steklena krogla mu meče snope solupa ua te prodm<*b, njih slike, orjaško povečano, pa Hooke prerisuje za znamenito svojo <.Mik-ogra$o>. Ob zuan6tvenem aparatu sodi, kol otrok ob igrači. Odreže ša košček zuHiflška-pIutovine, ta skorjo 'i!pat». skih hrautov, v prosojno tenek lisfič. la vidi v povečavi, da rjava plutovina lo ni »koz in ekoz enako olesencla masn, marveč da Ju zgrajena iz ozkih predalčkov, ležečih drug ob drugem, kakor v/ čebel-nem sirtovju Sciterokotniki. Rad^ te podobnosti tn njih obilke je Hooke Hne prasne prostorčke v plutovlni krstil; z latinskim imenom , po naše'pa: Uam« nca, stiuitca, celica. Od .ftivna že živo na našem ptonetu ljudje, Vsem tem milijonom pol.o'Jeuj ni bilo dano, videti celice, čelo Rrfbert Hooke je, ne da bi vedel, kaj najde z mikroskopom, prvi zazrl lo tajnost žive prirode — njon celični sistem; niti Muiil pa u', fcaj .ie s cellulo odkril ilovoštvu. Io nJ"govJ smrti so se kaj malo brigali za veliko od-krilci-. D.očlm »o Kolumbovi ekcpedlclji v deželo dolarjev takoj sledili transporti sužnjev in kepe žlahtnih rud v Spnnijo, j« svel na celico pozabil. Skoro 000 let j« morala čakali novega ratfbkovalca. Tudi Fook bi bil upravičen do besed zvezdo-slovca Kepplerja: az videl b Šele leta 1S38. Je rastlinosiovee Sehiei-den ugotovil, da so tcellulae* graditeljice in gradbeni materljal vseh rastlin, zidarji in zidna oneka obenem. In loto pozneje js analom Sch»ann dotmal, da so živali io človek zgrajeni tz celic, tedaj prav tak« kot rastline. Vsak človek Je iz celic, živ. ljenje njegovo j' Življenju vseh njegovih celic. V prvem iupu svojepa bitja je ve« človek zbran v eui celici, telo in duša. J« človek enostanlčar. V dorasli dobi pa j« naš organizem organizacija kakih ti bilijonov celic, ne računaloč pri tem milijarde celic njegove krvi. Prvič ob mikroskopu Inleresanten dogodek, od tistega dne naprej za vso prirodo veleponiemben, se je leta 16B7. dogodil v Londonu. I'oletl je bilo, jnsnega svetlega popoldneva. Hobert llook je pravkar dogradil, sicer enostaven in okoren, pa vendar poraben mikroskop. Bil je to aparat za povečanje drobnih svari — drobnogled, dn tako po naše povemo njegovo učeno -'me mikroskop, do takrat še neznano. Učeni Anglež, gnan od znatlželja, razvrsti po mizi kamenčke, zru-ea mivke, stebelca mahu in lišajev, muhe. Ženske sposobnosti Tajni svetnik Albert fJoll jo izdal knjigo »Izbor poklicev« ln pije posebej o ženskih sposobnostih. No ttnemo pozabiti .pravi, da so poklici, za katere ima žonska večje sposobnosti kakor moški. Opozarja™ na poklice, U jih izvršujejo ženske od nekdaj, poklic edgojiteljic majhnih f rt rok, učiteljic,, otroških vrtnarje, družabnie, domačih poslov in gospodinj. Te posle premalo spoštniemo. Uradnice po ve-leobratih, sanatorijih, hot°lih, privatnih hišah ir drugod »o dorela na svojib mestih. Po pa poklici, v katerih je ženska boljši nogo moški: krojar Stvo. nakitničarstvo, gojenje cvetlic in umetno cvetličarstvo so vai'ni !tonslc5 poklici. Tndi po gotovih pisarnah fo ženske boljše sile nego moški. Eden največjih knjigotržcev dolgo ni maral ženskib sil; a priznal mi je, da ima, red v svoji pisarni in trgovin! Rele od takrat, ko je na tnoj nasvet nastavil žensko. Seveda jo treba zc urejanje pameti: zakaj za urejanje se ne more smatrati poženjanja nekaterih gospodinj. ki mitdijo, da pospravljajo moževo pisalno mizo, ako mu urejene pa^ pirje pospravijo po formatu ... So pa žensko, ki v bivših moških poklicih veii store nego možje, n. pr. eteno- Moi pogovor z Radičem Pot me je zanesla v London in po Jtari dobri ali slabi kranjski navadi, ki jo- obsojam tudi jaz, a se kljub temu po nji ravnam, nisem krenil v prvi najlepši hotel, ampak sem zavil v priprosto gostilno londonskega predmestja, da se nekoliko okrepčam od dolgotrajne vožnje. Bi! jc že večer in srostilna se je počasi polnila: prihajali so manjši uradniki, delavci, mornarji, priprosti mešfiani, menda obrtniki in rokodelci, postreščki in razni drugi drobni ljudje, ki jih Ima v sebi londonsko velikomestno življenje. V sTPloSnem mo je cela gostilna spominjala na «Fajmoštrn» v Ljubljani, •amo da so bile sobe nekoliko večje: kadilo se je ravnotako, samo da so Angleži po večini kadili svoje pipe. in t-pazil sem tudi, da pijo nekako bolj Knerno, kar je pri sedanji draginji (»paziti tndi pri nas. Ker je bilo ravno ure d volitvami, je bilo naravno, da so .o pri mizah razvnele debat«, pri ka-erih sh je večkrat čulo Ime tega ali oneara slavnega politika. Tako je Sn-nela po prostorih tista londonska an-sdeSčina. kl se ji človek le polagoma privadi. One jedilom in pijači so bile razmeroma zelo nizke, zato sem si naročil malo večerjo in sem posedel v tvojem kotu dalie Časa. cetro sem bil namerava!, kaiti misliti je bilo treba Se na prenočišče. V tnjini se človek nehote spomni lomovine in tako so moie misli odletele čez kanal nazai preko Francije in Nemčije v Jugoslavijo. Vide! sem. da ima vsaka država svoje težave, ministre in politike, boje in volitve In da po vs*h teSkih časih svetovne vojne vsakdo misli le nase. Ko sem vse tako premišljal, so se vrata počasi odprla in v sobo je vstopi! človek drobne postave, dveh ostrih bodečih oči, obraz obra?čen i malo ru-javo brado, izpod ploboko potisnjeno-ffa klobuka pa ie štrlel špičaot nos. V Londonu je zdaj procej hladno, zato je ime! ovratnik visoko zagrnjen okrrvjr nfos. tako da je imel ves obraz nokaj lisjaškega. Vstonil je skoraj boječe in negotovo, ogledal se mnlo po zakajeni sobi — iskal je menda, kam W sede] — potem pa prišel naravnost k moji mizi, kjer je bilo Se nekaj prostora. Tedaj sem ga spoznal. Bil je Silnica Padli4. Odkar sem ga zadnjič vi Ip!, ni nič hpremenfl. zde-lo se mi ie le. da je malo shnlšal. ♦ Dovolite.* je rek. »Saj tako mislim: tudi vi sto bili zraven ...» »To je-, bil sem, ampak to je bilo nasilje.« »A tako, oprostite, saj veste, da imamo malo časa zanimati sc za važe zadeve. Takrat smo mimogrede nekaj čitali. Kdo naj pozna va-s Balkance.« »Ne, gospod, ne Balkance, to so Srbi, mi nismo Balkanei.« »Ah, da, že zopet geografija! Ampak nekje sem čital, da ste en narod.* »Vidite.« se je razvnel Stipics, »to jo najbolj žalostno, da so tudi ugledne politične osebnosti tako slabo poduče-ne o nas.* •Pa ste vsaj v eni državi . . .« »Ne, ne, gospod, zopet napačno, te države ni.* »Kako ne, vi sto vendar — če se ne motim, narodni poslanec.* »Ne, ne, zopet napaka; jaz sem predsednik hrvatske nrirotvome itd. republike . . .» »Kako mirotvorne, 8« delate v svoji državi nemir . . .» »Saj ravno zato sem priScl v London, da informiram va« o naših razme-rah.» »Da, čital sem o tem . . .» «7ato iščem predvsem nglfdnih političnih oseb. da se z njimi razgovar-jam in pišem domov o svojih posve-tov&niih. Glejte na?« novine . . .* In zače| je vleči iz torbice razne papirje ... »Dobro, dobro,* sem rekel, «ja» sem vam na razpolasro, samo pod pi> gojem. da ne priobčite imena.* »Ime je postranska stvar.* se j« požuri! S tipa, »glavna stvar je, da ste — kakor mi pravimo — ngledna politična ličnost. Naš narod Je dober in verjame vse. Zato sploh ne nava^ jam imen. da koga ne kompromitiram. Ker mi nočete povedati svojega imena, je to tem bolj dokaz, da ste visi>-ka politična ličnost.« »Ves. Torej! Kaj želite-?* »Da mi povesto, ali soglaSate z md» noj.* »Kakor vidite* — sem rekel —• »premalo poznam va?e razmere, da bi mogel preeoditi. A zdi so mi, da — kot Anglež — soglašam, kajti čim slabši ste vi, trm bolje za na«. Saj vesto, da imamo tudi mi na Balkana svojo politiko.* »Dobro, dobro,* je rekel Stipics, »samo da soglašate in da Jaz za »Svobodni Dom* lahko napišem pismo, da sem govoril r. odlično politično oseb. nosijo, ki soglaša z menoj. »Ja«.» sem pritrdil, »a kaj bi vi ro» dili o Angležu, ki hi prišel k vam v mirotvorno rooubliko in delai pron Angliji?* £rafke. Toda redke so. Med mnogimi f gtenografkami je le malo res sposob- j nih, ki lahko tekmujejo z moškimi. j Tudi v poklicih, ki zahtevajo telesno m06, so ženske izvrstne, n. pr. bolni- j barke in vrtnariee. Pri toun znajo žen-pke svoje silo izborno izkoristiti, ne da bi se utrudile. Bolničarka zna posteljo bolniku spretneje poatlati, nego le tako močan moški. Tako Noll. Toda v hv*Jo žensk bi te dalo navesti še marsikaj. Da more slabotna žena, ki je noseča;, opravljati •vendarle poklic, ženo in matere, bi moral vsak misleč mož (občudovati, fc&aj mož bi tega niti približno ne zmagoval. Da so žene, ki »o obenem uradnice, gospodinje, soproge in še v javnosti delavne, to vidimow a ne priznavamo. So igralke in pevk«, ki so hksatu matere in gospodinje, a taksirajo jih enako kot one, kf žive le sebi in svoji umetnosti ter jih strežejo drugi. Itd. Zo Schiller je s-Javil ženske, 3 zaman, ker predsodkov je v ne-fcaterjh omejenih moških možganih še dandw.es preveč proti ženstva. X I« zgodovino dežnika. Dežnik je is stara prikazen v zgodovini človeštva. Znan je bil že mnogo stoletij pred Krl-btovhn fiojstvom. 2e stare civilizacije v Aziji so poznale dežnik ln so sc ga posluževale. V stari Babiionlji In v Egiptu je dežnik služIl samo kraljem In "velikim duhovnom pri sprehodih in pri .svečanih ceremonijah. Služabniki so jim držali dežnik nad glavo. Dežnik Je bil tedaj znamenje dostojanstva In predmet privilegiranih stanov. Pravi dežnik ln s»lnč-nik, kakršnega Imamo dandanes, pa datira lz 1. 1640. Napravili so ga v Italiji. Bil je nenavadno širok, da se je pod njim lahko skrila ccla družina. Kdo* je v tistih časih Ime! dežnik, so ga smatrali za kapitalista, kajti dežniki so bili dragi In redki. Dežnik Je v tistih časih prehajal od' očeta na sina. Oče Je zapustil dežnik testamentarlčno, za kar so veljale posebne določbe. Kdor Je podedoval dežnik, je bil srečen kot n. pr. danes oni, ki podeduje vrednostne papirje aH hišo. X Luč hi voda. Na podlagi v Sredo-icmskcm morlu izvedenih fotografičnih poskusov so dognali, da prodre solnčna svetloba v morje v globočlno 200 m. Celo v globočint 4b5 m so pri posebno cisti vodi dokazali sledove svetlobe. V severnejših vodah je solnčna svetloba že pri 50 m tako oslabljena, da jo z ozirom na njeno oslabelost lahko primerjamo le z lunino svetlobo, nasprotno pa v Indijskem oceanu In Karibijskem morju v isti globočini vidno razločujemo korale in drugo. V severnih morjih solnčna svetloba v globini 100 m odseva le kot zelo slab blesk, v globini 200 m pa Vlada popolna večna tema. X Kako star je osel? Prometheus nam pripoveduje, da so osla veliko preje udomačili kot pa konja, kl vsekakor Bi bil du 2000 let pr. K. poznan kot domača žival. Na neki staroegtpčanskt skriljasti plošči, ki je baje nastala 3000 let pr. Kr, je poleg goveda In ovce upodobljen tudi osel, kl so ga potemtakem Uporabljali celih tisoč let pred konjem kot domačo žival. Iz podobe se razločno vidi, da Je udomačen egipčanski osel, ki je gotovo iz Egipta prišel v zapadno Azijo, le malo izpremenjen potomec divjega nubijskega osla, nasprotno pa dobimo divjega osla od afriške Somal-$ke obale le redko zastopanega v rasi uašega domačega osla. X Poinilacija na Češkem. Od leta 1919. dalje Izkazuje češkoslovaška statistika vsako leto večji prirastek prebivalstva. L. 1919. se Je rodilo 301.498 živih otrok; istega leta Je umrlo 248.238 ljudi. Prirastlo Je torej 53.260 ljudi. L. 1920. se Je rodilo 360.218, umrlo pa 256.665 ljudi. Prirastek 103.553. L. 1921. se Je rodilo 396.436, umrlo 241.814 ljudi; prirastek znaša torej 151.622 ljudi. L. 1922. se je rodilo 386.605 in umrlo 242.612 ljudi. Prirastek 143.993 Hudi. Populacija je torej zelo zadovoljiva, če pomislimo, da v mnogih evropskih državah več ljudi umira, nego se jih rodi. Socijalna politika Seja okrožnega urada za zavarovanje delavcev Due 10. decembra se jo nadaljevala dno 6. decombra prekinjena soja ravnateljstva. — Tudi na tej seji se n! izčrpal ves dnevni red, kar bo morda upravo prisililo k ukrepom, ki bodo obiavnava-nje tekočih stvari postavili na gibčnej-ša tla in v živahnojši tompo. Soc. zavod mora biti v svojom udejstvovinju vednt^ tekočem. Glavna točka dnevnega reda, ki se je izčrpala, jc bila prevedba uradništvo, ra sistemizirana mesta. V glavnem, z malenkostnimi Izjemami, je bil sprejet pred log posebne komisije, ki vsebuje načelo, da naj se pri (vsled sistemizacije službenih most) skrčeni potrebi uradništva vpošteva za prevedbo predvsem zmožno poklicno uradništvo, Izmed ostalih pa oni, ki so žo dalj časa udejstvujejo izven svojega pravoga poklica in Jim je torej povratek v neuradniško eksistenco onemogočen. S tem sklepom jo bilo zadoščeno socialni potrebi, da se v uradih predvsem namešča kvalificirano uradništvo, ki Že itak tiči v težki krizi nezaposlenosti. Po tem sklepu je za Ljubljanski okrožni urad predvideno okoli 80 stalnih definitlvnih mest, ostala potreba se krije z nostalnlm osobjem, dokler se delo ne ustali in se ne pokaže prava dejanska potreba uradništva. Izmed ostalih sklepov je važen sklep o znižanju prispevkov, In sicer od 6 na 5 odst. V koliko je ta sklep stvarno uto-meljen, je težko reči, dokler niso znani prvi zanesljivi podatki statistike in lot-nega računskega zaključka. Imamo pa vtis, da bi se pri treznem gospodarstvu moglo izhajati tudi z nižjim odstotkom; bre/.dvomno ps takrat, če bi se vse razmetane panoge zavarovanja organlčno zlile v en enoten rlziko. Mislimo, da žo čez 30-letna praksa sili k temu premišljevanju. Znatna razbremenitev našega gospodarstva je samo pod tem pogojem mogoča. Prepričani smo, da bo osrednji urad v Zagrebu razumel in cenil intancije Sta-denja ljubljanskega okrožnega urada ln storjene sklepe odobril brez dolgega ko-lebanja. Pogostoma mora delati sključen, kaT prav gotovo slabo vpliva na pljuča. Za jotičnike in ljudi s tuberkulozno ilispozicijo torej vrtnarstvo ni prikla don poklic. Prav tako ni dobro, la se sitšičavi ljudje posvečajo mlinarstvu, klesarstvu in ščetarstvu. Tudi ključavničarstvo, kovaštvo in rudarstvo nu poklici, ki jih ne velja priporočati je-tičnlm ljudem. Nekoliko lažji jo nata-karski posel, toda tudi tu je za slabotne ljudi neugodno, ker živo neprestano v slabem zraku, dimu I11 zaprtih prostorih. Poleg tega so natakarji jako podvrženi skušnjavi alkoholizma. Tu doseflaj nejasnost, ker splošni zakon o bolniškem zavarovanju v tej točki nI bil izrazit. Upravno sodišče je v nekem kon-krotnem slučaju izreklo, da da lege tako osobje ni podvrženo zavarovanju. Položaj, ki jo nastal po tej razsodbi, je bilo treba sedaj zakonitim potom 1/.p 1 ome- niti ta tum brine posle enotno obvezno zavarovati. Po našem zakonu J« obvoz-nost zavarovanja teh oseb podana, škoda, da je organizacija zavarovanja in ureditev zdravniške pomoči nesrečna, da to zavarovanje pri nas dela up:.:.j. čeno hudo kri. Gospodarstvo Mednarodna železniška konferenca v Nizzi Prošll mesec se je vršila v Nizzi po vojni četrta mednarodna železniška koule-reuca, na kateri so bile razen Rusije za- slopane vse evropske države. Prve tri je * 'prava "nesre č a j Konference so se vršile v Švici, dve za svojo okolico. Sploh bi se morali * [" lan8ka v Ženevl. Nušo diiavo jetičniki odvračati od poklicev, ki Tuberkuloza in poklici Tuberkuloza je bolezen, kl se razvija in dozoreva počasi. Navadno se podeduje od prednikov, redkejši so slučaji, ko se je človek naleze sam. V5,ij v splošnem volja pravilo, da se jetika loti samo takih organizmov, ki »o zanjo primerno disponirani. Zelo važno je torej, da se ljudje tuberkulozo čuvajo. Zaščitna sredstva pred jetiko so različna. Predvsem prihaja v poštev redno ln »merno življenje. Pomembno jo zato tudi, kakš n poklic si izberejo ljudje, ki so podvrženi jetiki. Narodi na visoki stopnji civilizacijo imajo cele biblioteke knjig. ki ljudem odsvetujejo kvarne praktične poklice. So poklici, ki naravnost rtop-njujejo jetično infekcijo. Ce gledamo na jetiko s stališča, da moram > neprenehoma menjavati temperaturo, spleti v neprezračenih in prašnih sobah ter v takih nezdravih prostorih č>stokrat opravljati naporna dela ?. mišicami, bi bilo sploh težko, odločiti se z'i kakršenkoli poklic. Vendar lahko storimo mnogo za obrambo ljudi pred jetiko s tem, da že otroke vzgajamo tako, da se v poznejšem življenju ne izpostavljajo naravnost zlim vpMvom tuberkuloze. Vzemimo n. pr. poklic vrtnarstva. Mnogi mislijo, da ta poklie jetičnikom posebno dobro prija. Pri tem računajo samo z življenjem vrtnarja pod milim nebom in ni svežem zraku, pozabljajo pa, da ima vrtnarstvo poleg dobrih tudi slabe strani. Vrtnarski poklic zahteva precejšnjo odpornost organizma. Vrtnar mora vstajati zgodaj in mora delati zunaj ne glede na vremenske izpremembe. imajo zvezo z živili. Težko je svetovati, kakšnih pokll-cov naj se lotijo ljudje s slabo razvitimi pljuči. To je tem bolj težavno, ker bo mnogo ljudi že v otroških letih odloči za ta ali oni poklic, ne glede na telesno konstitucijo, ki je mnogokrat šibka. Vobče veluij pravilo, da so ozkoprsni ljudje prikladni samo za poklice, ki ne zahtevajo orl njih telesnih naporov. Pisarne so za tuberkulozne ljudi prav malo priporočljivo, kor je treba tam delati sklonjen za mizo. Izbiranje poklica je torej stroco individualna zadeva. Želeti je zato, da ljudje pri važni in mnogokrat usodni izbiri upoštevajo načelo higijene in zdravstva, ki je obenem prvi pogoj za ugoden razvoj in napredek človečau-ske družbe. Dedične bolezni Dr. II. C. piše v «Blatt dor llausfrau«: Koze, kuga In kolera, nekdanji davi-teljl človeštva, eo premagani pojmi preteklih časov, difterija je Izgubila sirojo strahoto, rentgenski žarki nam odpirajo pogled v notranjost teles In narkoza in asepsa dovoljujeta največje operacije. Vzlic temu ostaja Se cela armada bolezni, kl jih zdravniška veda, stoječa jedva na spodnji prečki lestve spoznanja, mora Se vedno pobijati in trobiti. Med temi je največ podedovanih bolezni. Po geni-jalnem razkritju brnskega opata Menda-ia je postalo možno, poznati zakone, po katerih se nagnjenje k lz cestnim boleznim podedujo, In zdravnik lahko danes s precejšnjo gotovostjo pove, katere bolezni prehajajo na potomce. Najvažnejše izmed teh bolezni so: 1.) Krvavenje, pri katerem nastopa pri najmanjši poškodbi ali rani, n. pr. z iglo, ako se izdre zob Itd. tako močna krvavitev, da jo jo možno le težko ali pa ja sploh ni možno ustaviti. Potem umre človek na izkrvavljenju. Zanimivo je, da imajo to bolezen samo moški, dočim jo navidezno zdravi ženski člani take obi-telji prenašajo na svoje potomce. 2.) Razne očesne bolezni, kakor slepota za ba.ve, ki je med moškimi bolj razširjena ln se prenaša na potomce, mrena (cink), kalna leča in kratkovidnost. 8.) Množica duševnih bolezni, padavica In zločinski nagoni. 4.) Nepravilnost v izločanju snovi, črevesne bolezni, rovma, sladkorna bolezen in debelušnost. B.) Arterioskleroza, razširjenje ven in pohabljenja. Da bi so podedovale otekline, rak itd., v novejši dobi zanikajo. Vse ta bolezni je mogoče pobijati le, ako se taki bolniki ne može in no ženijo. Nevarni so navadno tudi zakoni med sorodniki. Seveda se zakon ne more ozirati le na take pomisleke. Toda vsakdo naj 6e zaveda odgovornosti napram svojim potomcem in vsakdo naj se vpraša z Za-rathu8t.ro: «Ali si tak človek, ki smeš želeti otroka?« je na konferenci v Nizzi zastopal načelnik prometno-komercijelnega oddelka v pro-metuem ministrstvu g. A. Panič, ki se je udeležil že prvih dveh konferenc v Bernu. Našo generalno železniško direkcijo pa je zastopal poleg ekspertov prometni načelnik generalna železniške direkcije go spod Jeftimlr Popovič. V našem, zastopstvu sta bila med ostalimi tudi Slovenca gg. Gregorka ln 1'elek. Na konferenci v Nizzi se je določil vozni red mednarodnih vlakov in promet direktnih vagonov za leto 1924.-1025. Na prvi mednuro Inl železniški konferenci, ki se je vršila leta 1920. v Berilu, se je sklenilo, da se po vojni vsako leto le enkrat menjata tn določita vozni red ter promet direktnih vagonov, a ne, kakor pred vojno, dvakrat na leto, za zimsko ln poletno dobo. Zaradi Illnkošti, ki pndejo prihodnje leto na početek julija, ko je velik naval potnikov, Be je na tej konferenci odstopilo od tega, da prlčue novi vozni red veljati od 1., nego se je na francoski predlog sklenilo, da stopi v veljavo 4. julija 1924. Do tedaj pa velja sedanji vozni red. Med drugim se Je na konferenci v Nizzi »tcvil predlog, da se spremeni dosedanji vozni red elmplonskegn orient-ekspresa. Predlog je šel za tem, dn se vožnja lega vlaka na črti 1'ariz-Carlgrad skrajša z za 18 minut hitrejšo vožnjo tn to s skrajšanjem zndržavanja na posameznih postajah. Toda mnoge železniške uprave, ki so bile zastopane na konferenci, niso mogle sprejeti tega predloga, posebno bolgarske in orientalska železnice, na katerih progah simplonski orient-ekspres najpočasneje vozi. Predlog je bil zaradi tega zavrnjen in eo ee sklenile le manjše spremembe. Omeniti je dalje, da se je na predlog naših delegatov ekrajšnla vožnja brzovlaka med Beogradom (preko Zagreba-Ljub-ljane-Jesenic) in MUnchenom za 9 minul napram voznemu redu, po katerem vozi ta vlak sedaj. Istolrko se je sprejel predlog naših delegatov o uredbi direktnega brzovlaka Beograd-Varšava preko Bratislave • Češkoslovaške - Bohumiaa (Oder-berg). Dosežene so tudi krajše in hitrejše zveze z Berlinom ter e Prago. Brzovlak Beograd-Budimpešta-Dunaj bo po novem voznem redu vozil vsak dan. Po novem voznem redu bodo v prometu 'direktni potniški vozovi: od Beograda t Budimpešto, 1 Dunajem, z MOnchenom, e Prago (poleti do Karlovih vari), z Varšavo, s Carigradom, z Atenami, dalje od Prage preko Zagreba do Sušaka in drugih ožjih postaj. Poleg mednarodne železniške konference se .je vršila ob istem času v Nizzi tudi zasebna tnrltska konferenca simplonskega vlaka, na kateri se Je pa jugoslovanski prodlog sklenilo, da se za direktne potnike med Parizom in Carigradom ter Atenami daje 20 odst. popust. Tržna poročila Ljubljanski živinski sejem (19. t. m.). Dogon: 178 konj. 76 volov, 71 krav, 7 telet In 21 prašičev. Povprečne ccne za kg žive teže so bile: voli 1. 13.50, II. 12.50, III. U, hrvatske buše in domače | slabše krave 9 — 10, krave za klobase 1 7.50; prašički za rejo, par 750 Din. Kupčija s konji sc ni mogla razviti. I Zagrebški tedenski selem (20. t živo teže: voli domači I. 15, II. 13 13.5, III, 11.5, krave domače I. 14 — 14.5, II. 11 — 12.5, voli bosanski 10 -13, krave 9 — 11, teleta 20 — 23. Krma: seno 75 — 112, detelja 137.5 — 162.5, o tava 138 — 150 Din za 100 kg. Vinski trg. Položaj na naših vinsl lii tržiščih je stalno enak. Domači konaum je majhen. Radi denarne krize tudi domači kupci malo kupujejo. Največ sc proda še dalmatinskega vtna, ki ima pj. vprečno ceno 4 Din. V zadnjem času se zanima za naša vina posebno Kanada, kateri naše cene konvenirajo. Cene pri nas slabijo, dočim v Kanadi rastejo. Ka. kor časopisje poroča, je prispelo v Ju. goslavijo že več kanadskih Interesentov, kl nameravajo kupiti pri nas večje kollčl. ne vina. Lesni trg. Naš Izvoz je nekaj oslabel, Italijanski trgovci so napravili precc; kupčljsklh zaključkov, kl se morajo iz. vršiti tekom naslednjega mcseca. Radi pomanjkanja denarja se kupčija ne more tako razviti, kakor so sicer drugače zanjo pogoji dani. Cene postavno posti, ja v Slavoniji notlrajo; hrastovi hlodi 1. 2100 — 2600, II. 1500 — 2000, hrastovi hlodi za furnirje 2600 — 3000, hrastovi, na na zrcalni rez 4000 — 5200, francoske dožlce 100 komadov 15.000 — 22.000 hukovl hlodi I. 350 — 450, Javorjcvl hlodi I. 700 — 800, Jasenovi hlodi I. 650 — 800, brestovi hlodi 1. 500 — 650, mehko tesano blago 350 — 500, mehko žagano blago 600 — 700, hrastovi drogi za br-zojav 40 •— 150, Jclovt 40 — 60, železniški pragi hrastovi 40 — 80, bukovi 30 -50, drva za kurjavo, bukuva U vagon 2800 — 3200, IL. vagon 2200 — 2400, mešana drva za kurjavo, vagon 2400 — 2700, oglje, vagon 9500 — 12.000 Diu. Trg z JaJcL V zadnjem času se Je tržil komad povprečno med 2.20 — 2.25 Din. Slabše blago se Je dobivalo tudi po 1.75 Din. Prodaja jajc Iz Jugoslavije * Londonu ic nekaj oživela. Na svetovna tržišča prihaja mnogo blaga Iz Bolgarske, Rusije, Lltavske In Letonske. Zavarovanje hišnih poslov v Češkoslovaški. Češkoslovaška vlada je parlamentu predložila novelo k zakonu o bolniškem zavarovanju, po kateri so v krog zavarovancev pritegnjeni tudi hišni posli. Glede toga zavarovanja je vladala 1 m.) Sejem je uspel slabo. Cene za kg »To bi bil izdajalec,« je reko! Sti-plca. »Da, in pri nas bi ga tudi tako obča vnavali.« »Pri vas, ker imate državo, a pri »Torej pišite pismo za »Svobodni Dom«, da neka angleška politična ličnost popolnoma soglaša z vašimi načrti. Samo pazite se. kakor veste, vlada kaj takega nič rada ne trpi.« »Vlade, dragi gospod, so povsod enake,« je rekel Stipa, »tudi naša nič rada — a vendar trpi. Nekaj dobrega Je tudi na njej.« Tako sva se pogovarjala. »Ka-m pojdete pa za božič?« sem ga tpra«al. »Tega še ne vem.« je odarovoril, »kakor vidite, imnm mnogo dola « Oziral so je okoli, kakor da nekoga Kče. ne vem. sli zopet kako ugledno politično ali policijsko ličnost. Poslovil sem s« in sem odšel v hotel. Cez teden dni sem bral v »Pvobod-B«m Domu« Radičevo pismo, kjer je bil obiavlien razeovor -z »ueledno 00- litično ličnostjo« v Londonu, ki ne sme izdati svojega imena, a sicer popolnoma odobrava načrte predsednika čovečanske republike: samo tega ni povedal, kje so je razgovor vršil in kaj je mislila »neimenovana politična ličnost« o njem in njegovi politiki. Muhaste pripovedke Ena le moderna, nekoliko daljša, njen avtor je Roda Roda. rodom Jugoslovan, po poklicu pa znan nemški humorist. Druga Je stara, ruska, narodna, njen avtor ni znan. Obe sem našel, ko sem brskal med knjigami, v klasičnem neredu nakopičenimi na mojih policah. Prva je Iz dnevnika, ko Je Roda Roda potoval po vojni po Italiji. »V Sorrentu izdelujejo prav lepe lesene IntarzIJe. Tudi jaz sem si hotel eno kupiti. Po neprevidnosti pa sem stopil k prodajalcu v mraku, ko svetloba nI bila več dovolj žarka. Kaj mislite, kaj ml je ponudil Pomodoro, znani trgovec. Navaden šund, potvoro, lil za las bi bil «not padel« ali nasedel. Vendar seni v zadnjem hipu spoznal opasnost In takoj nato sem polil Pomodora s ploho psovk, kakršne so tam v navadi: »Cosa credl, ladro? Brleantel Assasslnot Borsalnolo! Sel matto, sei proprio matto, — pezzo di mascalzone! Cnnaglia! Figllo d' un cane! Svcrgognato! Porco maledetto, puzzolcnte!« V krepki slovenščini se ta epltheta or-nantia glasi nekako tako-le: •Kaj pa misliš, zalega tatinska? Ropar! Potepuh! Zepnl tat! Saj si prismojen, prlsmoda prismojena, lopov! Kana-Ua! Pasji sin! Nesramnež! Prokleta svinja smrdljiva!« Pomodoro sc Je počaščeno ln ljubez-njivo nasmejal in s poklonom konstatl-ral: »Oho, gospod je pa poznavalcc!« Sedaj ml je še le pokazal najboljše, kar jc imel. Kmalu sem izbral res krasno kutijo. Pomodoro Je zahteval dvatlsoč lir. Jaz sem ponujal sto. Zbežal je m ulico In vpil na pomaganje. Jaz sem molče odšel, Pomodoro pa za menoj, me prime za rokav In ml očltaje pravi: »Vlž ga no, pa saj se vendar lahko šc nekoliko razgovarjamo!« Ko sva na to še nekaj časa »razgo-varjala« In se Je ogromni prepad med ponudbo In zahtevo že znatno zožil, — --jaz sem namreč od 100 lir pora- štel na 101, Pomodoro je pa od 2000 popustil najpreje na 1500, potem na 800, 120 in 110, — ko sva se torej bližala sporazumu, vstopijo naenkrat Angleži v prodajalno ali bolje, v »gvelb«, In vprašajo po Intarzijah. Pomodoro ne razume. Jaz tolmačim. »Intarzlle. lesene?« vsklikne Pomodoro in takoj prinese vse tiste potvore, s katerimi Je hotel popre-je mene vleči. Predno jih pa ponudi Angležem, mi zavije mojo zares lepo in pristno kutijo, mi io stisne pyd roko in reče eno samo besedo: «Cinqunta!» (Petdeset). — — Druga storija ic ruska narodna, Iz »Zbirke ruskih narodnih«. Pride mužik, — kmet, — v Moskvo matjušito, gre pred KremelJ, gleda zlate kupole, se klanja I11 križa. Pride vojak in ga na-liruli: »Hej, ti tam, r,e veš II, da je za-branjeno gledati naše kupole?« — »Opro stlte, vaše prevozhodltcljstvo, nisem vedel! Torej je zabranjeno?« ln hoče oditi. Toda vojak, hop za njim, ga obrne in vpije: »Ne, očka, tako bi vsakdo pete odnesel! Po čemu si gledal tja gori?« »Vajstc,« pravi mužik, «scm kavke štel!« — »Koliko si Jih pa naštel?« — »Tako kakšnih 30!» — »To stane po 20 kapjejk! Sem ž njimi, potem tc pustim, pa da se ml več ne prlkažcš!« — Mužik se nekaj popraska, potem pa odšteje vojaku 6 rubljev in io pobriše. Doma pa veselo poroča svoji «babi», iz kakšne opasnostl je ušel. »Tisti vojak pred Krcmljem Je budalo, pa sem ga ukanil. Povedal sem mu, da sem naštel 30 kavk, čeprav sem jih nad 200...» Včasih vzamem knjigo s police, In ml nI nikdar žaL Sa1, ni treba, da so vedno le učene« BbQ> = Vprašanje odpisa davk i oškodovanim po poplavi. Na zahtovo zadnje seje Trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu, da se podvzamajo koraki za odpis davka oškodovanim po poplavi za leto 1923., je zbornica predložila zadevno spomenico pristojnemu ministrstvu. Polog tega je zborničui predsednik g. Via-dimir Arko sam interveniral v tej zadevi pri ministrstvu za trgovino ln Industrijo ter finančnem ministrstvu. Dobil .ie v obeh ministrstvih obljubo, da se bo davčna olajšava dovolila. = Konzum pšenice. Mednarodni poljedelski zavod v Rimu je sestavil nastopno cenitev konzuma pšenic« v dobi od 1. avgusta 1923. do 31. julija 1924.1 1.) Količina pšenice, katero teoretično morejo izvozniške dežele poslati v uvoz-niško od 1. avgusta 1923. do 81. julij« 1924., znaša okrog 263 milijonov ton. 2.) Količina, potrebna uvozniškitn deželam v svrho dopolnitve lastne proizvodnje, moro v tem času doseči največ 195 milijonov ton, a bo znašala najbrže manj. 3.) Količina, ki so na razpolago izvozniškim deželam, bo tolike, da bodu — po zadovoljitvi potreb uvozniških dežel do nove žetve — imele dne L avgusta 1924. previšek. Ta provišek po pred-videnju ne bo nižji nego 65 milijonov ton. = Kanadski vinski trgovci v Dalmaciji. Listi poročajo iz Splita, da jo nedavno prispelo v Dalmacijo več vinskih trgovcev iz Kanade. Iz Dalmacijo so odpotovali ti trgovci na Hrvatsko in v Novi Sad. V naši državi nameravajo kupiti večje količine vin. = Železniška pogajanja med Jugoslavijo, Češkoslovaško ln Madžarsko. V RudimpeJti so vrše pri navnateljstvi! madžarskih državnih železnic pogajanja med železniškimi upravami Jugoslavije, Češkoslovaška in Madžarske. Pogajanja se nanašajo v prvi vrsti na olajšanje transportov blaga ined temi državami-Razen tega so razpravljajo vprašanja mejnega prometa, kakor tudi tranzitnega prometa preko Madžarske. Naši delegati se pogajajo o zadevi tranzitnega prometa preko Madžarsko v Češkoslovaško in Avstrijo. Uvedel naj bi se brzovozni tovorni pron.et. — Promet v tržaški lukl. Tekom meseca novembra 1023. so je izkrcalo in vkrcalo v tržaški laki 10.128 železniških vagonov z 2,147.218 q blaga, to ja za 3305 vagonov s 730.338 q več nego * novcmhrti leta 1922. =: Gospodarska kriza na Reki. Reka ima okrog 5000 nezaposlenih, in sicer samih domačinov, ker jugoslovanski delavci, ki so bili zaposleni kot pristaniški delavci in v podjetju »Danubius«. so odšli. V ladjedelnici »Danuhlus«, kjer bi moglo biti zaposlenih 0000 do 7000 delavcev, jih dela sedaj samo okrog 300. V tvornicl torped je bilo prej zaposleno povprečno 1500 do 2000 delavcev, danes jih dela la 40 dn PO. Slično je tudi v nekaterih drugih podjetjih. Izgledov za zboljšanja gospodarskih razmer na Roki ni, ker končno Italija v lastnem 'uteresu slada na to. da Reko du&L H »Brownlnge pro«! Noža v roke! Le fl, Pilou, k! imai kakor jaz neslišni revolver, ti sraeS streljati. kadar ti uka-iem. Pojdite tu, po levi.,. Tam moli skala Iz stene. Skrijte so za njo!... Jaz grem naprej, po desni, In ležem na tla. •. Prvega, plinonosea, podorem jaz... Ko zavpijem tiho «hop», skočite nanje! Sest. največ sedem jih jo, kolikor sem videl luči... Svetiljk no prižgite! Jaz itak vidim v temi... In v temi se ne bojim tudi dvajset ljudi ne... Pa da mi kdo ne pmnnli glave \i skrivališča!... Bolje je, da vas uiiiče ne vidi... Ko boste zagledali na stenah odsev žarkov njihovih luči, bodite pripravljeni!... Pilou, stopi sčm! In če Jaz zgrešim plinonosea, pazi, da f l ti zadeneS!...» ■iToda, gospodar, saj bi jih midva frliko vse postrelila, Še proden naju kdo opazi...» »N*e! Hočem jih samo ujeti. Morda fin kdo kaj izdal... Saj do sedaj Se teko malo vemo... In moja Ideja!« Sainelair potegne Pilouja k sebi ln oba ležeta na tla. Koliko energije je bilo treba tema dvema človekoma, da sta pridržala eapo, da sta pomirila divje razbijajoče pee, da sta ostala mirna, mirna!.. Šum stopinj je prihajal vedno bliže. 6ovražnlki so bili bosi ali pa obuti v k.ničukaste in spletene sandale. Nakrat šine žarek svetlobo od leve ((a desno in navzgor, nato Ss eden ... Dvajset korakov pred Salnclaironi io že sovražniki. Osem ljudi jc, vsi so lakrinkani, dva korakata spridaj, za njima pa v dveh vrstah po trije in trije. Eden Izmed prvih je očividno Eer.ska, kljub temu, da je oblečena v moško obleko In ji maska zakriva lice: kajti njeni svetloplavi, kodrasti, res da kratko pristriženi lasje se zde tako mehki kakor jih moški navadno nimajo. Njen sosed drži z obema rokrma kakor kako puško nekako cev, koje on konec mu sega preko ram.* v tiv zabojček, ki mu visi na hrbtu. S komolcem ua tleli drži Sainiialr pripravljen revolver ln meri. . Pet sekund ... Sainelair pritisne na petelina. Nič plamena, nič poka, nič (limit... Kakor da so je spotaknil, zakrili mož z rokami in pade r. glavi na:m1) | na tla ... l.e malo še za' -epeče, potem pa se vič ne gane .. »Graeloo!« zakolne pridušen glas ln eden Izmed šesterih skoči nazaj. A ženska, ki je korakala na čelu čete, vpraša nemško in se skloni nad padlim: «KnJ pa je to?» »Ženska je, mlada ženski,•> ugotovi Sainelair, ko začtije njen glas Obenem poskoči na nogu in nalahno zavpije: liop! Pilon plane pokonci z browniogom v pesti, miss Ellen se prikaži in vihti bodalo. Nato še ostala gruča: MaMol, Girard. Saincer. 0' Mursče. Črnci niso bili oboroženi in i;ehote stopijo korak nazaj. Sainelair in Pilou Izrabita brž umik sovražnika ln preskočita mrtveca In njegov a parit, k! k sreči ni bil jiokvarjen. Grisvl jo bila nekaj sekund kakor okamcnela oh pogledu na lepo Sainclairovo lice, ki mu je svetiljka ožarjala obraz. A mod tem se je tudi Malta zavedel. V lislu si- ie že videl premaganega, videl ja mučilnico pred sclioj, videl je strašno smrt. Mestic je bil hraber, divji in domišljav človek. Življenje je cenil zelo visoko Zato se še ni hotel udati, hotel sh je boriti... Da so njega tako presenetili, njega, ki je sam mislil sovražniku priti v hrbet... On je bil tisti, ki je izustil ono divjo Kletvico: Graeloo:... A Kdo si jc mogel misliti, da bodo ti »Zemljani s površja« — vrag jih vzeli — v dveh urah napravili tolikšno pot In še v popolnoma ne|«oznancm ozemlju? ... Mislil je, da bo mnogo pozneje naletel nanje, in imel jo tudi že pripravljeno past... Graeloo! Malta se bori. Njegov gumijasti bat zažvižga po zraku in pade ua miss Ellen, ki se takoj zgrudi... V naslednjem hipu Malta že odskočl, da se izogne Pilouju. ln znovg za vihti bat, kl zadene O' Mnrsčoja na glavo, da se sesuje kakor ]>osokan. Sainelair se razjari. In francosko pravi: »Na črnce, Pilou! Prižgite vsi svo- tl!.ike!» In nsdaljajoč nemško se obrne k sovražnikom: »Roke gor, vi črnci, ali pa sto mrtvi!« Najprej pomeri v Malto. Zadet v sence se mestic zgrudi. Nato spravi Sainelair browiiing v žep in skoči k mladi ženski. Brez upora se mu pusti odvesti v stran, in on jo zveže od ramen pa do nog in prisloni na skalo. Na Sainclairovo povelje zapore še ostale svetlljke. Pilou naperi revolver proti črncem, od katerih se le še dva borita: eden je že skoro zadavil Sain-cera, ki se mu končno le z naporom vseh sil posreči zasaditi nasprotniku nož v vrat in mu prerezati glavno žilo ter se oprostiti strašnega objema; drugi črnec, velikan, pa se je spravil nn Mattola, toda ta se umakne strašni pesti in zabode sovražnika od strani. Ostali trije zamorci pa so v blaznem strahu, videč, okt, polne grudi, dolge, lepo razvite In skrbno negovane roke, lepi, okrojrli, goli vrat... ln ne najmanj njeni lasje. Sainelair stopi k prcmagankl, jI hitro odveže vezi, in jo nagovori nemško, z resnim, a vendar prijaznim glasom: »Izvolite sneti krinko, madarne!« Ona ga uboga. In njeno čelo, njene oči in ustnice se zde tako mladostno sveže, da so Nyctaiope takoj popravi z lahnim nasmeškom na nstnioali: »Gospodična« bi bil moral reči, M mi »di... In vašo ime, čo sinom vedeti?* »Grisvl.» odgovori deklica z nrto boječnostjo v glasu, kl njo samo tnR> začudi, da zarot. »Dobro, gospodična OrisyI!« po v za« mo rosno Nyctalone. »Na vašem obrazu in v vaših očeh vidim potoio —< njih {enakosti ne tajim! —Ijr.izite poteze, kakor jih Ima neka zelo nevsakdanja rodbina. Opazoval seni jih že na dveh članih to rodbino. Vai« rodbinsko Ime je VVarteck, kajne?« Začudena in občudujoč odgovori Grisvl: «Da!» »Ne bom torej zahtova! od van, d» mi pomagate,« nadaljnje velikodušna Sainelair. »Menim, da na moja vpr.v šanja pač ne bosto odgovarjali... A vi ste naša sovražnica. Zato vas r\i morom kar tako pustiti. Dovolite ini, da vam zvežem roke, da nam ne l»n4* mogli škodovati! ... ri!ou, vrvi!.. .» Rečeno, storjeno. Grisvl se ne upirt nič. »Moral b| vam tudi zamašiti una,» povzame Sainelair, »a tako ravnanj* napram ženskam mi jo nevšečuo. Poslušajte zdaj: Pilou, ti boš pazil na gospodično Grieyl, in če bi sc ji zahotelo kričanja, ji boš moral z dlanjo zakriti usta ... Videli ste. gospodična, da ubijajo naši revolverji br«z g!a*u, Pilou in Saincer, vajini svetiljki na] svetita, vsi drugi pa jih nga*nlte!» Nato sc zopet obrne k ujetnici: »Gospodična, dovolite, da vara n.v denern krinko.« Ko mu je namreč Pilon dal vrvi, je Grtsyl spustila masko na tla. Sainelair jo je takoj pobral. Zdaj ji zakrije i njo obraz. Darujte, da rešimo sokolski Tabor! OSKRB8MO ■MBaBnHaBBBnaMnasnBgununaBsn 0MSKE »Tin ia ----■C^uL'* ^ „0 ortsinoi.t niti up tu- Dr/. ■•••ka. ALOMA COMiPU! anončna lo reklamna družba z o. z. Centrala: LJUBLJANA Kongresni trg 3. Podružnica: BESG&ifil© Vastna ulica 21. Pravkar je izšel po strokovnjaka * praktično urejen popoln | Zakon o taksah f in pristojbinah 1 z abecednim seznamkom. Knjiga, ki obsega 177 strani, se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ulica št 54. {jj i Istotam je izšlo že trinajst snopiCev £ .Zbirke zakonov". S Re eeseee«* »eeeeft®' Na mesečne obroke LJUBLJANA, Šei8ntnin)0»a ulita št. 6„ ono nadstr.. desno. tvornica glasnic, boulnastih pinboB, lil uliic b plnčlc za čeuljc Ljubljana I, poštni prsda! IZS, sprejema »«a nr.roiila. ki ee ta .o} to » »suki množini iitvršujejo. Zahtevajte vzorce in ceniki Pri »enih naročilih popust. 13C Papir za police (Kredenzstreifen) znamke „Fingerhut" prodaja na debelo HRV. INDUSTRIJA PAP1RA D. D. ZAGREB 1. (Poštanski pretinac 95.) 8803 Prva slav. zidarska zadrugo v ljubljeni rugistr. zudruga z omejuoo zavezo Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta §t. 2 Tehniško vodstvo z oblattveno-avtorlzlranlm gradbenim Inžonjerjcm Projektira In Izvršuje vsa v stavbeni In inienjersko stroko spadajoča d.la. Delo solidno! One konkurenčne! Namizno perilo # I galose I svlterji I gamaše I rokav.ee i stezniki I nahrbtniki I nočne srujoe I snežni čevlji I vezejo perilo t povoja« gamaše I damske joploe I volnena joptoe I otroške oblekoe I gumbi ra manšete I batlstasto perilo I naramnice, pedvese I športne potrebščine I volnene trlnot - hlače I otroško Tetra- perilo I moške športne čepice I kuhlniakl predpasniki I volneni ln svileni šali I oele opreme ta novorojence Prepričajte te o cenah T mojih izložbah I Posteljno perilo # nlače I oepioe I Dr.eaco i modrčki I dokolenlte I šepni robel I perje ia puh I vezeni robol i »vllnatl robci I kopalni plašči I lutranje Oepioe I volnene čepice I ovratniki,manšete I kombineze za uame • llanelaste sra.oe I oredpasnlki ca dame I volnena trlkot-krila I moške volnene jopice I fini otrošul vozički I svilena spodnja krila i velika lzbera kravat I pristno J&gerjevo perilo I predliskarlja ca ročna dela i Tvrdka je bil« ustanovljena leta 1860. C. J. HAMANN, LJUBLJANA, MESTNI TRG 8 POZO lil vozom V petek, soboto, nedeljo in ponedeljek = velika prodaja ostankov = primernih za boiična in novoletna darila, po izredno nizkih cenah, pri tvrdkl «sit IVAN KOS LJUBLJANA Sv. Petra cesta 23 ŠIŠKA CelovSka cesta 3 Sipine stroje za božična in novoletna dapila si pred nakupom oglejte pri znani zalogi šivalnih strojev IV. JAX & SIN Ljubljana, Gosposvetska cesta. So priznano najboljši. M> Iiiserlrajfe v „Julru"I V nedeljo 23. t. m. od 10. do 13. ure je otvorjena novodošlih oblek, površnikov in kostumov. Vstop prost! Za obilen obisk se priporoča Bernatovič 6807 Mestni trg 5. 0<««e|e ■ 6r****t» aa Caa«r«t« fM 4» tO »•••<*) OUt , naki »adatlnfa haseda 0O p«« — »•*!»»• »»pr«! 'taM» t«« « inamfe«*'. N« *(»-•••»'• o4oe«*r • vprov« t«, ak« I* vorataal« pnto**»a uimii «4 90 v«*? te» «urgova o/i. iio7l Plačilno natakarico brvežbauo mlajfco mo«. Iščem ea Ljubljano. — Zunanje ponudbe a sliko, lokalue oaebua predeta«itev. Našlo* v upravi „ Jutra". 17716 Zanesljivo pošteno deklo •tftro 26—80 let. ae aprejme * boljfco hišo sa kuho in iah-to bi£uo čeio. — Nastop prve dni v novem letu. — Naslov po73 uprava ..Jutra". 17til6 Zdravo flobro rtgojeno dekle, ataro 16—19 let, ae aprejoie v bolj-lo mestno biiJo aa pospravljanje eob ln d otrokom. — Naslov povo uprava ..Jutra". 17613 Učenec za pek. obrt fcožtenlb starte v. e e takoj e p r e j m e. Ivo Sorlt, poAta Gorenja vas aad Loko. 17558 Mlinska oprava hrastova, za 6 kamnov 1 vodnimi kolesi, palčna kola, mlinske Atauge. kompletno, se proda. — Naslov pove uprava ,Jutra". 17702 Spalna oprava moderna, ravnokar Izdelana la Creftnjevega lesa, temna, maaivna, nefomirana s marmornatimi plo&Caml ln ogledalo. se proda.' Naslov pove uprava ..Jutra". 17604 10 kom. delnie bančnih, prodam po nizki ceni tn fotoaparat 9 x 12, ekrv-rej nov za 250 Din. Naslov pove uprava ..Jutra". 17662 Stara skrinja s ulotkl ter omara ..Taber-oakel". se proda. Kje, pove uprava .,Jutra". 17705 Dolgi kožuh ee ceuo proda. — Ogleda se lahko od 10. ure naprej pri Strgarju, Krakovska ull-a 27. I. nadatr. 17710 Benz. motorja 6 HP. ekoro nova. 1 „Deut£" stoječ, drugi ..Min« ben-8«?nd-llng". se prodaata po Din 15 000. Inienjerska pisarna. LJubljana. Gorupova ulita 17. 17667 Par vag. bukovih drv lepo suhih, cepljenih, naprodaj. J. B a u t a o, Hrastnik. 17688 Moške čevlje dobro ohranjene, prodam po clzkl ceni. Naslov v uprav! ..Jutra". 17082 Premog (Trboveljski) Drva68,7 trda in mi hka, žagana In cepljena, litino v zalogi Premog io drva dorafamo tudi t triith. Naročila sprejema H. PetrU Ljubljana Gospoavetska cesta 18. Telefon 943. Tovarna furnirja I Podreaje pri Domžalah kupuje : orehove, čcSnJeve, ja-vorjove. Jelenove tn hruftkovo sube ali napol suhe plohe od 5—10 cm, 25 *lrlne naprej, oziroma suhe hlode od 30 cm naprej. Enako tramove vseh dimenzij do 7/9. CtmpreJSnJe natančne ponudbe na gornji naslov. 17678 Slivov ko 45 % prlma domačo. 100 Z po 100 K liter, se proda. Za pristnost se jamči. Naslov pove uprava ..Jutra". 17096 Proti primerni nagradi ae odetoplta v sredini mesta dva lepa pisarniška lokala. Plamene ponudbe pod šifro ..Lokala" na upravo ..Jutra". 17709 Stanovanje v novi blšt. Iz 8 sob. kuhinje, klotl ter lep vrt. se odda za več let. Naslov povs uprava ..Jutra". 17707 Hrano ln stanovanje Išče 401eten. dobro altu Iran trgovoo. Ponudbe pod filtro ..Čistost" na upravo ..Jutra . 17732 Mesečna soba prazna ali opremljena v novi hiši, x elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, se odda. Naslov pove uprava ..Jutra". 17742 Zavod ca bakrenje ln nik lan Je delov kolee. auto-uiobilov tn vseh ostalih strojev. Deeednlk ln drug. Ljub* ljana. Prešernova ulica 5. 16551 Jaslice fcraano Izdelane, velik« I50y I o «e poceul proda. Ljubljana KollzeJ, vrata 114. 176,i Primerna darila za božič ln novo leto: kavln servis in drsalke. Nizka cena. O. Zajec. Florljanska ul. 23. Deklic „8 uil $4-18 IV stara. « »prejme j0'1**!"! .trem.na), m pro-* otrokom. PunSjbe .K™,wa * T??! HlbSer llunon. (oioBiif. Val- "Ju,r" • 17711 Taiorjev tra 7, Ljubljana. _ Najlepše darilo Plctilni (troji v Številkah 4. S. 8 lo 10. ▼al dobro utajeni, do s-dal v obratu, ae radi vel Ib Ib pre-naredb In pomanjkanja prostora, zelo ugodnu takoj oddajo Plelllnn Industrija Ciril Vajt T Kranju. X8i7 Vso damsko konfekcijo razprodajam pod laatno ceno, dokler J« Ae kaj zaloge, Prau LuklC, Pred »kotijo Itev. 19. 17231 Božifna darila dobita najceneje. v trgovini Janko Dermola. zlatar v Sp. Siftkl, Jeruejeva ulica 81. 57. Lastna delavnica. V nedeljo cel dao odprto. 17658 Prt), ko kipite sbilii, ii oglejto KARO- « Hevlie pri tvrdki Dragotin Roglif v Mariboru Korooka cesta (9. zalajji to »talno vae vrste čevljev, posebno sa zimo pripravno blago. kakor gojsorol, spe-cftjatni lovski tn 6por(nl Čevlji Ud. Vse si Izdelava y iP»tnl delavnici ? rsftwiB foton. U- i'>ni iu novoletni popom 10•/, do 10.1. 1924. Kontoristinja treo^na slovenske in uemSlte »tenografije kakor tudi stro-lepieja, sc za eluisbo v več-jtem mestu Srbije takoj sprejme. Ista mora biti tudi po-faolr;omt veica »trojepinja o cirilico. Ponudbe z navedbo pobojev pod .ElektroteLmka' fc^. upravo ..Jutra". 17464 fl^dnilki obratovodja fctterf. Ima rudarsko šolo ln flobro prakBO pri odkrivanju fudlfič v rovih. Uakor v 6ab-fcu, sanesljiv, vešč siovenske-ga, ozir. erbohrvaujkeaa Je-Bika. oe en rudnik v Sloveniji fcftkoj sprejme. Oženji n. brez Dtrolt, Jamsi:! mereč Ima predno.-i. Nastop Je prva dva meseca na poskugnjo. — Pri felučajhi odpovedi med tem tfaeom od tirani podjetja, ce pevrnt vožnja vlaka 3. razr. r;ru ln nazaj. Stanovanje ln J*ja\a je na raapblago. — Ponudbe ln zahteva plače pod ,,P.udokop 21" na upravništvo *Jutra". 17187 re novo leto 1JJ24. je, če mladenič kupi ln podari svoji izvoljer.kl otroSkl voziček, mati hčerki šlvalul stroj, oče pa sinu novo dvokolo, ki ee naj-oeueje kupi pri tvrdki Tribu-ua. F. E. L., tovarna dvokolea ln otroških vozičkov. Ljubljana, KarlovSka cesta st. 4. 17722 Nova oprava ^ pisarno, naprodaj. Naslov pove tvrdka Topioška, Sv. Jakoba nabrežje 39. 17736 Moški kožuh te ceno proda na Sv. Petra cesti št. 65. 17'i 26 Da h« imaojfta moja ogromna galopa perja in puha dajem popusti v eouah 20 % C ]. Hnnann. UuMana Mestni t o 8. «74i Pulardi z mlekom opitanl ln vseh vrst drugo perutnino za božične praznike ln novo leto nudi tvrdka Kmet t Lubfelna, Sp. fciška 290. 17720 2 vozička z zavoro ln 2 brez savore, popolnoma novi, za prevažanje le^a po tračult ah kolo-sek 60 cm, kompletni za takojšnjo uporabo, prodamo. — Krltevska Industr.ja, d. d., komercijalua pisarna, Ljutomer. 17625 Trgovsko hišo prlprovuo tudi sa gostilno, s velikim vrtom ln dvoriščem ter prostim stanovanjem, prodam radi premestitve. Od-daljeua Je 20 minut od glavne pošte. — Ponudbe pod „Zeh> ugodno" na upravo „Jutra". 17740 Vodna žaga samica, se odda v najem. — Oddaljena pel minut od postaje, na močni In stalni vodi. Naslov pove uprava ..Jutra". 17677 100.000 Din »osojlla sa razvitje obrta, ae šče sa dobo 1 leta, proil dobrim obreetfm. — Cenjen« ponudbe pod šifro ..Dobra garancija" na upravo ..Jutra". 17622 Opozorilo! Za male oglase prtobčene pod naslovom ..Dopisovanje", se računa dvojna cena ..Malih oglasov". — Uprava „Jutra". .. Katera dama šell dopisovati s dvema aka-demičuo naobrašenlma gospodoma pod ..Po!klor ln Pavli-ha" na upravo ..Jutra". — Tajnost »ajamčena. 17677 Kranjskemu rmuceku> orožniku v Podčetrtku, telim obilo sabave k božičnim praznikom ter obenem Belim, da ml pride osebno voščit novo leto. To teli nJemu enaka „muclka". 17630 Opozorilo! Za male oglase, prlobčene pod naslovom ..Ženitve". ae računa dvojna cena ..Malih oglasov". — Upr. Ura" Pravo dalmatinsko vino belo ln črno. liter po 40 K, se toči samo v Barvarski ul. št. » v Mariboru. 17634 Samo sobna pasta Vas more popolnoma zadovoljiti. 15893 Za božična darila! Velika Izbira slik pri A. Dabka. Ljubljana, Aleksandrova oetta 7. 17261 Dvokolesa *e sprejemajo v polno popravo. sa ponlklajo. emajlirajo s ognjem ln shranijo preko tirne. ..Tribuna" F. B. L., tovarna dvokole« ln otroških vozičkov. Ljubljana, Karlov-tka cesta 4. 17297 Mlad gospod samostojen obrtnik v družbi a plodonosnim podjetjem, sa ucll v sv t ho teulivo sezuauitl s gospodlčuo v starosti 18 do 24 let. katera bl Imela po poroki sredatva za razširjenje podjetja. Tudi mlade vdovo niso izključene. — Le resne ponudbe Je poslati s sliko, kl ae čaatno vrne (tajnoat e častno besedo zajam6ena) na upravo ..Jutra" pod ,.R**r-no 17718". 17718 niev zaTeč konj c prltikllnaml. velik lokal za delavnico ter veliko sobo « prltikllnaml za stanovanje, se odda. — Naslov pove uprava ..Jutra". 17706 Gospodična al! vdova z vtčjim premoženjem. ae najbolje poroči takoj oll pozneje, ako podpira blagega akademika, da dokonča svoj študij. — Pouudbo pod ..Srečen zakon 17738" na upravo Jutra". 17738 (iščejo) Službo skladiščnika fcliinika al« sluge, ISčo srednješolsko izobražen oaraec za takoj ali pozneje. — Cenjene E>o^udbe pod ..Zanesljiv ln fcfoSien" na upravo ..Jutra". 17717 Knjigovodkinja Ollancistka, samostojna koro-lipondentitja z dolgoletno prakso, iseli b 1. Jan. 1924. eveut. pozneje primerno me-eto v Ljubljani. Prevzame tulil vod*tvo trgovine atl slično. Ponudbe do 28. t. tn. na upr. »Jutra* ped fiifro .»Prvovrstna cao4'\ 17608 Samostojen trgovec fa Nemčije, otrokovcjdk v izvozu. trgovec s stroji ln žele-Botn. dobro poučen o razmerah v Jugoslaviji, Avstriji i-n Italiji, ifiče kakršnokoli mesto Doplee na: I. Welnde, poste restante, Kranj. 17657 Bloška obleka čisto nova, naprodaj po nizki ceni. Kje, pove npr. ,,Jutra". 17741 Turino-Fiat Typa 501 v dobrem stanju, se ceno proda. Potzve se: Knjigoveznica Blvlc, Sv. Petra cesta iit 29. 17507 Nepremočljfive ..Waterproof dežne plašče, gumi pelerine aa dame. prevlečene a svilo tn UHnJene suknjiče priporoča Drngo Srhvvah, Ljubljana, Dvorni trg 3. 244 Umetniške razglednic« Znlžsca cena: 100 komadov sn Oln Priporoča M. Ti^ar Ljubljana. 231 Smrekovo sem. storže lepe, kupim vsako množino. Naslov pove uprava „Jutra". . 17675 Plctilni stroji etev. 5, 6, 7. 8/30—35 dobri, ee kupijo takoj. -- Ponudbe z navedbo cene pod šifro ..Ple-tilni stroji" na upr. „Jutra". 17728 Kupim deske 20 m«? III, vsako mnoBluo, proti duplikatkasu. Ponudbe pod ..Bottonbols" na upravo ..Jutra". 17546 Bukovo oglje nudi najcenejše H. Skala. Mir Je IL 4. 230 Dvokolesa m«!l motorji, ot.-oflkl vo-/.ičkl. šivalni stroji In pnev mptika najceneje .Trlb.ir.a". Ljubljana, Kariovaka cesta I 162 VisokoŠolcc eadnjib semestrov. Išče v okrajni stiski zaelužka iz svoj eksistenčni minimum, t 2. 1000 Din mesečno. Sprejme vsako delo 1 Na razpolago pol dneva — popoldan. Cenjene pcr.udbe upoštevajoč, da do-flčnl pomaga do dosege cilja. Ba upravo ,.Ju'ra" pod Slfro MZnamen;e časa". 17652 Zaposlenja 9 popofdnnwVih aH veCernlh urah, 165o državni nradnlk-Jurlst. zmožen nemščine. Ita-Iljanščlns ln srbohrvaščine-Ponudbe pod ..Skromen" na trpraro ..Jutra". K. Widmayer prt ..Solncn" za vodo Velika ttftera volnenih Jopic In čepic. Raznovrstno perilo. Svilnati in drugI robci, Ser-po. Manufaktur. blago. Ob Ickre ln prepasnlkl. Vas oprava za novorojenčke. Maje. nogavice domačega lz delka. Venčkl In šopki ks neveste, odeje. Kdlna zaloga sbtahov (peče) Itd Na dr | belo primeren popust. 215 Šivalni stroj prodam za 1600 Din. Polzve te: Tomfilč, palača Pokojninskega zavoda. Gledališka ulica it. S fad S.—17. ure>. Krojaška delavnica dokazano dobro vpeljana, ležeča na glavni prometni cesti, se radi odpotovanja v Ameriko po nizki ceni proda. — Lokal je pripraven tudi za vsako drugo stroko. Vinko M 1 a k e r , Maribor, Tržaška cesta 18. 17683 Mlada vdova z obširnim posestvom, dobro Idočo gostilno, trgovino z losom ln Sivino ter e poljskimi pridelki. JJell znanja z resnim gospodom srednjih let. ki bl Imel veselje do Imenovanih obrti. Premoženje postranska stvhr. Ponudbe naj se pošljejo. čo mogoče s sliko, na upravo .,Jutra" pod ..Lepa bodočnost It. 17628". 17628 preko zime shranjuje in prenavlja tvrdka s J. GOREČ Gospomiski c. 1«. tr Jabolka lepa namizna. Ima ra oddati večjo množino tvrdka I. Raz-boršok. Šmartno pri Litiji, 17685 ia' Pianino kupim ali vzamem ▼ najem. Naslov pove uprava „Jutra". 17080 Kratek klavir črn, ddbro ohranjen, se poceni proda. Naslov pove upr. ..Jutra". 17650 Leseno pohlgtco 2«Ičx*o«3.caj£a. lasnskih klobukov, elaaiu kov, nakita, baržuna, avile, trakov, cvetk, pajčolana in modiatovakega blaga po tvor-niških cenah. 66i2 MINKa HROtfAT, modlstlrija lajuoljana, Stari trg št. 21. RnPSa rentavraci{a Bli de IIVatPBna trRovlna, ms vinmc v najem. Ponudbe pod ..Hermea" na upravo .Jutr. . 57734 Kupimo e*M| vsako mtnižino vreč innžualih, 80 klb'gram Klub, celih, brel krp KRUH S BOHIH Lfubljana ] Dunajska eosla Si. Je žice !*up! vsako muožlno trrdka: ■loeip Itt-uKo. Sevnica ob Bavi - Putiudbe naj povzortjo a navedbo otne in množice. 1741)6 G-ostilna se vrame v najem v T.JnblJa-nl ali oVollri. — PonnrThe ee prosi na upr. ..Jutra" rod ..Otiolica". 17583 Staro ieloio vaaVo mnotlno, plafa po naj-Vif.iib < enab 1. K o n I j. Kočevje 18. 17073 Prazno socJe -lobro olcanjen^ od strojacra I l kupimo »sr»«o množini« S MEDIC. RH OUG £ Znnfttj tovarni oiii I« tlriežs Medvode. Gostilna in mosnriia -'obro IdoPa v prometnem kraju. ce vrnme v najem ali na račun. Ponudb« e pogoji naj ae pogltejo nn upravo .Jtitra' pod ..Oobroldoča". 17658 Na stanovanje in brano y sprejmem gospodično v aobi-co e posebnim vbodom kot sostanovalko k gdč. uradnici. Naslov povo uprava ..Jutra". 17743 Stanovanje na deželi nn»blovano aH nerneblovano. z električno razsvetljavo, bllzrj postaje, lep miren kraj, e« odda tudi za dalj&o dobo v najem sa več rodbin. Vprašanja na upravo ..Jutra". 17699 SO čevlji z znamko Mnlhno mesefno aobo ji n«Vrbo ali bre* nje v smeri Z~ «!5Vs. K!e-?e. Je!!". •!! Tomaževo. IH^e ta KvoJcKa lovskeca čuvaja Lm-«vfl druii-ba ..Jeiira'" v 1 lubljani. -Ponudbe na I-ovtlte dmtt^ ...te«ra" v Ljubljani Blrl-, tarjeva ulica £t. 7. Fritreh. ) 17121 Prodajat v LJubljani: Breg it. 20 Aleksandrova cesta 1 Prešernova ulica, Seljalf na deželi s v vsaki večll trgovini e čevlji. Na veliko rar.po4ll|a tovarna r-6i». fioslna & Ko., Tr£lft, Gorenjsko, OeniKt na santevo biezplašnOi 67»» Domače, vcsfl ZIMA PRIKIMA. Kar naenkrat jo je prineslo. 21. december je prišel, najkrajši (lan [n najdaljša no8 v letu, čas zimskega k-esa (»občnega okreta). Obenem je prišla tista depresija, o kateri ve v celi Ljubljani la «.Tutrov» vremenski prerok, kaj je to pravzaprav. 2 njo jo priru ®a! mraz, pravi zimski mraz. kakor ko za ta čas spodobi, ko je pričela tudi astronomska zima. Kakor se tudi spodobi, je zmrznilo po stori rečcnici nekaj gosi, med katere spada tudi dosodauje glavno radikalsko glasilo, čeprav ni rešilo Kapitola (banke). Polna luna trka z jasnega neba. Obiskovalci bara že ves mesec nismo imeli takšne razsvetljave. Prej je ljub Ijanska megla poldrugi mesec uspešno prikrivala na£a romanja, da smo se •poznavali le po krikih, in kavalirji so naravnost primoranl ščipali svoje dame, da so po javkanju ugotovili iden-| titeto. Sedaj je vse to postalo nepo-Irebno ln se nadaljuje le čo iz stare navade. Genius ločil Cez dan pa ima mo Ljubljančani brezplačno letovišča, ko gledamo na sijajne planine, ki se MeSče v svojem »rebrnem oklepu. Solnce je iz znamenja strelca stopilo v znamenje kozla, doseglo svojo največjo oddaljenost od ekvatorja in naj-nJžie stanje v ekllptlki. Dasiravno gre nepričakovani mraz tudi na živce, — kurjava je dratra, — je pa za nekatere prinesla zima še drugih ugodnosti. Naš lokalni redak-tnr na primer bo imel do marca mir. Zadnje tedne jo neprestano pospravljal s svoje mize razne zapoznelo cvete, hrošče In lesnike, hvalevredno vpo-slane od blagonaklon ionih bralcev. Kmalu bo imel kompleten herbarlj kuriozltet post — Jesenske flore cele ožje domovine. Sedaj pa bo tudi v trm pogledu mir. In prezaposleni kolega M bo, kakor rečeno, oddahnil do marca, do prvih hroščev in cvetov. Zato bodo pa neugnani športniki pričeli traplti svojega referenta, led že raste. In pa vrsta koncertov, plesov in drugih takšnih Ipasov. Bliža se namreč božič, ki vošči vso dobro onim, kl so »dubr« volje*. Evo, otvarjam sezono! M. A. C. Inserate za božično Številko sprejema «Jutro» še ilo oondelj-ka ob 10. nrl dopoldne. Pozneje došle oglase jc prlmorana uprava odkloniti. • Jutri smejo biti trgovine cel dan odprte. Ministrstvo za socijalno politiko je odredilo, da smejo v vseh krajih, kjer je večina prebivalstva katoliškega veroizpovedanja, biti trgovin« jutri odprte. Nameščenci pa morajo dobiti v zameno primeren odmor med tednom. * Zagreb za Strossmaverjev spomenik. Na svoji predvčerajšnji seji je samoupravni odbor zagrebške mestni-občine dovolil za Strossmayerjev spomenik 100.000 Din in za trvadnjo džamije v Zagrebu 100.000 Din podpore. * Prva imenovanja za novo oblastno direkcijo državnih železnic. Kakor nar.i poročajo iz Reogradn. se nahaja organizacija nove ljubljanske železniške direkcije v polni izvršitvi. Minister prometa je imenoval načelnike posameznih oddelkov, ki preidejo lz dosedanje južnoželezniSke direkcije v državno. Za načelnika občega odole-nja je imenovan dosedanji centr. nadzornik dr. Fatnr, za načelnika ko merclialnesra oddelka centr. nadzornik Vid I o, ekonomskega odelenja centi oadz. Gosti ša. finančnega odelenja centr. nadz. Arko, prometnega ode-lenja višji nadzornik zagrebško direk-eije R e n e d e k, progovzdrževalnega odelenja inž. Schneller in strojnega odelenja inž. O g r i n c. Nova direkcija prevzame vse slovenske železniške proge s 1. januarjem. Dosedanji inšpektorat državnih železnic se likvidira. Hrvatski deli južne železnice preidejo z istim dnem pod upravo zagrebške oblastne direkcije. Do defini-tivnega imenovanja oblastnega ravnatelja in pomočnika ostane vodstvo direkcije v rokah gen. ravnatelja Dero ka in dosedanjih ravnateljev. Ravnatelj Vrečko jc stopil nedavno v pokoj ter je imenovan za pravnega kon-zulenta centrale Družbe Dunavsko-iiitvsko-jadranske (.Južne) železnice. • Aretacija komunističnega novinarja. V Zagrebu je policija aretirala predvčerajšnjim urednika »Borbe«, Kaniila Horvatina, ki je bil lz Zagre ba izgnan, a jo kljub tomu ostal tamkaj. " Zvišanje štipendij beograjskim dijakom. Minister prosvete je sprejel predvčerajšnjim delegacijo beograjskih viaokoSolcev, ki so zaprosili, da se jim zvišajo štipendije. Univerzitetni svet je odobril prošnjo dijakov, da se tehnikom in medicincem zvišajo štipendije od 600 na 800 dinarjev, ostalim visokošolcem pa na 700 dinarjev. V tem smislu je tudi vseučilišče poslalo predlog ministrstvu prosvete. * Skof dr. Josip Srebruič se je predvčerajšnjim podal na svojo novo službeno mesto na otok Krk. ' Vojaške vesti. Imenovani so: majorji Viktor Andrejka v Ljubljani, Vekoslav Verderber in Milan Grebene za podpolkovnike; Ivo Pllar in Franc Rajh za ka-pilana 1. razreda in podporočnik dr. Ru-doll Zaletel za sanitetnega poročnika. Kapitan bojnega broda Fran Vučer, doslej komandant pomorskega arzenaln v Tivtu, je imenovan za komandanta III. pomorske obalne komande, na njegovo dosedanje mesto pa pride kapitan bojnega broda Rihard Salher. ' Odvetniški Izpit sta včeraj položila pri ljubljanskem višjem deželnem sodišču j gg. dr. Dragotin Vrečko iz Celja In dok-1 tor Drago Maruš ič. rodom it Opaljega se-, In pri Gorici. * Simon Gregorčičev« knjižnica na VI-dnvdanski resli. Z nakupom lepe privatne knjižnice pomnožili smo nai slovenski oddelek za 700 knjig. So to dela naših ' na.boljlšh domačih ln tujerodnih svetov-1 noznanlh pisateljev. Vezana so knjige tako lično In okusno, da Je radost prijeti Jih v roke. Ta oddelek knjig pričnemo li|>o-sojati za praznike. Da bo vsem možno oskrbeti si za praznike potrebno čtivo, posluje knjižnica izjemoma to nedeljo tudi popoldan od t. do 4. ure. Vsem čita-teljem prav vesele božične praznike. — Zdravo! Knjižničar. * Smrtna kosa. Včeraj dopoldne je umrl v Kamniku po kratki bolezni, star ko- j maj 80 let, g. Gustl Terpinc, usnjar ln posestnik, vrl nsroden človek in podjeten j trgovec. Pogreb bo v nedeljo ob 4. po-1 poldne. — V četrtek zvečer je umrl« v Ljubljani gdč. Hilda VVizjak, hčerka okoliškega nadzornika. Pogreb bo danes ob dveh popoldne iz Prisojne ulice št. 8. — V Mengšu je umrl v četrtek g. Fran ftn-šteršlč, poštni poduradnik v pokoju. Hodi jim ohranjen blag spomin, žalujočim pa naše iskreno sožaljel * Nov obttnskl gereab Pokrajinska uprava za Slovenijo ie zaradi delane-zmožnostl razpust iln občinski znslop na Vrntjem vrhu. Za gerenta jc Imenovan posestnik Ivan Oregorec iz Vratje vasi. * ZašHla dece v Jugoslaviji. Predvčerajšnjim je odpotoval delegat mednarodnega urada za zaščito dece, Carner, ki se je nad mesec dni inudil v Jugoslaviji, v 2enevo. Obiskal Je vsa večja mesta: Beograd, Zagreb, Ljubljano, Sarajevo in Novi Sad, kjer si je ogledal vse zavode za zaščito dece ter bo po svo^m povralku poročal mednarodnemu uradu za zaščito dece o razmerah v naši državi. Našim zastopnikom se je Carner ponovno pohvalno izrazil o nnšlh dečjlh zavodih. * hprenicinba poštnih okolišev Laško in Rimsko Toplice. Pod občino Marija Gradec spadajoči popisni okraj Vodiško s krajevuimi deli Vodiško, Skolce in Dvor je izločen iz okoliša pošte Rimske Toplice in priklopljen pošli Laško. Za te vasi usmerja pošla Laško pošiljke na pomožno pošto Sv. Miklavž nad Laškim. * Državni platilul listki. Z novitn letom se uvede na vse račune v hotelih, kavarnah, restavracijah, gostilnah in drugih javnih lokalih državna taksa v znesku 20 para. Finančno ministrstvo je že pripravilo računske obrazce in bloke. — Državna taksa so bo plačevala v vseh javnih lokalih v krajih, ki imajo nad 2000 prebivalcev, izvzetnši kopališč in letovišč, kakor tudi molih gostiln, ako je osobje nepismeno. Kabareti, varljteji in nočna zabavišča so takse oproščeni, ker plačujejo že posebno takso. * Prvi parofcrod na Brajdici. V pristanišče na llrajdici poleg Sušnka je predvčerajšnjim priplul iz Splita prvi paro brod tVeljko>, lasi tvrdke Dubokovič. V pristanišču se je pri tej priliki zbrala velika množica občinstva. Čim so upostavl železniški promel z Brajdico, bodo prihajali ludi večji parohrodl. Dela za razširjenje prislanišča se nadaljujejo. * Meteor. V južnih krajih avstrijske republike se je videl dne 30. novembra ob štirih zjutraj aljnjen meteor. Osebe, Id1 so ga videle pri nus, se prosijo, da sporo- če meteorološkemu zavodu v Ljubljani! (Dvorec), v kakšni smeri je letel ali se je čula kaka detonacija ln ni-li morda padel kje pri nas. Dopisovanje službenih oblasti z meteorološkim »'.vodom je poštnine prosto. * Plemenita srca, spomnite se nanl Dolgo tn težko pričakovani božič je že1 pred durmi. Z velikimi skrbmi čakamo' to krasne, za nekatere tmli prežalostne praznike. Tudi mi nesrečni slepi praznujemo božič z veseljem. Prosimo vse plemenito čuteče in misleče, da v zadnjih dnevih polože dar nam slepim na oltar. Odbor Podpornega društva slepih, Ljubljana, \Voltova ulica št. 12. * Mariborski drobil. Komanda 45. peS-polka priredi vojakom svojega polka dne 24. t. m. ob 17. v vojašnici Kralja Aleksandra božičnico, pri koji bo svirala vo jaška godba. Vojaki bodo nastopili z de-klamncljaml in bodo vsi brez razlike vo-roizpovedanja obdarovani s pecivom in sadjem, — Mariborska občina Je končno Izvod ln na trgu določnnje tržnih cen. Odredba se Je Izkaznla kot zelo umestna baš radi praznikov. Blngodejen vpliv so kažo za konsumente posebno pri mleku in drugih podobnih živilih, katerih cene so sicer pred prazniki vedno horendno poskočile. Mleko n. pr. se ie pred prazniki prodajalo navadno po 8<) kron liter, medtem ko se sedaj drži med 14 Ui 16 kronnmi. — Mariborske banke bodo od 23. do 26. t. m. zaprte. — Protestantska občina v Mariboru, kl se zadnji čas Izredno pridno giblje, priredi o božiču po opravilu v cerkvi zbirko za stradajoče begunce iz Nemčije (I) Protestantska občina je strogo nemška organizacija. * Nove razglednice fDružbe sv. Cirila in Metoda* so ravuokar izšle. Razglednice so umetniško delo, zato upamo, dn bo občinstvo pridno segalo po njih. Dobe se v pisarni Clrll-Metodove družbe. * tSlovrnska kuharlra>, nainovejla Izdaja, je Izšla pravkar v Jugoslovanski knjigarni. Stane 220 Din In se dobi ludi pri Tiskovni zadrugi, Ljubljuna, Prešernova ulica št. 54. * Pozor! po Ljubljani hodi mlad go-spodič, Dunajčan, ki se Izdaja za nnšega urednika ln si na la način pri nekaterih privatnikih izposoja ludi denar. Svarimo vse designlrane <žrlve», naj nemško govorečemu mlademu klallvitežu ne nasedejo. V ostalem pa upamo, do naša policija ne bo še dal e gledala takšnih in sličnih prijaznih obiskov, ki jih v Ljub Ijani vkljub njihovi zunanji eleganci ne pol rebujemo. * Prizorček i ulice. Avto tuli. Pred njim dva poštama dedca mirno in počasi porivata ročni voziček, ltilec avla končno nalahno brcne enega v zadek. Preplašeni možakar odskoči, se ozre, odreveni kakor Lotova žena. Šofer gn oplazi po klobuku In mu pove par gorkih. To vrne kipu življenje. Možakar |>osl;oči In potegne tudi voziček v stran. Avlo od,url in tuli okrog ogla. Pasanti se smehljajo. Ljubljana se razvija. * Volkovi v kočevskih gozdih. Poročajo nam: V žtalcarjih pri Kočevju je prošli torek odnesel volk s paše prav tik vasi eno ovco, drugo pa močno ogrizek I're š-njo noč pa sta Izginila iz vasi dva psa, ki sta postala najbrže tudi plen volkov. Volkovi povzročajo v kočevskem okraju kmetom znatno škodo in bl torej bilo žo-leti, da bi se zverina, kl se je močno za-plodila v naših gozdih, po možnosti po-končevala. * 2clozni5ka nesreča v Sremu. O ležki železniški nesreči, ki se je pripetila na lokalni železnici Vukovar-SId, se naknadno še poroča: Nesrečo je zakrivil postajni uradnik v Cakovcih, ki je pustil iz postaje osebni vlak proti Grabovu, čeravno so že prej javili iz Grabova, da že vozi osebni vlak iz tamkajšnje postajo. Vlakovodji sta zapazila grozečo nesrečo, ko je znašala distanca komaj še sto korakov In vlakov nI bilo več mogoče ustaviti. Sunek je bil lako silen, da je razen lokomotiv poškodovanih še sedem vagonov. Vlaknvodja Vujnčlč, rodom Črnogorec, je mrtev, drugi vlakovodia pa smrt-nonevarno ranjen. Izmed potnikov je 7 težko, 11 pa laliko ranjenih. Postajena-čelnik Nedeljkovič je izročen sodišču. * Nesrefa na . Janez Hribar, delavec Iz Predoselj pri Kranju, je delal nekemu svojemu prijatelju 0 kron. • Tihotapstvo s zlatom In srrbrnim denarjem. V Novem Sadu so aretirali le dni varnostni organi obmejne straže Ka-rolino Koilovolj lz Sente, ki je bolela Iz-liliotaplli na Madžarsko 8800 srebrnih kron. Kmalu na lo pa so dejali pod ključ tudi njenega moža, kl je nameraval prenesti v Madžarsko tri kilograme zlata. Sadni sladkor6ki 8727 • Resta* racija P. Košak, preje Ferllnc, Krekov trg, loči od 12. t. m. Colnrlč-Fnle-skini: dolenjsko žametno črnino, Kerlno-vo belo vino Iz , lastni pri delek in prvovrstno vino priznanih vinogradnikov. Specijaliteta: letošnji cbur-jundecv • Pri Tlčku na grička, Strma pot 8, se dobe za praznike dobre domaČe krvave in jetrue klobase, kl so dajo tudi na dom. Poleg lega dajeva v božičnih dneh (od nedelje do srede) vino na dom po znižani ceni, in sicer belo po 44 K (v gostilni po 48 K), rdeče po 44 K (v go-staliil po 48 K). Vsem gostom, prijateljem in znancem voščimo vesele praznike in se jim priporočava za mnogobrojen obisk. 1057 Vinko in Marija Magister. • Koncert Dane* v soboto v kavarni vEvropav koncert dravske godbe. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. 1958 poznata pod imenom Dobrlk. izicazalose je, da le Dobnlk bivši komandir orožni-Ske postaje v št. Ilju, oroinlškl nared' nili Jože Vrabci, ki biva sedaj tik ob tncil In lahko prestopa mejo kot dvo. lastnik. Kot bivši orožnik je mejo dobro poznal ter le bil znaa z viet.ii ob. mejnimi orguid. Pri njem so našli med druitim pri arctacijl paket, katerega h skušal skriti, s ll)88 monopolnimi trako« vi; drugI moikl, kl je bil-v njegovi druž« bl, pa je pobegnil. Dalje le bilo v Orad. cu aretiranih Se šest drugih oseh, kl sa bile v zvezi s temi pon»rcjcvalci. Na podlagi njihovih )zpovcdb se j« Izvršila preiskava fc v Varaždinu In v Zagrebu. V Varaždinu Je bil osumile* zveze s tihotapci židovski trgovec OoM, za katerega ie bilo na meji pripravljenih več zabojev Igralnih kart. opremljenih s ponarejenimi monopolnimi traka. 1, kl bi jih moral prav te dni Iztlliota-pitl. Golda obremenjujejo Izpovcdbc are-tlrantn, pri hišni preiskavi pa sc nI našlo nli sumljivega. V Zagrebu so Izšle« dtll kot soudeleženca trgovca Tomlje-novlča Iz Trcnkovc ulice, pri katerem so našli večjo množino uldiotapljcnega cigaretnega papirja. N.idalje ic bil aretiran trgovski potnik Plck, pri katerem so našli večjo količino ponarejenih monopolnih trakov. V Mariboru pa so izsledili nadsprcvodnlka Ivana Puha. k( je Imel nekaj saharina lil dva zavoja utiliotapljcnega cigaretnega papirja. Puh je priznal tihotapstvo tega blaga Iz Av. strlje, zanika pa zvezo z gor! Imenovano družbo. Preiskava se Se nadaljuje. Žc po dosedanjih ugotovitvah pa je bila država oškodovana za več milijonov dinarjev. Monopolni trakovi so zelo dobro ponarejeni ln jih je težko ločiti od pravih. Lltogralskega kamna dosedaj Se niso našli, dre pa očividno za dobro organizirano družbo tihotapcev, kl Ima razpleteue niti po vsej državi. Barvne trakov« »n vse pisalne I« računske stroje THE REX C0.. LJUBLJANA. ž * Tečaji ta strojepisje in stenografijo. Dne 3. februarja 1924. začnejo na državno ! koncesijoniranem zasebnem učillšču Le-: gat v Mariboru zopet novi tečaji za strojepisje ter slovensko in aemško stenografijo. Tečaji trajajo 4 mesece. Vpisovanja ln pojasnila v speeijalni trgovini s pisalnimi si roji Legal, Maribor, Slovenska ulica 7, sli pa v šolski pisarni. Vrazova ulica št. 4. 1035 * Kako si lep, oj ti veirr božični I Zlasti, ako ne manjka med darovi fMirim»-čokolado. 1949 * Za malo denarja razveseliš deco In 1 odrasle, ako kupiš darila v trgovini M, ' Tičar, ftelenburgova ulica št. 1. 10C2 ODKRITO VF.LIKO TIHOTAPSTVO OB ŠTAJERSKI MEJI. Sinočnjl «Tabor» poroča, da so oblasti odkrile veliko tihotapstvo ponarejenih monopolnih trakov. Družba tihotapcev Jc bila zelo dobro organlzrana, lako da Ji dolgo ni bilo mogoče priti na sled. Soudeleženci se med seboj niti poznali niso, da nc bl mogli tako drug drugega Izdati, če bi jih Izsledili. Letos poleti jc bilo enkrat Izročenih neki graSkl knjigarni v razrezovanje 100.000 monopolnih trakov, pozneje še enkrat 80.000. Nato so aretirali v Gradcu dne 2fi. oktobra neko Terezijo Hugmann, ki je bila v zvezi s ponarejevalci enodinarskili novčanlc In monopolnih trakov. Hugmann seveda nI hotela ničesar Izdati In Je trdila, da nikogar ne pozna po imenu. Izdala je le zvezo z nekim Jugoslovanskim orožnikom na meji, ki ga le Domaie borze 21. decembra: ZAGREB. N« efektnem tržISčn j« bilo danes za malenkost živahnejše, drugače jo bil položaj nespremenjen. Največ zanimanja je bilo za Jugonlavensko, Ee-koniptno, Šečeratio Osijek, Slavonijo in Union. — Na d e v i z n o m tržišču so pričoli tečaji na včerajšnji bazi, a proti koncu »ostanka so malo poskočili. Poslovanje se je gibalo največ v devizah na Dunaj, Pariz in Prago. Promet >e bil slab največ zaradi predstoječih praznikov. Borza bo pet dni mirovala. NollraJe eo devize (prva šlovilka pomeni povpraševanje, druga ponudbo, v okb/pa-jih kupčijeke zaključke): Amsterdam S36n do 839"), Dunaj 0.1'-"J85 — 0.V2585 (0.12475, 0.1218. 0.125, 0.1219, 0.125), Bruselj 405.5 — 410.5 (406), BudimflteSta 0.4475 -- 0.4775 (0.4, 0.40). Bukaiešta 0 - 4«, Italija izplačilo 8fCS.25 - 8M«.25 '384.5, 885), čok SS3 - 38« (884.5), Ko-penha-ren 0 — 1500, Kristijani ja ISP5 do 1335 (1330), London izplačilo 38fi — 380 (387.5. 387.75), ček 885.75 — 888.7S (380.75), Newvork ček 88 — (»t (88.5), Pariz 450.5 — 461.5 (457.5, 450, 4ft0. 4591 Prru-a 259.25 — 202.25 (260.5, -260.75), Sofija 0 — 65, Švica 1546 - (1550). ček 1543.75 — 1553.75 (1!>47.* 15491; valute: dolar 80.75 — S7.7E» (87.251; avstrijske krone 0.123 — 0.12$ (0.l24)i češke krone 256 — 0. funt Sterting 870/ do 882.5, madžsrske krone 0.30» — 0, bj-jI 42 — 0; efekti: Eskompltta 156 dn 158 (156 — 158), Kreditna '/frigrob 131 do 154, Hipotekama 95.5 — 08.5 (PSD, Jugoslavenska 144 — 146 (M4 — 1461, Ljubljanska kreditna ?20 — 2S5 (220\ Obrtna 95 — 97 (95), Prnštediona 072.5 do 975 (972.5). Kiječka pnčka 68 — 70 (70), Srpska 130 — 140 (130 — 140) Eks-ploatacija 215 — 230. Goranin 145 — 16P Sečorana Osljek 2:185 — &400 (2385 do 2400), Narodna šumska 142.5 — 145 (1451, Nihae 173 - 175 (j;751. Gutmana 1725 - 1775. Slaveks 825 - 850. Sla veni« 2112 — 205 (208 — 204), Trbovlje 890 — 905, Union 1050 -r 1075 (1050 do 1070), Tvornica vagonov 190 — 200 (190 do 200), Vevče 175 - l»l (180). 1% Investicijsko 64 — 68 (84 — 67), 4%' agrarne obveznice 23 — 24 (24). I asinlk In Izdalatell Konzorcll . lutra-, Odgovorni urednik Pr. Brozovli llsk HelnKke tlsk-irne d. d v l.luhllatrt. PREKMC. Podpisani preklicujem, kar sem grrvvN ril svojim prijateljem o g. Jeras Valentinu ter se mu zahvaljujem, da me ni ovadil sodišču. LlubUana, 21. decembra 192.?. Flcker Aleksander ml. Ma.petsi 3.3ol lfc> grofa Mureau in kriminalna sodna razprava zadnje slovo nesrečne matere od svojega otroka se vrši II ^aI«« razkošne liubavne drame m v soboto 22. dec. v BI. delU »TRAGEDIJA LJUBAVi" 531110 in nedeljo 23. dec. m* ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. V LJUBLJANI -E™ • vvrrrrt * IW»mtr (Prešernova ulica ž tev. 3. prostori F. P. Vidic & Komp.) v nove prostore Miklošičeva cesta 13, vhod iz ulice " iiittliiiBitililiirtiiiilhi>ii6iti>lil»iM>8žiiiiiiniiirtll>liliiflBiH IVAN ZAK01NIK idSi^ TeteJon St 879 mestni tesarski mojster Telefon »t. 37» Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostreSja za pallače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ltd. Gradba lesenih mostov, jezov ln mlinov. Parna ža-a. * Tovarna furn»r'a. Kože divjačine m sicer od lisic, kun, dekorjev, vider, zajcev itd. kupujem neposredno za Ameriko. Plačam najvišje dnevne cene! Od *J. januarja zbirališče v vseh večjih mestih Jugoslavije, Italije iu Bolgarske, in sicer: Zagreb, Goapič Lovinao, Ljubljani,Sarajevo Ban aluka. Bo«. Novi Kotor, Beograd, Mi«. Sioplje Sofija iu Trat. MfrVUO FISCHEE, 81SAK. Telefon tt. ee, 30 tn 61. 2«» Podružnica: Ljubljana Delniška glavnica Din 50,000.000'- in rezerve preko Din 12,500.000'- Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Sabec, Vršac, Wien. Ekspoziture s Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka, Jesenice. Agenciji: Buonos Aires, Rosario de Santa Fe. Afilijaciji: Slovenska banka, Ljubljana: Jugoslavenska industrijska Danka d. d., Split Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. 357 1 lini mm iiiiiitiiii'hiiitiirtiiiiHiii»iiii8MiMiiiiiiiliiPiiiF /m SSasaao dni! Perilo gospode, kravate, naramnice, rokavice, nogavice itd prodaja z 10-20 % PiiSll niinU m\.Um Ljubljana, Mestni Irg 10. Eksportna delavnica M. Peternel Ljubljana Celovška cesta št. 89 izvršuje vsakovrstne čevlje tfo najmoder-uejših oblik. Najtrpeinejše „gojzerce". MM d. d. r. v Ljubljani prodaja 116 premog iz slovenskih premogovnikov vseb kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov sa domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja ln razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo nporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. PROMETNI 2I1II0D Zli PREMOG. 0.0, II l]QISl]!ini, ==■ MiUtoa cesta 8t 15/11. ■= 6870 Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri, srčnoljubljeni soprog, sin in brat, gospod Gustl Terpinc usnjar In posestnik danes zjutraj ob 8. uri po kratki mučni bolezni v 30. letu starosti odšel k Vsegamogočnemu po večno plačilo. P, greb blagega rajnkega bo v nedeljo dne 23. decembra ob 4. uri popoldne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi na Sutni. Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Kamniku, dne 21. decembra 1923. Marija Terpinc soproga. Avgust Terpinc oče. Jakob Terpinc etric. MInka in Fanf sestri.