| Posam. štev. Din l*—y §§ | četrtkova in sobotna |§ 1 številka Din 1.50 I S M H Is »»TABOR1, izhaja vsalc dan, ra zv en S nedelj in praznilcov, ob 18. uri z i; -g datumom naslednjega dne. Stane ‘-'j « mesečno po posti D 12' 50, za mo- §š Cemstvo D 20'50, dostavljen na dom EEj g Din 14*—', na i zkaznice Din 12*50. 3 | „WAROD?II LIST« (četrtkova štev. || ^ ,,Tabora") se naroča kot tednik |g »n utane mesečno 2 Din, četrt- ~ ig letno 6 Din, polletno 12 Din, =5 g celoletno 22 50 Din —-----* ~§ S Naročnina ae plačuje v naprej« 5= ets S: punuimiimiiuiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiimHiHBninmniHGS nr (M A B>OX> S| K 1.1»^ M Posam. štev. D5nl’—, Ri *r: =5 • % četrtkova in sobotna f § številka D:n 1*50 | g UREDNIŠTVO „ToVorft“ in „Ns- | £p rodnega listu** je v Mariboru, Jur« 5? g- cičeva ulica 4, I. nadstropje. *— §3 Telefon intevurban. Štev. 276. — §| t=a Rokopisi ce ne vračajo. =*» srr S . UPRAVA ie v J určičevi ul- St. 4, ,j|a j« pritličje clesnd. — Telefon «t. 24. g :S SHS po3tno-če!c. račun zn „Tabor“ S ■p 11.787, za »Narodni list1* 12.853. § S Na naročila broz denarja so ne g ozira. Inseratne ccne po dogovoru* 52 i Leto: IV (II). Maribor, četrtek 3. maja 1923. Stev: 99 (18). Kaj nam je predvsem potrebno? Boogrnjski dnevnik »Politika« je priobčil te dni pod naslovom »Selu« elan« k, 'i se nam zdi vreden, da ga čitajo tudi J.®l°veilei. Evo ga: *• aša industrija je v povojih’ Tri koli-imamo, je povečini prvobitnega značaja: to je ona industrija, ki prede-,U].C Pr°izv6de našega kmetijstva (poljc-■Ve 8 va> živinoreje iri šumarstva). Zato e napredek kmetijstva in povečanje ©timske proizvodnje pogoj obstanka, ^,p^ka in razvoja celokupne industri-tviV ž °bilne proizvodnjo surovin’ sc j naša industrija no more razviti. Ve-u f'e' industrijskih podjetij, ki v®em taiogei fetvo pred- računajo na notranji trg, se ne bi vzdržati, ako podeželsko prebival- Nova radikalna vlada položila prisego. Narodna skupščina sklicana za 3. maja. Kralj se je pred podpisom ukaza o imenovanju nove vlade še posvetoval z demokrati. — Demokrati odločno odklonili vsakorSna nadaljna pogajanja z radikalci. — Odločni sklepi demokratskega kluba. — Razdelitev interesnih sfer med radikalci in Radičem ter Korošcem. — Verjetnost, za skorajšnje nove volitve. Beograd, 2. maja. (Izvirno). Kakor kralja. Narodna skupščina je sklicana znano, je radikalni klub sklenil, da osta- za jutri. Jutri bo podala nova vlada nejo dosedanji ^ministn^na^svojih mestih y nar0£jnj skupščini svojo izjavo ter razan onih, ki pri zadnjih volitvah niso bili izvoljeni kot narodni poslanci. Vsled tega morajo izstopiti iz vlade dosedanji ministri dr. Zupanič, Supilo, Omerovič in Serič. Ministra trgovine in industrije ter ministra za poljedeljstvo razvila svoj program. Beograd, 2. maja. (Izvirno.) Včeraj ob četrt na 19. uro zvečer ja bil povabljen na dvor bivši minister Svetozar Pribičevič. Pol ure pozneje je bil klican <]v° n.e !>i s povečano proizvodnjo moglo 'Piliti in razviti svoje konaumeniska Dec 'n 8P°s°bnosti. da postano močen ku-c industrijskih proizvodov. Ha !lf^ °brtniška proizvedrijn je oilviž-žil konsuimentske 'sposobnosti najšir; . j. kmetskih slojev našega prebi- valstva. omajana valuta, nenavadni pa-ist t t arja ubija celo državo, kmeta ^a°.. 0 kakor druge stanove, ki se no imj'30 3 špekulacijami. Valuta se pa riit,re u^Vrs^iti iri veljava dinarja dvig-1 samo z veliko, povečano celokupno našo; ker je kmetijska pro-Pri nas pretežna, je potrtebno taior 1130 r>{>ve^a^ v znatril meri, da »ol S Povečanim’ izvozom popraviti 1 dinarja. *pr~ a!e finance. iso ruiriirarie, državni 'lm?JaCUn 3e deficrteri,.nove in’ Velike ria-" zalitovajo novih im velikih finančnih Ti viri So pa edin'o v proizvodnji: 8 Povečano proizvodnjo se bodo riovi fn se bodo ojačili stari viri finančne moči. pa je riaša kmetijska pfioiz-Kotovo teiromašria. Predvsem’ je °d cele površirte komaj 33.67% zem^e« ri na jedneiri hektarju pX6n- ana° komaj: pšeriice ozimine 952, '606-Siaro «66. ječmena 701-853, rži lil to ' ’ °Vsa 645, koruze 997 kilogramov, .ilativ na®i,mi toplim solncem iit v re-deželaK poletju. V Severnejših' p0]etjc’ kj?r 80^nce Jriarij toplo iri jo imed 2snora?Še’ 8e £'klje žetveni pridelek Dočrm k- kg od jednega hektarja, bo zastopal eden izmed ostalih ministrov, na predsednik demokratskega PodnoK- 1 Naravnih razmerah naš.‘ga amatno 33 ^ : na «CVeVc^ žetveni donos riego kmetje imi 2a 70y deželah, zaostajamo za Mji ^ela tis ri°i-?z sv°0e zomljo in iz dvojega bivain a 0 \vamo niti toliko, kolikor do-Pod sItk”** naro^i ria ‘sla65i zemlji iri X’a klimatskimi razmerami. iDin. dni -0rn’ na kojem' oni dobivajo 100 '4,625 47'’ v111,0 komaj 25 Piri. Na naših i,,v- neki ‘kimo ni'*1^ 5^h obdelane zemlje zgu- 1 v Pomeri z žetvenim! donosom’ iJi mn• - cvjr°Pskih dežel vsako loto krog ramov Setvenega dorio po banjih cenah nad 20 dinarjev letno. n “d\n^a živinoreja je Slaba: na 1000 koSiv PTi na9 prihaja 90 S0Vedi’ 280 581 ovc- 132 Sadn-c? Perutnine. Te količine niso ti_ I n® za zadovoljivo tla rodno prehra-^ > in ee v teh okolnostih Se izvažamo :spfi ra('.nn lastne prehTarie, z drugim! be-trnf1*11! ve^k del našega prebivalstva vsled tega pomanjkanje mlf-ka, si-mesa, masti itd. tako slabi proizvodnji mora naš bi v PrcIirani in preskr- obleko, mora biti glab, kupec (kon- ki ga bo naknadno določil ministrski predsednik Pašič. Včeraj dopoldne je ministrski predsednik Pašič v vladnem predsedstvu pripravil ukaz o imenovanju nove , vlade. Nova vlada je sestavljena tako-le: ministrski predsednik Nikola Pašič, minister za izenačenje zakonov ter zastopnik ministra za poljedelstvo Marko Trifkovič, minister ver Ljuba Jovanovič, minister za promet in zastopnik ministra za trgovino in Industrijo Velizar Jankovič, zunanji minister dr. Momčilo Ninčič, prosvetni minister Miša Trifunovič, minister za narodno zdravje dr. Slavko Miletič, minister pravde dr. Lazar Markovič, minister za javna dela Niko Uzunovič, minister za agrarno reformo Krsta Miletič, minister pošte Velja Vukičevič, minister vojno general Peiar Pešič, šume in ruda dr. Milani Srskic, minister notranjih zadev Milo-rad Vujičič, minister /.a socijaino politi-, ko dr. Ninko Perič, minister financ dr. Milan Stojadinovič. Beograd, 2. maja. (IzvJ »Novosti« poročajo: Včeraj ob pol 12. uri dopoldne ise jo podal ministrski predsednik Pašič nai dvor, da bi predložil kralju v podpis ukaz o imenovanju novo vlade. Kralj predložeriega ukaza ni Kotel podpisati. Vzrok za to odklonitev še ni znan!. Pašič so je nato podal naravnost domov! ter od tam’ obvestil svoje ministre, da jc ukaz že — podpisan. Na podlagi tega obvestila je prometni minister Veltear ."Jankovič takoj prevzel zastopstvo min'šara za trgovino iri' induii/ci.TO Za 37. uro je oklical Pašič nove mani stre v predsedstvo vlado ter jim naročil, fiaj se primemo oblečejo, ker graio na clvur ;v.dag*t prisego. Ob 17. ari je prišel tudi Pašič fer po polurni konferorA.i Sporočil ftovlnl ministrom, da ukaz o Imenovanju nove vlado še -rit — podpisan. Na to je odšel Pašic pO'iiovno ria dvor ter se vrnil čez pol. ure v predsedstvo vlad?, kjer so ga čakali zbrani ministri. Tokrat ji imel ukaz žc v ždpis1. Obvestil je o tem ministre ter jih prosil, naj o tenf obVeste tudi vise radikalne poslance, ki so v klubo-■vih tok ali li. Beograd, 2. maja (Izvirno). Danes dopoldne so se zbrali pri Pašiču vsi novoimenovani ministri ter odšli na dvor, k}er so položili prisego v roke kluba Ljuba Davidovič in ko je pričel Davidovič, so ostali skupaj do krog 20. ure. Govori se, da jima je kralj povedal, da ukaza o imenovanju nove vlade, ki mu ga je dopoldne predložil Pa*ič, še ni podpisal, dasiravno je Pašič že pred dvema urama obvestil vse ministre, da je ukaz 2e podpisan. Pribičevič in Davidovič sta kralju sporočila, da ie to brez pomembno, ker se demokrati od trenutka, ko je dobil Pašič mandat za sestavo homogene radikalne vlade, ne morejo z radikalci spuščati v nikaka pogajanja. Beograd, 2. maja. Včeraj predpoldne je imel Demokratski klub sejo na kateri so bili po kratki diskusiji sprejeti sledeči sklepi: 1. vsi poslanci so nujno pozvani k seji narodne skupščine 2. vsako eventuelno povabilo radikalcev k nadaljevanju pogajanj se odločno odkloni, ker se demokratski klub ne mara pogajati dokler, je na krmilu homogena radikalna vlada. Ako pa bi radikalci hoteli resnih pogajanj za sestavo koali cijske vlade, mora najmanj demisijonirati vlada, 3. Izvoljen je bil odbor, v kate rega so stopili gg. Kumanudi, Sumen-kovič in Vilder, ki bo izdelal poseben komunikč o pogajanjih za časa krize in v katerem Ido jasno označeno seda nje stališče demokratske stranke. Disku sija je imela zelo odločen značaj in se je konstatiralo popolno soglasje med vsemi klubovimi člani. Beograd, mri ja. V političnih krogih se širijo razne kombinacije o pogodbi med radikalci in Badičem. Najresnejša je menda govorica o natančni razdelitvi interesnih sfer med Radičem, Korošcem in Pašičem. S Spahom radikalci no računajo več, to pa vslei močnega odpora bosanskih radikalov. Načelno bi spadala v območje Beograda vsa Srbija, Bosna in Hercegovina, Vojvodina s Sremom in Dalmacija, dočinf bi ne ostali del Hrvatske s Slavonijo podredil deželnemu zboru oziroma hrvatskemu ba-ji’J- Dinga verzija pa zatrjuje, da ta sporazum ne bo držal dolgo časa, ker bodo takoj po sprejetju najnujnejših zakonov razpisano novo volitve. Beograd, 2. maja. Včeraj zvečer ob pol 9. uri je bil poklican na dvor zunanji minister dr. Ninčič. suirierit), industrija iri obrt- na moreta imeti pravega poleta, valuta se ne moro popraviti, finance morajo Irpeti, naša materijalna in duševna kultura zaostajati. Kdor hoče napredek V vseli pravd h, mora delati na to, dal so proizvodnja, ki je vir naše moči, poveča, mora posvetiti svoje moči — podjetju. Podeželjo jc treba buditi, dvigati, poučevati iri ga pripravljati, da oborožena z znanjem in’ sposobnostjo poveča žetvene donose in pomnoži število živine. Dovolj je političnih programov, od ko j ih so mnogi lepi, zvočni in' privlačni, pa tudi — prazni. Dobra iri nedvomno potrebna je politika. Potrebno jc, da se naš narod dobro politično opredeli. A! od same in prazne politike dežela ne živi in narod no napreduje, ako nima dobre iri razvite proizvodnje. Dobra politika je šele takrat dobra iri plodovita, ako je postavljena na dobro podlago: razvito, bujno proizvodnjo. Zato mora biti danes splošni klic: na deželo! A ne s prazno demagogijo ia vzbujanjem1 divjih strasti. pač pa z apostolskim navdušenjem in pošteno voljo, da so kmetiško ljudstvo pridobi za povečanje proizvodnje, da se gospodar, sko in kulturno razvije, da se mu omogoči vsestranski napredek. Brez tega ne moremo iz Sedajnih zamotanih razmer na uspešno pot napredka. — □□Dannaononn Danes, □ □ ob pol v sredo, rodnem gledališču poljski koncert! □□□□□□□□□□□a □ □ □□□□□aaaonon EV^iren potek proslave 1. maja. Zagreb, 2. maja. Prvi maj je po- f. maja je potekla povsem mimo. Več tekel v Zagrebu popolnoma mirno. stotisoč delavcev, mo?,kih in žensk sc je Dunaj, 2. maja. (Izvirno). Socijalni v wnyffl:pomtefo skozi mesto. Franze- proslavili 1. maj po dogovorjenem pro- Budimpešta, 2. maja. (izvirno), gramu, v kolikor je doslei znano, ni maj je potekel v Budimpešti povsem pnplo nikjer do kakih izgredov. mirno. E & s c,n, 2. maja, (Izbirno). Proslava — Ali imamo v8ado ali Jo oimamo? Razmere, ki se zadnje čase razvijajo v naši državi, stavljajo vsakega resničnega nacijonalista in patrijota pred resno vprašanje ali imamo vlado ali je ni* mamo'? Iz politične zakoriodaje vemo, dal jo vlada v državi tista naprava, katera ima skrbeti za upravo zemlje, obenem pa tudi za čuvanje državo in' nadziranje naroda, kajti brez tega nadziranja iti čuvanja bi v državi nastala anarhija. Mi Jugosloveni bivše Avstrije smo na svoji lastni koži dovolj nazorno občutili, kaj pomeni vladino nadzorstvo in čuvanje države, vemo pa tudi, da v drugih državah, čeprav so v narodnem ozirit onotne, ni drugače. Vlada, katera stoj’ sedaj na čelu naše mlade jugoslovanske kraljevine, pa se ravno v tej točki teme-. Ijito razlikuje od vlad drugih držav. Tai vlada ne skrbi, niti za upravo države,niti za nadzorstvo. Po vseh pojavih zadnjili časov so očito kaže, da je niša vlada sa-. mo nekaka gola formalnost, ki koristi državi samo v toliko, da Se pred zunanjim svetom! lahko pobahamo, da imamo tudi mi Jugosloveni vlado. Državnih poslov pa ta vlada že dolgo lie vrši. Njo prav nič rte zanima, kaj Sc vrši med ljudstvom: njo ne zanima, kako gre dalje državni vez. Za upravna vprašanja1, za razne državne in naci jonalfto zadeve so sploh ne briga — edini n j eri posel je. reševati radikalska, strankarska vprašanja. Za to, kaj počenja narod, kaj po-oonjajo poedjni državljani, se ta vlada sploh ne briga. Državnega življenja Mo nadzoruje, kaj še da bi vršila svojo čuvar sko naloga. Zato ta vlada ni vlada Iri y naši državi sploh nU»am<* vlade! Stran 2.< f,;' Kdor He v^uje, 'da Jo res tako, rta'j cita Saše republikansko, federalistično, autonomtstkjno, separatistično in: podobno časopisje ter naj zasleduje počenjanje naših protidržavnih elementov. Če ibi imeli vladorl>i Radid potov« no bil imel ortega znanega shoda v Borortgaju pri Zagrebu. Če bi imeli vlado, bi Koro-; e ec in Spaho ne rovarila prosto in' brez nadzorstva po naši državi, če bi iiileli ivlado. bi razili teffini elementi The hodili na «olnce, ne bi neovirano Sramotili naše države, našega edinStva, našo zastave, himne in' kralja in’ končno — tudi ne bi več izhajali razni časopisi a la »Straža«, »Slovenec«, »Hrvatski Borae«, »Pra-vaš« itd. Samo ker nimamo vlade, ge pri nas lahko počenja, piše in govori, kar Se komu poljubi. Samo ker nimamo vlade, je zagrebški frankovski dnevnik »Pravaš« te' dni lahko prinesel ta le članek: »Preč z jugo slovenstvom! Po vsem tem, kar smo doživeli, mora biti vsakomur jas?rto, da »Jugoslavije« ni nikdar bilo, ali biti moglo, ker ni ju go slovenska misel nikoli mogla pognati korenin v Brcu Hrvatskega natroda. Poprej so res Slavosrbi vedno lagali, da 'So jugoslovanski misli Sovražne sanio nekatere fctrankc, kakor »frankovci« itd. DancS tudi ta laž ne pomaga več. DaneS je ves .hrvatski narod ustal fer glasno in jašno povedal, da Srbi in Hrvati ni So cnNI LIST*)' 'rčmmm MM ■Maribor, 3. maja Pav. Flere; v.il Svo;i?.. Bodimo vedrio in povšod Hrvati. Ni pa dovolj, da sapio govorimo., tr;b'a j c, da tudi delamo. Uničimo to kugo, k! Se zove »jugoslovefiStvo'. Kaj bi Re zgodilo z HsSoifi! v bivši Avstriji ali v Ogrski, ki ‘bi bil napisal rt. pr.! »Uničimo to kugo, ki se zove »av-strijstvo« (ogerBtvo)? Kaj bi So zgodilo z listom' v Italiji, ki bi napisal: sUriičimo to kugo, ki Be zove »italijaustvo«? Nikoli več ne bi izšla nobena številka, uredniki pa bi prišli na vislice. Tako bi se zgodilo tudi pri nas, če bi imeli vlado — toda — mi je nimamo! Numca Alenk©. (Narodna). S. I. Bilo je meseca inajnika. V tistem ča-jlfeu, ko 'se zbudi življenje v vsej naravi, Iko ao ozeleneli gozdovi v vSoj svoji ze-,!leni; iko so se razevoli travniki v vsej Svoje j pestrosti; ko se jo zganilo v vsej : imogočni ljubezni vSe Stvarstvo. ■ Šo lepša je bila tiste dni Jalenovfna rji a malerffi gričku nad vasjo. Kakor gra-fidač je hleščala nad ravnino, vsa bela s ; 'Svojimi stenami, vSa rdeča s svojimi ; Strehami Še bolj kot drugekrati je pri-’ čala velika hiša z mogočnimi gospodarskimi poslopji svetu daleč naokrog, da w,je Jalert itfož, ki šteje Svoje zlate, ki me- * ri svoje mernike, ki toči Svoje zlato Vince v ffcajolikc. Irt ta 'Jalert . Je ifllel BccrSo Alenko, f zlatolaso in rvso drobVto, kot mleko belo :itf kot IM ■rdečo, stffado kakor je bila 1 iniadaf poTttlad, zaljubljeno kakor je bila f zaljubljena V3a priroda. Oca Jalen je “štel ?n račuTfil, da je n^gova Meflka ' .vreiiffa sposoja kakor tudi primer-Jfa, da 30 da za žono iSfJIu Mojega pri ja-telja irt kupci jSfega fovariša Primca iz $0Seffire vaSi, mlademu .Tariozu Printat, Očo 'Jalen je tako računi!. Zlatolasa j hči členka pa Kiu je križala račune. Ka-'< ko naj Jatrtza Prifllca, ki je lako □□□□□□□□□□□a □ □ □□□□□□□□□□□n Ljudska knjižnica Marodn? dom, !. nadstr. posluje ob nedeljah od y210.—V211. ure in ob četrtkih od 18.—ure mlaclin. oddelek ob sobotah od .18—19. ure anaudtttODdn □ o □□□□□□□□annn Faššzem proti kJeri-kalizmu. TrSf, 26. aprila. (n. 11.) — Italijanska notranja politika je te dni preživljala precej burne čaše in' zdelo se je, da pride do dogodkov, ki bi znali znatno omajati položaj sedanje vlade. Stvar pa so jo končno zasukala popolnoma drugače, in sedanja faustovska vlada izhaja iz tega moteža le še okrepljena. Pred štirinajstimi diievl Se je vršil v Torinu kongres italijanske ljudske stranke, rta katerem je z ogromno večino zmagala 'Struja, ki sledi političnemu tajniku stranko, do-n Sturzu. Kongres je sicer odobril tudi še nadaljno sodelovanje Stranke v fašistovski vladi, ali donStur zo je ob odobravanju večine odločno po udarjal rta kongresu, da Se to sodelova nje ne Sme smatrati kot obveza za Soodgovornost in da si hoče stranka ohra-nliti tudi nadalje svojo popolno neodvisnost. Skrajno desno krilo v Stranki, ki odkrito simpatizira S fašisti, Je bilo v tako neznatni manjšini, da na kongresu skoraj ni prihajalo niti v poštev. Obenem pa Se je kortgrfts Izrekel tudi za to, da naj parlamentarko zastopstvo stranke odločno vztraja na ohranitvi dosedanjega proporcionalnega volilnega načina, ki ga hočejo, kakor znano, fašisti zelo omejiti. Lahko je umeti, da so ti sklepi pipi-jevskega kongresa morali pobuditi največjo pozornost fašistovske stranke, oziroma fašiistovske vlade, ki nujno potrebuje drugih strank, da nosijo soodgovornost za vse mogočo reforme, ki jih sedaj izvaja vlada in jih inta še celovr-sto rta svojem programu, in še tembolj, ker je večina teh reforem pobudila v državi precej veliko nezadovoljstvo. Šte-denje, kakor ga izvaja Mussolinijeva velik' in močan, da sc ga je bala drobna Alenka1! Na katerem jo veliko vse: roke, noge, glava, in na njej proč štrleča ušesa in veliki nos1? Kako naj ga vzame, ko pa so ge ujele njene modre oči na temnili očeh Pavletovih? Saj je Pavle tudi velik, ampak njega se Alenka ne boji. Še dobro se ji zdi, da je širok v plečih, pa vitek kakor smreka na gori. Ali, in njegovi lasje — vranje erni! Lice — rdeče nadalmjeno kakor lice devojke; oči pa črne in globoke. V vse to se je u-jela Alenka, bogatega Jalena hči, pa ni nič pomislila, da So tiste mehke, črne brke na licu človeka, ki ne more biti nikdar Jnlenov zet, ker je le Pavle, sin uboge kočarke tam za vasjo. Pa Saj — ko se je pa zsrodilo v tistih dneh vsemogočne ljubezni! Saj ni bilo mogočo drugače, kakor da jc zagorela tudi v mladcih, ki sta Pila za ljubezen tako vjjtvarjena. ReS, da ni Bilo mogoče drugače, a Vendar fio je pripeljal tiste dni nekega Večera dofTEnv .raJeH ves rdeč, nabreklih žil na čelu i« bliskajočih oči. »Kje Jo Alenica?« je zaknCal v veži. »2a arreuoj r "j pride crork in rtdšel je po Stopnicah trdo v Svojo gobo zgaraj v prvem nadstropja. TaSaj jo priTeSTa za -njitfl! Affeiilča in tedaj jo je p*S5el kar rtaravroOfe »Kaj ifflaš s Pavletom? S fMim, ki jo bil še netovao fin ^ za vlada z odpnščanjem’ velikanskega števila državnih nameščencev in drugimi takimi ukrepi, jo moralo izzvati nezadovoljstvo med prebivalstvom v državi, ki glede brezposelnosti itak že stoji na prvem mestu. To nezadovoljstvo bi moglo postati nevarno fašizmu, če bi le-ta sam’ nosiil vSo odgovornost za vše take reformo, ali- če so udeležene tudi stranko in je odgovornost tako razdeljena na vse 33 nevarnost veliko manjša, ali pa celo izginja popolnoma. Sklep torinskega kongresa ljudske stranko pa je hotel odtegniti to za fašiste najmanjšo stranko soodgovornosti za vladno reformno delo in ji dati popolno svobodo, da bi vsak čas mogla skočiti iz vladnih ojnic, ter nezadovoljnost ljudstva izrabiti proti fašistom. Umljivo je, da Se je vsled tega krik ogorčenja dvignil iz fašistovskih vrst in je Mussolini z vso hitrostjo ukrenil vse mogoče, da s? zavaruje hrbet. Ministrski predsednik je predvsem pozval vso štiri ljudske zastopnike v svojem kabinetu, da mu točno pojasnijo svoje stališče napram sklepom torinskega kongresa. To Se jo zgodilo in sicer v dosti Spravljivem zmislu. Vendar pa So mu vsi štirje dali na razpolago svoje listnice. Mussolini jo vzel njihovo Izjavo rta znanje, a si pridržal odločitev. Medtem' Ko v parlamentarnem zastopstvu ljudsko stranke začeli vstajati dvomT o koristnosti torinskih sklepov irt na klu-boveirt Sestanku so Se storili sklepi, ki niso Samo ublažili torinskih sklepov, temveč jih naravnost prilagodili stališču fašistovske vlade. Zgodilo pa se je potem, česar rti bilo pričakovati: Mussolini je Sporočit ljudskim zastopnikom v svojem kabinetu, da Sprejema njihovo 0-stavko. Tako so je fašisfovska vlada odloeHo postavila proti ljudski stranki in izključila njeno nadaljnje sodelovanje. Mussolini, ki Se sicer kaže ob vsaki priliki zelo naklonjen katolieanstvu — 6aj So pod njegovo vlado celo zopet uvedli v šolo križ irt molitev, ki Sta bila doslej izključena — je tako stopil v odkrit boj proti katoliški ljndski^stranki. In Sedaj že sledi udarec za udarcem. Ljudska Stranka je bila najvnetejša braniteljica proporcionalnega volilnega načina. Stvar je razumljiva, če so ve, da stranka rtima v nobenem volilnem okrožju večine in si more tako svoje močno parlamentarno zastopstvo priboriti le potom volilnega načina, ki daje tudi manjšinam njihovi moči primerno zastopstvo. Pri zadDjih volitvah je proporc dal ljudski stranki 106 mandatov. Zato pa je tudi prvi fašistovski udarec proti njej naperjen proti temu volilnemu načinu, in v zadnjem fašistovskefn velikem svetu, ki Se je vršil 24. in 25. t. m. je bil sprejet načrt volilne reforme, ki bo brez dvoma kar najznatneje skrčil popolarsko zastopstvo v zibornici. Fašistovski veliki svet je odobril načrt volilne reforme po tako imenovanem' večinskem načelu, ki daje li-sti, ki dobi relativno večino glasov, tri četrtine vseh poslanskih man- datov dotičnega okrožja, dočini pa si vWj ostale liste razdole sorazmerno med se«f boj le še ostalo četrtino mandatov. Taj načrt volilne reforme, ki ga vlada predv loži zbornici najbrž že v najkrajšem ca*, su — zbornica se snide 15. majnika J“i ga bo zbornica tudi brez dvoma spi'ejela»j ker drugače rte sme, bo dal fašistom o*] grom no večino v zbornici in ž njo tako. moč, da bo sodelovanje družili, števila® 1 itak skoraj na brezpomemibnost skrčenih strank v vladi postalo popolnoma ®ieP0\' trebno. Po tem volilnem redu postati0 ^ šizem, kakor je bil sedaj potom’ revolt cije, tudi ustavno neomejen’ gospodar Tt državi. ' Irt na to 'se tudi že pripravlja, kaj« v zadnjem fašistovskem velikem 'svetni0 bilo sklenjeno, da se ustavi sprejemani novih članov v fašistovsko stranko iri^® se Stranka sploh temeljito »izčisti«, ker so se.vrinili vanjo razni elementi,*1 So ji kvar: stranka, ki hoč? biti neoniCj1 jen gospodar države in ji hoče očisti® vse razne navlake irt nesnage, pa mora biti predvsem čista in neoporečna sam® v Sebi. _ "i Odpotr ljudske stranke je tako le priliko fašizmu, da je odrinili od Ke” vse, kar bi moglo ovirati njegov absolutizem irt Si zagotovil še zadnje, mu je manjkalo — ustavnost njegove P* j movlade. ,' Politične vesti. * Samoradikatnaf vlada. V nedelj zVcčer je, kakor smo poročali, g. Lja^9 Davidovid vrnil kralju mandat za sest®'" vo vlade. Nato je predsednik nar°dn, skupščine dr. Peleš predlagal kralju* poveri Pašifiu mandat za sestavo ne radikalske vlade. Vendar je še najprej zahteval od Pašida, naj kralJ ge- stavi koalicijsko vlado. Pašifi je ® ;opet razgovarjal z demokrati, ki so vstraJ na stališču, da nTora biti vlada oberi' alt e,iA tudi volilna. Ko je Paši£ kralja poročilo o neuspehu razgovora z krati, je kralj poveril Paši£u mandat Sestavo enotne radikalske vlade. V P° _ del jek Se je nova vlada sestavila > danes 2. tm. je imela biti že skli®^ seja narodne skupščine. Gflasom P1^ vesti Sestoji nova radikalska vlada _ sledečih ministrov: Pašič predsed^* general Pešic • vojna, dr. Nirtčid » 2®^, nje zadeve, Vujičič - ijotranje, Trti^^V vid - prosveta, Ljuba Jovanovid dr. Jankovič - promet, Miletič ■ reforma, dr. Srskič - šume irt Parič - Soc. politika, dr. Miletič • &0*0 zdravje, Vukičevid ** pošta iri s UzunoviČ * javna dela, Stojadiri0^^* finance. Umakniti Bta se morala panlč iri dr. S upi 1 o, ker nista bila na za poslanca. V klerikalnih irt manskih poslanskih krogih je zavW veliko veselje, Saj je znano, ^ Korošec, Radič irt Spaho podpfra:' gtč, kalce, kor dobijo za to par 'dr<^ . Avtonomijo Slovenije, za katero ^ yr< naši klerikalci y. boj proti SrboW< Tega ni bilo treba praviti Alenki, s katerim Pavletom, kajti le eden je živel za njo na svetu, in zato je prav lahko hitro odgovorila: »Oh, oče, rada se imava irt vzela se bova.« »Kaj1?« je vzkliknil Jalert. »Rada se imata in vzela se bosta? Kdo pa ti je to povedal?« »Pavle.« »Pavle1? Tako. In jaz, ki Som tvoj oče in gospodar na Jalenovini, ti pravim: Nikoli!« Težka Jalenova roka je padla na mizo. Kadar je Jalen tako potrdil svoje besede, je bilo, kakor bi zapečatil. »Pojdi!« se je obrnil k hčeri. Jalen je hodil še razburjen po svoji sobi, udajal se jo vedno bolj jezi, Alenka pa jo pobegnila po stopnicah doli. Spodaj je namerila Rvoj korak naravnost v gozd za hišo, tja k studenčku, kjer sta Se shajala s Pavletom. Vsa spla-šena in solznih oči jo pribežala tje, pa radosti in Srečo ji je zatrepetalo Srčece, ko je videla, da jo Pavl« že čaka. Teirtu je rraslon.ila zlatolaso glavico rta široka prSa, tam So je razjokala. Pavle pa ji jo gladil z roko mehfce lasco ter ji govoril: »Kaj jo moji Alenki, Alenčici1? Kaj ji^je, da moči svojo plave oči: Kdo jo jo užalostil, kdo j« je razsrdil, da ji stresata žalost in grtjev drobno trupelco?« Alenka je ovila svoje prebelo roke ?avlctu okrog vratu in mu. odgovarjala? »Oh, Pavic! Oče vedo vse la’ 2 so se, da mo ne dajo tebi.« ■ Pavle pa je dejal: . »In če bi prišel Pavle po svojo ko in jo odpeljal z belili dv°TOv_ ^1-vih, delal za njo s temi svojin}* " J«* mi rokami, bi se zmenila Alenka ,^0ye lenove bele tolarje, bi pogrešala 11 zvrhane mernike?« V^e’ »^Tc bi, ne bi! S teboj greffl, ^ ^ tvoja sem, le tvoja!« Tedaj ji je popil Pavle B°^^0 ^ sedel jo na mehko mabasto sk vzel Alenko v svoje naročje.^ poli® Kos je žvižgal svojo večera0' o sem' je prinašalo žgolenje škrj® ^ce®114 roba gozda pa je drobil proti m ggjju slavec svojo najlepšo ljubaviio V' tihem gozdiču je podajal še 1 roko prav tihi noči... ^ rv«^0* In’ kresalo So So rta rietfu^ ž® P ^0pf4 zde, ko so je izvila Alenka g AU »u JO Ji * , v . neča iz objema Svojega Pavle - ^ ji rim Rta sc ljubila tako zelo,^ ajali ! gladil ta zlate laSee, ki ^ neredu po belem, gladkem c® ‘' t0jri 3 še ju je združil vroč pobu , ^ je ® zbežala Alenka domov, I anjal 0 gel Oazaj v mehki mah ter poti, da Je Alenka njego-^a ... ^ Jo' Že pozno v Hoči se jo r‘a* jal, da liho krepek vrisk, M jen««*«13 vrača srečuo srce'od sre-e. Jn ji^*) ^ (Paljo P11 Marmor, ^orošeč že izdal. V 'strahu precf demokrati jr zlezel pred Bašičem pod klop irt Pa-Blč —-stari lisjak —si žo gladi brado ter io femej a Korošcu, ki ga ;je taka .prt kupil. Dal mu bo morda v roko Slovensko šolstvo — za kako dolgo, je dru-.6o vprašanje. Korošec' bo dobil menda tudi 'svojega pokrajinskega namestnika 17 ^ubljanl, Ali bo to zadostno Mndo-,™estilo za avtonomijo, za znižanje dav-,/ov> ,za služenje slovenskih' fantov1-voja-j doma itd, kar vso so klerikalci pri e^olltvali obljubljali, jo seveda drugo ■ Prašanje. Demokrati nimajo za enkrat T°, f®6 odgovornosti in1 bodo lahko polet J.al\,'SV0J0 ki So jih skozi štiri pl3.tožili pri delu na državni upravi, •0(tonosnejše za delo med narodom; Z • ® silo pa bodo tudi zahtevali izpolnitev hr^inejših zahtev ljudstva; P prejetje niškega, invalidskega ter agrarnega ir£ drugih zakonov. Klerikalcem pa moremo le čestitati, da So se končna znašli vy položaju, kjer bodo morali tudi posivi odgovornost, * Pisava »Novo Pravde«. Z ozirom tfa notico pod tem1 naslovom1, priobčeno dne 29.4aprila 1923 v St. 97 našega lista, Smo prejeli: Ni re3, da je takrat narodno-So-. cijalrti obč. odbornik dr. Ravnik, ki jo Sedaj presedlal med radikalce, odklenil zastopstvo Hacfjotfalfoih’ žrti;v klerikalno gonje, pač pa jo res, da jo dno 22. fehr. 1923 glasom seznama, ki so mora nahajati v‘rokah g. dr. Vauhnika (pisarna dr. Miillerja), sprejel' brezplačno zastopstvo gg. Antona in" Juro J, ki sta niu tudi podpisala pooblastilo. Na podlagi tega tega pooblastila je tako Sam, kakor tudi dr. Faningcr 'neštetokrat interveniral pri preiskovalnih Sodnikih. Dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru. . Politično obzorje. Madžarska. zavr»Cj ovaš^a j° začela vračati Mad-Joh,1 nemil° za nodrago. Madžarske to..e^ pogosto izzivale na češkoslovaški |strei’• ?res^°Pale državno ozemlje in Umori 6 Ba 'straže. Nedavno jo bil fina v ’2va*šcvanju službe češkoslov. ifcraill hradnik Sedlaček. Tudi v no- Sdržavl* .^u^žarsko so imeli češkoslov. biso "'m1* razbone sitnosti, ki nikakor skladu, z mednarodnimi običaji in ^ kaži prelitja vrt "da bi tudi zunanji svet preslepila in prepričala o potrebi nove vojne. Pred par dnevi je čelo nek ameriški senator interpeliral ameriško vlado glede krivic, ki so baje gode Madžarom. Te krivice obstoje v pravični razdelitvi grofovskega premoženja, iz česar so prizadeti napravili narodno in državno vprašanje. Z zgodovino, s ponarejeno »narodno voljo« in seveda tudi s čisto navadno rov, j.e;i0 Pr°vokatorsko naravo Madža- ■ lažjo hočejo dokazati, da ne bo preje tla ialfn° da bi budimpeštanska vla-; ru. dokler ne bo Madžarska obnovi. fcoSf,(j 0 Preprečila izpade proti svojim duj0 vvi'^’er' Pa na Madžarskem gospo-tigna ka, ki pozna samo nasilna poli-irt ki bi hotela pa ljubo Sko, gr°fom obnoviti staro Madžar- Posi-^g ^Zlrajo so na to, da bi vsak tak j jih potem listi razglašajo v taki obliki, frsak r VZr°čil novo vojno — je seveda1 fclovaa086-11 sP°razum nemogoč. Češko-nčink 3 bila prisiljena poseči po bolj hstavT^- °brambd. Zaprla jo vso meje, 'diia 1 3 ^dajanje potnih listov in odre-feargk^^ožjo nadzorstvo na meji. Mad-ienere-n V^a se j° na videz preplašila lo n,- C,?°Sa nastopa Češkoslovaške mi- ■ i ru, dokler ne bo Madžarska obnovljena ’ — dokler no bodo poravnane krivice, ki so se zgodile Madžarom. Doma pa delajo razpoloženje, proti nasledstvenim1 državam tako, da s svojimi tolpami, izzivajo razrte spopade, ki da so vzbudi madžarski narodni ponos. Vsega so krivi Čehoslovaki, Jugoslovani, Romuni, ki bi se radi polastili novih" delov madžarskega ozemlja. To je seveda laž, ker na kako novo delitev Madžarske zaenkrat ni misliti irt ker si Sosedne države iskreno želijo sporazuma z Madžarsko. Njihova zunanja politika ima povsem' mirovne cilje. Nasprotno pa Madžari ob vsaki priliki naglašajo Jugoslovanov skušali obnoviti sedaj pa se trudi _ Sredstvi izzvali Pili r,j Kr' lzzvali Madžari, k? ?o 'jresto-1 nemire na mejah in otežkočili ustaljenje W-3}aviR> '------- da mešana komisija >, u oonie' jodke. Praška »dada isVt-6"t* Hillih* mejo in jeli’ na čeških tleh Razmere na sbvaiki meji so 8ij0 J^d^jo na naše ozemlje in pusto-; |Karija ?i?3ne Vasi* Razlika pa je ta: Rol- novega političnega reda V Srednji Evropi. Ni tedaj, treba dolgo ugibati, kje so Podobno razmerami na jugcSlov. 1 doma vojni hujskači in zopet se ni treba b^oji, kjer bolgarski komitaši • čuditi, da madžarsko plemstyo v zvezi 's katoliško visoko duhovščino neprenehoma rovari proti državam1, ki so otevobo dile Ncmadžare izpod ogrskega jarma. Vir vsega zla je v Horthyjevi vladi. Ta režim’ bi bilo treba odstraniti, pa bi so Jugoslovani, Čehi in Romuni sporazumeli z madžarskim narodom' brez vojne in1 Sovraštva. Če pa nas bo še nadalje izzivala Horthvjeva klika, tedaj b6 treba poseči tudi po strožjih sredstvih kot So sedanje češkoslovaške odredbe. Treba bo :s«>' '•litiljo. °V°rci1 2a Sedanjo madžarsko po- je 0fi ’ ^Pravnik madžarske države, ki ^^Vo.rnm r,« _ J___•_____JV_____1__ ___ s£ s« Si očitno prizadeva, da Kova vi«.j v svoji domovini red. Hje-upira na kmečko ljudstvo, t-JT Jc Volilr -J liai UU1CUUC. Ut'ilUUU ' ^®nja kot meščanstva takega mi- Madžarsko od vseh strani zapreti in jo bistri, ki a bili Hodavno obsojeni mi- gospodarsko »pritisniti ob' zid«. Če bi ke združil,- ° vojno izdali Srbijo in tudi to ne pomagalo, bi bilo boljše, ako rtčijo v boj proti antanti, bi se. Madžarsko razkosalo kakor nekoč ZaPrt. Da;K'"' -e fa^ral preganjan in Poljsko. Če se S stem ohrani srednjc- ' tla®° držav*33 "*.e prijatelj Sxx>ra.zuma z evropski mir, ni deinontiranjo madžar-i stavil red 5°” n3!ma pa m°či, da bi vzpo- sko smodnišnlce nikako zlo, marveč le : bedopijj veklf^r n* me^ab’ ^ar 3e v Ma*. dobro irt zapadna Evropa bi morala fu-:1,0Pa Mad'v' °i .^e^3"e neS,° v nsr^jn Ev- ko akcijo podpirati v svojem' lastnem’ iq-Povsem n ^ar upravnik Hortliy je teresu prejšnji drrPr^*?S ^r^avn1^* J® V Zdelo rse naiTT je potrebno, pokazati či l^iral. V bbsarskf in kraljevi ad- tateljem' V pravi luči kje so vzroki, da Se i^udstvo rj politiki So ne upira rta toliko govori irt piše o Madžarski. Prav ^ Potem 7. na ^80^° pJmustvo, ki posebnrt si morajo biti na jasnem' Paši i S. -y "J ie že L3?ži ob no w Z n *1 • • invnaju uiti xia ju/oiitm tia<7x j?|va kmečkrfT"nR pn z lažjo prido- Preldniurcf, med katerimi se še vedno R°rthy ^ Judstvo in’ meščanstva. <—*' širijo od Madžarov naročene vesti. Po- > — wrm,uP0riOvn° Pokazal, da bi naj- iil° Piogofe TPre;lŠn;i0 Oj:rsko> ge bi lo Jadi pier^H' T11 »® j° vdinjalo Ceneni n ?• 3zSu'bilo na odstop- »PremJ°m-1 .osroi-omrto Premožen] a. ; fc0ttlljišČ "e?3° 30 S6VO(3a sekvestrirano, ' bio. fvsu T>.a HPudajo pod agrarno refor-tisou heVf3 ”V" razdelila že več . ®oljedel«i_ai-10V Krofov^ske zemlje med i k’ madža^V Z*n6’ bjabk° razumemo, da ! ? vsemi^' a-v[3lSoka gospoda prizadeva ?zkubli(vn„ f3a bi si zopet pridobila ! ^ruKače Va^OŽOn3G‘ -?6r to ne gre ^ia ma’dvoJ\0T 2 ,novo vojrio, dela seda- rQ Premi«!- vlacla Po stalnem irt "dobavila ftaortu za to, da bi pri- širijo milujemo madžarsko ljudstvo, da nima moči, da bi vrglo raz sebe grofovski ja rem1. Pomilujemo ga, da se da kljub sla biim vojnim izkušnjam hujskati na novo vojno, ki bi nedvomno prinesla poraz od vSeh' strani obkoljene Madžarske. Pre varani grofje si bodo že kakorkoli po mogli, gorje pa ljudstvu! Vendar pa mi slimo, da bo madžarski narod že v bliž nji dobi odprl oči in sam' obračunal s Horthyjem. Ko b'o to storil, mu ne Ho težko si pridobiti tudi naše roke, kajti če pozabimo, kar je bilo v preteklosti Sm'o si.lahko dobri prijatelji in podpiramo drug drugega pri velikih svetovno gospodarskih nalogah', ki Vežejo vse na Svoje fll-vn V ........... c U1.1UHB41, 141. VEZCJO VSe .1 za- nova feo.*. sledgtvpfce držayp k hkiipnpnyi delu. Dnema kronika. — Iz poštne službe. Ostavko je podal šef oddelka zVi telefon' in telegraf pri poštni direkciji za Slovenijo g. dr. Fran' Janžekovič. 1 ■’ ■ '■»i.i, —> Doslednost naprednjakov! Klerikalno časopisje besno napada vse, kar ni klerikalno: napredno denarno zavode, ki jim napoveduje brezobzirni bojkot, Sokola itd. Tak rt. pr. klerikalna »Murska straža« v Gor. Radgoni na najgrši način psuje tamošnjo Sokole in intrigira proti njim radi stavbišča, posojilnica v Radencih' pa — Iči jo popolnoma v rokah naprednjakov — podpira ta listič s svojimi oglasi. Takih slučajev »napredne doslednosti« Bi lahko našteli še polno! — »Naprej«, glasilo socialistične Strance Jugoslavije, so jo preselil v Celje irt izhaja pod vodstvom g. Fr. Korena v povečani obliki v Zvezni tiskarni. — Javna zahvala. Za »JaVjrt šolsko knjižnico«, ki se snuje v Radvanju pri Mariboru, So na prošnjo šolskega vodstva darovale podružnice Ljubljanske kreditne banke, Jadranske banke, Cotf-trolne banko, Trgovske Butike itf Anglo-avstrijsko banke v Maribora vsaka po 50 D, skupaj 300 D. Mestna hranilnica je darovala 200 a Posojilnica v Nar. domu 500 D. Za te darove imenovanim denarnim zavodom najlepša zahvala Ostali tu neimenovani mariborski d .Marn' zavodi se prošnji iz neznanih vzrok iv niso odzvali. — Šolsko vodstvo. — Rilij! zločinci. Sulec, imenovan kralj med ribami v naših vodah, stoji za čas svojo drstitve t. j. še do 31. ma ja pod varstvom irt jo pred navedenim dnem po zakonu strogo prepovedano, ga loviti, prodajati ali kupovati. Vkljub prepovedi so nekateri gostilničarji kupovali ujoto sulce od divjih ribičev, ki jim je postava deveta briga, ter so si s tem' nakupom nakopali precejšnje neprilike. Z lovom na mrežo v dobi drstenja povzročajo ti zaničevanja vredni ribji zločinci neizmerno škodo v Dravi Ha ta rtačin, da uničijo na tisočo sulčjih iker in zmanjšujejo naraščaj v Dravi, ki itak ni bogata na Sulcih. Žalihog da ti zlikovci le prepogosto uidejo roki pravice, ker Se nočejo medsebojno izdati. Moralična dolžnost ne samo vsakega prijatelja živalstva, ampak sploh vsakega poštenega človeka pa je, čim dozna, da jc bil kak sulco ujet tekom’ varstvene ali zaščitne dobe, da napravi nemudoma ovadbo n d najbližjo javno stražo, ki je zavezana, da krivca izsledi irt sulca zapleni. Lastniki ribolovov pa naj, negledo na dolžnost ovadenja, takim vidram za vedno odtegnejo ribolovsko dovoljenje. To velja predvšem1 za občine na deželi, kjer je prenašanje ujetega sulca skoro Vedno opaženo. Slično naj bi se obravnavalo tudi lovcnje sulcev pod postavno mero 70 cm skozi celo leto kajti taki Sulci šc niso nikdar drstili in torej tudi niso zadostili svojemu namenu, to jo zaplojevanju. Če ne bo vladala rtapram’ divjaštvu vSa strogost, tedaj bo Sulec kmalu žrtev — na eni strani nekulturnosti divjih ribičev, rta drugi strani kulturnost? vedno narnščujočih industrijskih podjetij ob rekah —• id bomo poznali sulca le-še kot redko prirodno prikazen. — Vlom na Polzeli. V noči od 26. na 27. aprila so doslej neznani storilci vlomili v trgovino Josipirte Toplak v Pol zeli ter odrtesli raznega manufakturrtega blaga za 10.685 Din. O storilcih manjka vsaka sled. —1 Umor pri Brežicah. V Trebežu pri Brežicah so živeli v skupnem gospodar atvu 51-letna Cecilija Banoš, njena 231et-rta hči Frančiška in njen ljubček 281etnl Jožo Bonče. Ta se je zadnje čase uda j al pijači, vsled česar jo prišlo večkrat do prepira. V nedeljo jo naenkrat Boflco pripeljal kupca, ki mu jo hotel prodati posestvo za 80.000 K. Zenski sta pa izjavili, da ne dasta izpod 100.000 K. To je Benceta tako razjezilo, da jima je začel groziti. Zato Sta pobegnili k sosedu. V pondeljek zjutraj pa sta mati inii hči prišli sosedom povedat, da. jc Bortco ubit Mati so je prijavila oblasti in pripovedovala, da jc v pondeljek ob 7. uri zjutraj šla v hišo, da pbgleda kokoši, ki so va lile pod Bcnotovo posteljo. Bertee jo jo zgrabil in pričel dušiti. Zato ga jo udarila S sekiro, ki jo je zagledala na njegovi postelji. Komisija, ki je popoldne prišla na litje mesta, je mnenja, da je bil Bortco v spanju ubit. Mater so zaprli. — Preiskava bo dognala resniep glede umora, — Oti naših' vrlili gospodisj ji 'odvisno da so pri nas uporablja demači izde-r lek, kakor so »Pekatete«. So najcenejše,” ker še zelo nakuhajo. j — Smrtni skok tiliotapke. V Postojni1 So italijansko oblasti aretirale neko An-£ tonijo Bečck, ki je hotela vtihotapiti v!’;: Trst 1 kg kokaina. Na potu v Trst jo je spremljal finančni organ. V noopažo-' 1 nem' trenutku jo v bližini postaje Bar*' colla hotela pobegniti ter jo skočila drvečega vlaka. Padla pa je tako nesreč- i no, da je prišla pod vlak, ki jo jo popolnoma razmesaril. 1 — Nenavaden pleti jo ujel pri! liparen ju te dni nek Nikola Sire v Mostaru. Ko je trnok nategnil vrvico, jo mislil, da So jo ujela precej velika riba. Previdno ■ jo vlekel trpek iz vode. Na Svojo veliko preSoncčcnjo pa jo visel rta trnku mesto ribe — novorojenček. Ribič je javil nemudoma celo zadevo policiji, ki je uvedla preiskavo, ki pa je doslej ostala brezuspešna, —- Senzacionalna aretacija predsednika madžarsko stranke V Subotici. Dna 26. aprila jo aretirala subotiška policija predsednika madžarske stranko dr. Ede-ua Nagy, ki je osumljen veleizdaje. —' Državno pravdništvo ima nevzpodbitne dokaze, da jc stal v zvezi z glavnim odborom »probujajočih' Madžarov« v Budimpešti, kamor jo pošiljal redna poročila, nanašajoč sc rta gibanje Madžarom v Vojvodini irt stan jo vojaštva ob jugo-slovensko-madžarski meji. Pozno ponoči so jc vršila v njegovem stanovanju hišna preiskava, nakar jo sledila aretacija. Zasliševanje je trajalo do zjutraj. Dr. Nagy odločno taji, da bi bil v zvezi z Madžari, tor pravi, da je predočeni! akt, ki jc bil zaplenjen’, in ki nosi njegov podpis, fazifikat. Njegova aretacija je izzvala po vsej Vojvodini in' v Beogradu veliko sonzacijo irt izglcda, da bo aretiranih v Subotici irt po Vojvodini So več -madžarskih' voditeljev. —■ Komunistična zarota v Zgornji -Slezi ji. Iz Glivice poročajo, da je politična policija odkrila obsežno komunistično zaroto, ki je razpredena po vSej Gor. Slezi ji. Komunisti so razpolagali z o-gromnirni vsotami denarja Irt vzpostavili dobro urejeno tajno organizacijo, ki je*: pripravljala splošen1 obrat irt proglasitev’ sovjetske oblasti. — Tujci ne smejo v Turčijo. Mirti--strstvo notranjih zadev je dobilo službeno obvestilo iz Carigrada, da je artgorskatv vlada od 26. aprila naprej prepovedalaK indzomccrn vstop v Turčijo. Vsi tujci, k? so so nahajali na turškem ozemlju, So se morali vrniti, čez mejo. Zanimivo je, dal' turška vlada to svoje prepovedi ni nikjer' utemeljila. — Brezverstvo v Rusiji. Sovjetski listi so ob pravoslavni Veliki Moči obja-’ vili poročila od vseh strani Rusije, kako so se ruski boljševiki norčevali iz Velike' noči. V Minsku irt Odesi so vsi delavci namenoma dolali čez praznike itf 'si pri--voščili počitek ob delavnikih'. Delo srt prekinili samo železničarji, a le za poli dneva, ko so imeli veliko zborovanje, na katerega flo prinesli iz cerkve ikoHe, zastave, križe itf oblačila ter jih' po zborovanju zažgali z vpitjem: »Dol z Bogom! Dol z versko temo!« V Čiti irt Blagove-ščensku so Se javno na trgu norčevali iz cerkvenih obredov irt preprečili bogo-službe v Cerkvah. Med ljudstvom1 feo komunisti razpečali tisoče knjig, ki smešijo vero v Boga. V Saratovom So javno sežgali vse ikone (Marijine podobe) itf prepevali ob ognju delavsko interiiacijo-nalo. — Čuden dež v Italiji. Minule dtfi je padal po nekaterih krajih’ Italije čudert dež. Mesto vodnih kapelj je padal droben pesek. Med prebivalstvom! je zavladalo veliko razburjenje, ker so riekateri’ verski fanatiki začeli oznanjevati sodni dart. Razburjeno ljudstvo se jo še le pomirilo, ko jc bilo uradno razglašeno, da je to pesek, ki ga je bržkone prinesel močan veter iz Sahare. Pozneje se je u-gotovilo, da je bil to pepel iz Vezuva. Kakor pid nas je tudi v Italiji bil hud veter, ki jo dvignil na vrh ognjenika Vezuva nagromadoni pepel ter ga sipal daleč na okoli in ga odnesel tudi v z$lo oddaljene kraje, kjer Si tega pojava niso znali raztolmačiti. — Dijaško življenje v Sofiji. »Študentska Revno« prinaša zanimive podat-ko o dijaškem' življenju v Sofiji. Od 1961 slušateljev, ki so vpisani v poletni semester sofijsko univerze, jo 491. žensk- , Na oralni fakvTeti I« vnisanih 840 slu- Sfraa 9? ■ ■ ■■ _______________________________________ h« ir.r. JVJiribDfj 3, mflja 1523.' , šateljev. Draltveffo življenje je zelo razbito. Vsaka fakulteta ima svoje društvo, ki se udejstvuje na znanstvenem' polju. — Ruški dijaki v inozemstvu. Ruski dijaški »Studenčeskije gody« opisuje življenje ruskega dijaštva v inozemstvu. Ruski dijaki, željni naobrazbe, morajo cesto pustiti šole in opravljati fizična 'dela, da si pridobe Sredstva za življenje. Delodajalci izkoriščajo njih bedo, a delavci jih gledajo po strani, ker vidijo v njih gospoda iH buržnja. Dijaki so izčrpani, bolehavi iri mnogo jih izvrši Samomor. Iz imenovanega lista jo tudi razvidno, kako So raztreseni po vsem Svetu. V Carigradu jih je 300, a živo v skrajni bedi, v Bolgariji jih je 1000, v Grčiji 300, v severni Afrilci 200. Vsi ti so opustili študije ter se preživljajo kot delavci po tovarnah, rudnikih itd. V Rumuniji jih živi 200, v Egiptu 50, na Poljskem 600, na Letskem' 100, v Jugoslaviji 3.000, v Nemčiji 1.138, v Franciji 370, v Estonski 250, v Avstriji 300, v Italiji 130, v Norveški 15, v Angliji 175, na Madžarskem 40, v Braziliji 12 in v Belgiji 78. Razen tega pa služi krog 300 ruskih dijakov v francoski legiji. — Izkoriščanje petrolejskih vrelcev v Rusiji. Poročila iz Amsterdama javljajo da je dobila neka angleška družba obsežne koncesije za eksploatacijo petrolejskih vrelcev v Rusiji. — Velikanska skupščina prostozidarjev v Ameriki. Dtfe 4. junija Se vrši v IVashingtonn ogromna skupščina prostozidarjev, za katero Se jo že doslej prijavilo nad 300 tisoč udeležencev iz cele Amerike, ki pripadajo znaflerflu redu »Mystic SHrine«. Njih član je Sam' predsednik Zedinjenih držav H ar d ing Za to priliko je zložena tudi posebna pesem, ki pričenja: »Pride nas, oče Warrcit, 3i)0 tisoč in še več, od vijugastih obrežij Mi-SiSsipija in z vrhov nove Anglije...« Vsaka izmed 150 lož. ki jih ima ta red v Ameriki, odpošlje veliko doputaeijo z godbo na čelu. Udeleženci bodo trosili vsi fese, ki ima nek tajen pomen. Vsi Hoteli šo že najeti za udeležence, drugi pa bodo prenočevali v to svrho postavljenih' šotorih. To bo največji zbor ljudi, kar jih je videlo glavno mesto Zedinjenih držav izza meščanske vojne, ko jo korakala Skozi mesto vojska predsednika Andrcva Jacksona. — Priporočljiva zakonska polovica. Dne 5. aprila Se je vršila prod sodiščem v Chicagu razprava proti neki Graciji Zalatorico, ki je bila obtožena radi nedopustnega vedenja. G race se. je opravičevala s tem, da je bila jezna na svojega moža, ker je opazila, da njegova ljubezen naglo peša. Sodnik sc je temu čudil, ter jo vprašal, v kaki zvezi je to z ■njenim' vedenjem, ki je Vzbujalo ogorčenje v všej Soseščini. l epa Grnce pa se je odzvala: *Ge žena zapazi, da postaja mož proti njej hladen, mora najprej polomiti vso posodo in' uničiti poh'šjv.% ter postopati z možem kar najbolj surovo. Napraviti ga mora ljubosumnim ter ga prisiliti, da opravlja vS-i hišna dela. Postopati mora ž njim po taktiki ljudi iz kamene dobe. Mesto sladkorja um mora dati v kavo soli, ter mu pokazati, da se ga ne boji.« Sodnik jo je mirno poslušal do konca, ni rekel r.ič :n ji prisodil — 3 mesece zapora. In’ vsi možje ko1 mu dali prav! — Moderni Jupiter. Stari Grki in Rimljani s slikali svojega boga Jupitra s snopom Strelov (bliskov) v roki, ker so mislili, da meče strele in blisk z rokatni v svet. Tak moderni Jupiter Se je pojavil Sedaj v Ameriki. Nek mehanik si je ■napravil električni stoloc, s katerega »spušča« 'strele v ozračje. V eni roki drži kovinasto palico, s katero So dotika z elektriko napolnjene kroglje, drugo roko pa drži iztegnjeno v zrak. Elektrika gre skozi njegovo telo rn strele švigajo meter daleč iz iztegnjene roke. Prizor je v temi zelo lep in' res izgledn. kakor kak Jupiter, ki ima cel snop strelov v roki. Dopisi Mornarica veže aaloddaSJe-nejše države! Gradimo salo mornarico 1 Sačašm© jJadPSffisit© S«raI©‘I rOTrrOxOuCiO □ □ □nsnnnnnnnnn Fram. Namesto Cvetja na grob nepozabnega učitelja Leopolda Šcrbineka so za revno šolsko mladino v Framu darovali: g. K. Čemej 100 D, g. T. Krajne 100 D, g. Bolim 100 D, g. Št. Lešnik 50 D, g. F. Lešnik 50 D, g. Alf. Hogenvvarth 50 D, g. Iv. Kodrič 50 D, ga. M. Zamolova 50 D, g. A. Šmirmaul 40 D, g. Iv. Bezjak 25 D, ga. M. Turnerjeva 25 D. g. 7C Gold-sehnig 25 D, g. J. Poharjeva 20 D. g. dr. Byzieltski 20 D, ga. L. Stampflova 20 D, g. A. Potočnik 20 D, g. J. ZiScl iz Polskave 20 D, g. Iv. Petek 10 D, g. Fr. Bo-gatič 10 D, ga. Fr. Gertova 10 D, učiteljski ztor 150 D, občina Fram 100 D, Skupaj 1045 D, za kar se p. n. dobrotnikom iskifFo zahvaljuje šolsko vodstva. Muta. Pcdprogledniku finančne kontrole g. Maksu Sikošeku se je posrečilo aretirati ob državni meji zloglasnega tatu in potepuha 20 letnega Aleša Grei-nerja iz Pernic. Greiner je kradel vseokrog, posebno Svoji babici in očmu ter s plenom vselej pobegnil v Avstrijo. Jo že predkaznovan in je tudi enkrat celo iz mariborskih zaporov pobegnil. Hvaležni Smo požrtvovalni finančni kontroli, ki vrši vestno in natančno Svojo težko službo. Ptujske vesti. Cvetlični dati prireli Podružnica Fe-rijalnega saveza v Ptuju v nedeljo, 6 maja. Čisti dobiček se porabi za ureditev prenočišča za potujoče dijake. Mislimo, da nam na lom tttetfra ni trebfe posebej povdarjatl pomena FS za izobrazbo cli-jaštva. Zato upamo, da cen jeSo ptujsko občinstvo Po bo odklonilo naših nabiralcev, ampak da bo S Svojimi prispevki po možnosti podprlo naše delo, Odbor. J DS. Občni zbor kraj. organizacije v Qz plotnici se je vršil 24. aprila. Izvoljen W' sledeči odbor: predsednik Franc Pete- j linšek, kolar in pos.; podpredsednik Fr. Jerman, pos.; blagajnik Fr. Medved, tajnik Ferdo Rahle, odbornika Fr. Berglez in Ivo Rahle. Delegat za strankin oblastni občni zbor Fr. Petelinšek. V konjiškim okraju se pripravlja ustanovitev, novih strankinih organizacij v Vitanju, Špitaliču, Stranicah in Ločah. Obč. zbor krajevne organizacije JDS v Rajhenburgu se je vršil v nedeljo dne 22. aprila. Mnogi se še ne zavedajo, da ne pridemo do izboljšanja razmer z odtegovanjem od podrobnega dela, z zabavljanjem čez isto pred nerazsodnimi elementi in z obsojanja vrednim defetizmom. Komur je na srcu blagor države in demokracije, ta se ne izogiba priliki, ko more na pravem mestu povzdigniti svoj glas tako, da ga sliši tudi centrala; ta ve pa tudi pritegniti vso organizacijo, da podpre njegove zahteve po opravičenih remedurah. Tako so je tudi ta občni zbor, na katerem je zastopal centralo g. dr. Rape, bavil z različnimi nedostatki našo javne uprave ter vse zahteve formuliral v Soglasno sprejetih resolucijah, ki 'so se takoj odposlale na pristojna mesta. Storili so se važni sklepi glede pobijanja draginje in zboljšanja valute, glede zboljšanja stanja našega vojaštva in orožništva, glede odstranitve proti-državnih elementov iz naše uprave, glede službene pragmatike, glede odslovitve neslovanskih inozomcev iz industrijskih podjetij, glede povzdige našega kmetijstva in glede združitve naprednih strank. Končno Se je izrekla dr. Kukovcu in’ dr. Žerjavu zahvala za njuna prizadevanja v svrho enotne formacije naprednih sil. Zborovanje je poteklo v najlepšem redu ter pokazalo veliko zanimanje udeležencev za javna vprašanja. Le po tej poti krepko naprej! Močnejša ko ho organizacija, tern lažje bomo zastopali težnje poedinCev na merodajnih mestih. nistri, oni pa, ki niso bili izvoljeni za po« slance, med njimi tudi »slovenski« mini' ster Zupanič, morajo odložiti svoje fnnk*» cije. Na njihovo mesto stopijo novi ra-i dihalni ministri. TAJNIŠTVO DEMOKRATSKE STRANKE V MARIBORU za oblastno organizacijo stranko in za Maribor jo odslej stalno v Cankarjevi ul. št. 1, pritlično. Tam so tudi klubski lokali za seje strankinih organizacij in za sestanke strankinih pristašev. Tam naj oddajejo člani stranke vse svoje želje, zadeve, prošnjo itd. Tam so na vpogJod volilni imeniki za Maribor. Uradne ure so od 8.—12. ure dopold. ter od 16—18. ure popoldne. Tajništvo demokratske stranke v Mariboru ima telefonsko štev. 337. —O— Okrajzni zaupni Sestanek JDS Se je vršil v nedeljo 29. aprila v MesVnju. Zastopane sta bila rogaški in šmarski o-kraj Po referatu obl. tajnika V. Špindlerja se je sklenila izpopolnitev strankine politične organizacije v ob »h vkra-vik z ustanovit.vo novih kittiovnih organizacij v Št. Janžu, Slivnici, Mestinju. Po-nkvi itd. Tudi razvoju kulturne organizacije Se bo posvečala velika pnž#-r ja. Skl-rilo se je sklicati za 10. nuja pop fešuffek zaupnikov iz ccloga šmar-ško-rogašho-kozjanskega v dilnega ekra-io v Šmrrje, kjer Se bo iz volil tudi nov oV,’?jni erbor. Nt.vo krajevna organizmi j a JDS se je i"taifovila v nedeljo 29. aprila pop v Št Janžu pri Zibiki za občin3 Zibika, Sr. Štefan in Tinsko. Obl. tajnik Vek Špindler je poročal o pol. položaju 5'ii pojasnil najvažnejše točke Strankinega programa. V odbor organizacije, ki šteje že takoj ob ustanovitvi lepo število članov, So bili izvoljeni: Ivan Tojnko, posestnik v št. Janžu, kot predsednik; Ivan Novak, tesar v Tinskem, kot njegov namestnik; Martin Tojnko, pos. sin’ v Št. Janžu, kot blagajnik; Anton .Malgaj, viničar v Strtenici. kot tajnik; Martin Strašek, pos. pri Sv. Štefanu, Miha Žol-gar, poli. v Strtenici, Anton Šešerko, pos. v Št. Janžu, Ivan Ferme, PfTTečki Sin v Strtenici, kot odborniki; Jakob’ Ferme, kmečki Sin v StrtChicT m Jožo Šraff, učitelj pri Sv. Štefanu, kot odb. namestnika; Gvidort Srabottfik. nadučitelj pri Sv. Štefanu, kot pregledovalec računov; Anton Malgaj, viničar, kot delegat za oblastni občni zbor. IfflctTa vrlih naših' iriož in fantov So nam porok, da bd organizacija ena izmed ffajVečjih in najdelav-ftejših Maribor, 2S. aprila- F'23, Porisverbe pri mariborski obč. Mariborska mestna občina je u3'an<>H vila meseca avgusta 1. 1. lastno m®snic3! da bi s prodajo mesa po nizkih ceQ dosegla znižanje cen mesa. Vodstvo meS" nice je bilo poverjeno mesarju Mibaeitt Bari v Pobrežju pri Mariboru in njel?0’ vi gospodinji Mariji Najžar. Hari je kal meso, Najžarjeva pa inkasirala nar in ga oddajala v začetku mestni bi gajni, od 1. oktobra 1. 1. pa rav.oaJcnu Kernu. Od inkasiranega denarja si pridržala blagajničarka v času 8V0A. zaposlenosti pri mestni mesnici 12.000 Od tega denarja je porabila s Har:j£' v skupnem gospodinjstvu meseca deccih' ^ bra 1. 1. 3200 K. Povedaia, mu je da 3 denar poneverila na škodo mestne obei« ne, Razim tega denarja sta si oba sko*» 4Jd mesece prilastila dnevno 'A kg f°® « za svoje gospodinjstvo. Marn še pos®® J Vs kg mesa, ki ga je dajal svojemu P®* močniku Alojzu Rojko. Poneverila □□□□□□□□□□□□ □ □ nmnnnmnnnn Obiskujte mestni muze) t Cankarjevi ulici Odprt vsako nedeljo od 10. —J2. uro. Vstopnina 1 dinar. □muunonDoco □ o □□□□□□□□□□□□ Tedenski pregled za naročnike »Narodnega lista«. Petek, 27. aprila: Vladna kriza je dosegla svoj višek. Radikalci sicer na vsej črti popuščajo, boje pa se novih volitev, ki jih zahteva demokratski kkib takoj po sprejemu najvažnejših zakonov in ki bi se vršilo še letos v jeseni. — Muslimani obsojajo politiko dr. Spahe, ker se je pridružil Radiču ir dr. Korošcu. — Češkoslovaška je radi incidentov ob madžarski meji in radi napadov na češkoslovaško državljane zaprla vse meje napram Madžarski. Soboki, 28. aprila: Danes je bil Pašič zopet v avdijenci pri kralju, ki je ponovno izrazil željo za sporazum z demokrati. Radikalni klub je ponovno pretresal pogoje demokratskega kluba, katerim nasprotujejo samo nekateri radikalni ministri, ker bi morali svoja mesta odstopiti demokratom. Pašič je zato vrnil mandat. Kralj je poveril sestavo vlade predsedniku demokratskega kluba Ljubi Davidoviču. Nedelja, 29. aprila: Davidovič vodi pregovore z radikalci in zemljoradiiiki. Jasno je, da bodo radikalci še nadalje odklanjali koalicijo z demokrati, ker Se boje nadzorstva demokratov. Klerikalci skupno z Radičem intrigirajo na vse mogoče načine, samo da bi onemogočili koalicijo, ki bi ž njimi za vedno pometla. — V Beogradu se je vršila velika nacionalistična manifestacija, katere So So ude-lečili delegatje iz cele države. Sprejeta je bila resolucija, v kateri zahtevajo odločno narodno vlado. — Tudi v Ljubljani Bo priredili nacionalisti manifestacijo po mestu. Potrdeljck, 30. aprila: Pogajanja Ljube Davidoviča niso n Spel a; zato je vrnil krmili mandat za ScStavo vlado. Kralj Se na 0» posvetoval 8 predsednikofiT TTa-rcfdfTe skupščine, rtakar je Sestavo vlado ponovno poveril Pašiču. Torek. 1. maja: Paši7: je končno cfo-biJ zažJTjehi nTaffdat za sestavo homogene tsamo-} radikalne vlade. Po večini' ttjtfcasejo ▼ vSadi dosedanji radikalni mL skupaj 150 kg mesa v vrednosti 78U*-Ilari in Najžar, ki svoje dejanje priz'1*^ ta, sta bila pred okrožnim sodiščem 0 . sojena radi hudodelstva poneverbe na 3 niesece težke ječe. Nasilen in tatinski ljubimec. 261ctui kovač Ivan Lasič v RazVani^ okraj Maribor, ki je že 3krat predka^n van, jo imel do predkratkim ljuhflV stike s čevljarjevo ženo Marijo LoveC . Studencih pri Mariboru. Klatil 8e večkrat cele noči okrog Lovčeve je bil mož doma. Lašič je osumU0®’ je v noči ria 12. marca odstranil kn _ oknu Lovčeve delavnice, snel okna in potem izmaknil 3 paro Dun j, čevljev, ki so viseli na zidu tik 0 vredni 3000 K. V noči na 2'.) marca Spet potepal okoli Lovčeve hiše iri 1 ^ k ženi, ker je vedel, da moža ni ^ Ko se mu- do ranega jutra ni priti v hišo, je iz joze in zlobnosti 3530 tef dva kamna skozi okno v delavni®® tako razbil dve šipi. Čevljarski P0lI,j w(jjl Ludvik Cvetko, ki so jo na ropot ^®. in šel vun pogledat, storilca ni ^{£4 pač pa jo našel v verandi soseda® par čevljev in jili takoj tpoznal ki So bili njegovemu mojstra 1 v 12. marca. Lašič, ki je hotel tiho Pr 0jo hišo, si je čevlje sezul, bil pa J® P® • —< pregnan in’ jih ni utegnil vzeti 8U T>r^gef Prihodnji večer je Lašič zoP*;t pred Lovčevo hišo in iz zlobnosti kamen v delavnico, v kateri se v.ja jal čevljar Lovec. Da odpodi ^ g» stopil Lovec pred hišo, pri čoin®r^a jt.vi je ta z nožem napadel in ga ran' ^ roki,, nakar je nasilnež pobegi" ’ prizna, da je razbil šipe, taji pa ‘ s3rij5 čevljev, trdeč, da mu jih j® ^.e® Sori5" izročila, kar pa ta odločno zani'1’ ^k0 šče je obsodilo Lasiča na 4 mese® ječe. Nepoboljšljiv tat Delavec Ivan Rep v Pobreži11^^ j® riboru, ki je že 5krat predkozn vlomil dne 31. julija 1. 1- v ,s ' Mihaela Vinšeka v Pobrežju-Vodan, ki stanuje v istem. ^^ tata, ki si je pripravil dva za > ,i c® ma oblekama, 3 srajcami, 3 Pa o k'"- 0 Ijcv, 1 suknjičem, 3 predpash' ’ Bro ma, svilenim robcem in srebf ^ ^liŽnl verižico, prepodila. Zbežal 3® sat11® gozd. Posrečilo so mu je 0 ^va s®0-<140 K denarja, 31 srebrnih *cr 0§ki- ^ hriia dvokronska ffovrca in v(ifl , buk. Dne 25. avgusta 1- h "a ^ stanovanje Terezije Meg 0\)\e' • Karl v Digošah. Pobral je rn cev klobuk Srajco, Spodnje h m ’ vftCi k®'^ Ijev, Svilen robec, 5 krons: jpggnik. pletno žeirslro obleko iO P ^letjn 13 Nadalje je osumljen, da m ^ Maribo Almzu Kuharju . nrtrj* Nadalje je osumljen, - v 1921 ukradel Alojzit Kuha J ^ -ntltl.-ir3 ru vozfio dežno plahto, di oriečno ' ‘ Mariji Tcmffikar rjuho i ki januarja Josipu Tnhtaimg m 0bs® našla v njegovi P^cStu ROP l jeg Jia 7 mesecev tezko j ^ariBor, 3. maja 1923. ‘ amma*aaxi^čiJtm *TAmn« h$mčr>m iigfir Mariborske nesli. Maribor 2. maji 1923. ^ ® Živeli bratje Poljaki! Jutri dne 3. "*• slavi bratski poljski narod svoj naj- '*ji fcenit, nacionalni praznik: proslavo zna-:e Poljske ustave z dne 3. maja leta ]J*j t praznik spominja poljskega pa- 10 a Velike in slavne preteklosti polj- c®a naroda in njegove države. Po teni Z?r^inskem dnevu je sledilo drugo j l. 10san^e Poljske, za njim pa tretje iit ^-dokler ni bila Poljska definitivno V a mec^ sosedne reakcijojtarne ^ Ve- A tudi poljski vzgled nas uči, nasilje nima trajrteaa vspeha in da p n3s zmaga edinole narodna volja. jaki so da.nes svobodni, ujedinjeni in ^ v'*>ni. Nam v Mariboru se nudi pri- ^ B°st’ da na predvečer velikega poij- jjj ®a Nacionalnega, praznika poz-dravi- v Svoji sredini zastopnike poljske 5.1. e’ ki nam prinašajo mile glasove , ' e Pesmi. Iskreno in prisrčno po- ^ ,aV^aiBo »Chor technicki« na tleli ch- nef?a jugoslov. Maribora in poživlja-0 okv* ^ cuistvo, da žasigura poljskim cro- ^ijetne spomine na Maribor. 2i- Veh Poljaki! . 111 P°ljski koncert v Mariboru. Snre-ll)e V programu poljskih pevcev, ki r,,& Po naši državi, so p^v/rožile nt- Ht, Y ^edo glede koncerta v Mariboru. Poiidelikovi številki smo najavili, da jj ■ ’^nor technicki« d ne 1. m a.] a v ^Kor Ju jJO ]jfllicert danes dne 2. . Ob sklepu lista Smo izvedeli, da i.pa ^^aližče vprizorilo »Traviato«, zato titgj ®°^ki koncert preložen; na če-p ^ tehničnih razlogov nismo mogli l^*frati naše notice. Ravnokar iz-3 ’ Pridejo poljski pevci danes ob jan T Maribor iri ila se vrši koiiccrt ff)(j ^ T sredo zvečer ob' pol 8. uri v Na-Klodališen. »Traviata« je bila od- ana> Opozarjamo tedaj ves jugosl. ^ ^ *a nocojšnji koncert in apeli-šk. ®a slovansko zavest našega občiri- m Odmevi občinskih sej. Socialistični obe. svetnik Bahnn toži dr. Leskovarja, ker mu je očital y_ obe. seji denuncijaut-s-tvo Kapram1 lastnim tovarišem. Pri Sodni razpravi mi mil o soboto je dr Leskovar nastopil dokaz resnice. Ker je predlagal še nove priče, je bila razprava preložena. V kratkem se pa vrši tudi razprava v tožbi dr. Leskovarja proti T>a-hunu, ki je prvenm očital, da je kot praivni zastopnik mestne obc.ine slabo postopal. Tudi Bahun nastopa dokaz resnice, m Predavanje o RabhTdranathu Tagoreju. V pondeljek je predaval v »Ljudski univerzi« g. inž. Janko Kukovec o velikem Indijcu Rabindranathu Tagoreju (Izgovori Takur). Uvodoma je opisal življenje tega duhovnega velikana, ki je ra nas zapadnjake tip čisto druge kulture, predstavitelj od naših miselnih smeri rte odvisnega sveta. Ntao je obširneje o-črtal Takurjevo umetnost. S primeri :z njegovih del, ki jih je predavatelj čital z globoko čustvenostjo in resnioir.m notranjim umevanjem, je seznanil poslušalce z orientsko dušo. katera je našla v Takurju svojega najglobljega tolmača. Iz Takurjeve umetnosti veje dna resnične, iz človeškega bistva izhajajoč? vere v božanstvo, ki se oči tu j e v slehernem človeku in v Vseh pojavih prirod? lJo žanstvo, priroda in človek so tu v harmonični celoti. Lepo zasnovano predava nje je zapustilo v poslušalcih gbbok vtis. Predavatelju je treba priznati, da še je intenzivno pečal S Tagorejem' .n z vzhodnimi kulturami. Njegova nadaljna predavanja bodo nudila resničen užitek. Želeti bi bilo, da bi se občinstvo Nekoliko bolj zanimalo za predavanja v »Ljudski univerzi«, posebno pa še za Serijo predavanj g. Kukovca o Takurju. Zlasti bi hoteli videti na teh predavanjih nase intelektualce in' mladino. m Prihodnje predavanje v »Ljinlsln u-niverzi« se vrši v pondeljek dne 7. ‘m. Predaval bo zopet g. inž. Kukovec o Raibimlranatlm Takurju. Predavanj« bo sicer nadaljevanje prvega predavanja, vendar pa. bo Viko zaokroženo, da ga bodo z razumevanjem sledili, tudi oni, ki prvemu predavanju niso prisostvovali. Začetek' točno ob pol S. (20) uri v mali kazinski dvorani. a dolžnost je, da v napolnjenem * rwtVfl¥nrnn Pnlialrmil SVOje S»Ui pokažemo Poljakom e- Koncert ho nudil tudi prvo-“Oietniški užitek. »K K ■>iri jeBlr*Ra kosa. Včeraj t T. rri. eh 15. v tukajšnji javni bolnici g. ,.r ®vardijain*Ji$, paznik nifcŠke ŽavmBil jr, vesterf in marljiv dr-zaveden1 narodnjak. ^1,111 fepom-ift. V pondeljek je umrl ■Reiov^ ^teik in bivši mesar g. Tomaž ffa igjP^na vest. Trajrio vpoko”en je 5is Ppj n<1 Prošnjo tfanclist g. Iv. A. Pu-nj j. ^ožneirt. JtodišSu. Mia v°llava 1- maja v Marihom Se je ^ti proj ZB®menju politične razdrapapo-arijata„ Internacijonalni Soci-^anje^f^ratje so že cele dni prej o ^Ijub Z kpaki svojo proslavo, ki pa n'J rfiti senca napram pri-M T Prošlfti letih. Zjutraj ob 5. tk)n ^ndrffco s pekrsko god- 710 3® hil zopet obbod x>o me-ven; trgu je bil po obliodu Qwi^’.na katerem ista govorila žu-r _občinski Svetnik Čeh, po-^ St J"e ^Sila zabava v gostilni ^*Bali oe^i. Še slabše so jo klerikalni »Socijalisti«, ki so Narodno gl€da«išče RepeHoire: Sreda, 2. maja: Koncert poljskih akademikov iz Lvova, izv. Četrtek, 8. maja: Ubijač, B. Petek, 4. maja: Zaprto. Sobota, 5. maja: Faust, izv. Gostovanje g. Flegla (bas), g. Ilržiča (bariton) in g. Knittla (tenor), članov zagrebške opere. - , ........................... Stran 5^ priobči v vseh dnevnikih ’:T vsi oni, lei Sel sedaj izmed treh zadeli dve številki v!‘i eni vrsti, pošljejo tombolske karte zna*-1 tančnim naslovom opremljene v LjubVij ljano. Tako bodo najbr/e izčrpano vsa-j a m b e. J V petek, dno 7. junija vleče se četrt#! številka. Na vrsto pridejo dobitki teivd nas tremi številkami v eni vrsti. Pošto* j pek isti kakor zgoraj. V petek, 15. jtin?ja se vleče 5. šte-n vilka. Na vrsto pridejo dobitki tern iif k v a tern o s tremi odnosno itirimi šte«, »Ubija?«. Jntrajšnja zaninfva prod- vil/kasni v eni vrsti. stava »IJbijač« se vrši za ah. B, kjer je še več prostorov na razpolago, na kar o-pozarjamo cenj. občinstvo. »Ubijač«. O sinočnji premieri tega velikopoteznega dala, ki je imelo na mariborskem- odru !zr<>!no lep umetniški uspeh, prinesemo jn-ri daljše poročilo. Zanimivo gostov m,ie v iniriborskem Kledališen. Nadvse zanimiva bo nedvom no sobotna predstava »Fausta< pri ka tori bodo sodelovali najodličnejši pevci zagrebške opere in S!ecr bo pel paitijo Mefista g. Flegel (bas\ partijo Valentina g. Hržič, partijo »Fausta« g. Knitfcl. Gospoda Hržiča in Knittla smo imeli priliko že večkrat čuti (»Faust« /1’raviala«). Tudi g. Flegel se nam je predstavil v Hoffmanovih pripovedkah in nam ostal od tedaj v r| jlepšom Spominu. G pevcih in predstavi še spregovorimo? za sedaj pa opozorujemo občinstvo,- da si vstopnice čim preje preskrbi, ker je zanimanje že sedaj veliko. V petek, dne 22. jimija vleče se šesta številka, Na vrsto p-idejo Merite inf tudi /e einkvini, to je 5 števiffic v eni« vrsti. V petek, dno 29. junija vleče se 7. što-i i vilka. S to številko bo.io gotovo že izčrpani vsi činkvini. Postopek za sprejem! dobitkov vedno isti. V petek, dne (?. julija vlečejo se ed 8. | . do 15. številke. Možno jc, da bo tu izžrebana že prva tombola. Naslednji petek, dne 13. julija poteg- j ne se 16. številka ter bodo skoro gotovo ; izžrebane s to številko tudi vSo tombole^ Vse dobitke odpošlje po pošti Mati-.; čna knjigarna v Ljubljani popolnoma « brezplačno za onega, ki je dobitek zadel.j Tablice za to tombolo ima v pred«*i prodaji in v zalogi pokrajinski odbor j Jugoslovensike Matice v Ljubljani. j Rojaki, sezite po njih, ter si ostfnjie I odnosno pomnožite domačo knjižnico! t ■ 1 fciaša morska obal 600 km ie brez obrambe ^ SsiuSmo Jlsdransfko Stal©* V Ljubljana, dne 15. aprila 1923. Pokrajinski oilhor Jugosl. Matictf v Iijubljmi._______________________ Objave. Kn|ižria tombola Jugo-slovenske Matice. Časi draginje so kruto zadeli Slovensko knjigo — najlepš-e, kar ima slovenski narod. Vedno bolj redki postajajo m’ Glasbena Matica. Pevski zbor Glas- \ oni, ki si morejo nabavljati slovensko . aT*°vedafiini cerkvenim sveoano-R'aipa-i komaj sto ljudi. Vo-% jn t ^Sija ge je že preflej ohla-^dni «1 30 POB*al° tudi temu shodu, v?t so n ■ n7'T'1^arji pod okriljem »Dra-Popoldne promenadni ^ VrSll,na Trsai svobode, zvečer pa se ^ ^la l 7eSel*ca v Narodnem domu, ki °dsek)° °kiskarta. Nastopili So St gl-asibencga društva »Drava«. st *lCrai{V^Jl^^®r^e podoficirske šo-j ajfb'0 iaJ^0tra Ve^hog OsloBodloca« v ustnv.' 4- Tl. v spomin na v v •’?!tVe goIe 1 ^96. Proslava Se »Kralja Petra Vel. O-^ t lfi?rten'e «#> 10. th4 dop. Po-J: '« va5e* »SoMe teloVad- ^lre(JUe^ teknie itd- Popoldanska ®‘io, ■ 3e Pristopna za širše ohčin’- bene Matice v Mariboru ima nocoj, sreda, 2. maja točno ob 8. uri pevsko vajo moškega zbora. Vsi! m' Sadovi Tricrikalne vzgoje Se kažejo {udi pri vojaških novincih, ki odhajajo te dni k vojakom. Dne 1. maja So prihajali v mesto celi vozovi iz Slov. goric. Mesto običajnega veselega petja in vriskanja novincev na Je bilo 'slišati klice kakor: Pol Srbi! Srbe na vrbe! in slično. Razumljivo je, da vidijo fantje, ki se jim že pred nastopom' vojaške službe vceplja sovraštvo do srbskega naroda, v vsaki, še tako dobri stvari, Srbski 'jarem. To pa 'samo za to, ker je poveljevalni jezik Brbohrvatski, ki ga: sicer popolnoma razumejo, a ga sovražijo bolj, kot nekoč nemškega, ki fco ga hvalili in poveličevali vsi klerikalni priganjači. TTpa-m)o, da se bodo fantje stfmi prepričali, kako grdo jih hujskajo klerikalni »prijatelji«, in da se živi med 'srbskim narodom vsaj tako prijetno, kakor nekdaj Med Nemci, ki fto nas pitali z raznimi »TTenochsi« in drugimi nečednimi priimki. m Društvo kolo&aijev iii mniavkvi-stov i PeruH« ima sejo v 4. t. m. ob’ 20. uri v gostilni pri »ČraVm1 J ur j n«. m Najlepše romaffe in druge raznovrstne knjige iz Svetovnega slovstva v vseh jezikih izposojuje proti neznatni izposojnini »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu. Knjižnica kupi takoj po izidu vsako novo slovensko knjigo. ni Žrtev neprevidnosti. Nedavno smo poročali, da se je ponesrečila na Pobrežju 9 letna Julka Jelenc, hčerka tamoš-njega pekarja Jelenca pri kuhanju za-jutvka na aparatu na špirit. Zadobila je težke opekline in So jo morali oddati1 v bolnico. Dne 1. maja je po težkih' mukah podlegla zadohljcninS pošlfodbarft. Pogreb se vrši dne 3. nlaja iz mrtvašnice javne Holnice na mestno pokopališče V Pobrežju. To je v kratkem času že druga žrtev neprevidnosti odgovornih varuhov. m t Gospodinje pozor! Tviv*k<» Mernl, Gosposka ulica 7, isdaja dasseg .3. tm. t brezplačne poskusa kava. knjigo, ki Iro skoraj hranjena le šo po knjižnicah. Toda slovenska knjiga, ta naa ponos in naše bodrilo mora med ljudstvo; kajti ia ljudstva je izšla slov. knjiga ljud stvu je namenjena in ljudstvo naj jo tudi ima. Da se to vsaj deloma uresniči, priredi Jugoslovenska Matfca v Ljubljani knjižno tombolo. Da pride sloventsika knjiga med naše ljudstvo, je torej prvi pomen »knjižne tombolo Jugoslovenske Matice«, ki tudi s temi svojim činom dokazuje, da je ona ena naših prvih kulturnih organizacij. Kakor vsaka tombola, naj prinese se veda tudi knjižna tombola prireditelju nekaj dobička. Ta dobiček pa porabi Ju ^oslovenska Matica za one, ki so najbolj potrebni naše pomoči, bodisi v kulturnem ali gospodarskem oziru, porabi ga zana-šo brate in sestre, ki prebivajo preko naših državnih mej. Iz tega dvojnega ozira je knjižna tombola Jugoslovenske Matice čista kulturna prireditev, ki je vredna in potrebna vsestranskega podpiranja in sodelovanja. Knjiž»a tombola se vrši na elediai način: Tombolske tablice so opremljene s posebnim' pečatom, ki nosi nap H »Književna tombola Jugoslovenske Matice, 1923«. Vsaka tablica stane 2 Din. ter jih prodajajo v prvi vrsti podružnice Jugoslovenske Matice širom cale Slovenije, odnosno, kjer podružnic ni, drugi pooblaščenci Jugoslovenske Matic:*-. Žrebanje se vrši na sledeči način: Trije odborniki pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice imajo nrdzorstvo pri žrebanju, ki začne v petek, dne 25. majilMea. Ta dan Se potegneta, prvi dvo številki, ki Se prioBčita potem v Soboto, odnosno nedeljo v vSeli Slovenski! dnevnikih. Kdor je zadel oBe številki v em vTSti, pošlje tombolsko karfo v kuverti na naslov: Jugoslovenska Matica v Ljubljani. Odsek kontrolira pravilnost tom-bolske karte in Izžrebane številke ter odda naročilo Matični knjigarni v Ljubljani, da dopošlje takoj dobitek na naslov, ki je pridejan dotierfi tombol Skl karti. Naslednji petek', diie 1. junija se yleče-tretja številka. Ta ge pavjio tako $ Znakovna dneva v prid dnevnenStt zavetišču in otroški bolnici se ne vrše na binkoštrto nedeljo in portdeljek, kakor; smo prvotno poročali, temveč že v Soboto 5. in v nedeljo G. maja. Prosimo Cenjeno občinstvo, da s Svojimi prispevki ttašci akcijo dragevolje podpre. Marib. ženska društvo. § Glasbena Matica fz Maribora poroča, do s« vrši znakovni dan v prid nje®! glasbeni šoli v binkoštnih praznikih dljef 20. in 21. maja 1923. § Planinci, kateri #te doBre volje, 8« naprošate, da Se pred vsakokratnimi odhodom na Mariborsko kočo oglasite trgovini I. Kravos, Aleksandrova 13» Tam se vedno dobi kaka malenkost za MK. Vsak pravi planinec naj M v cart šteje, ako more tozadevno planinstvu kaj pripomoči. Planin. Zdravo! § Mariborska koč«. Iz Maribora mtfBo . kadetnice, ali pa iz Hoč črez Rebo 3 ure. Priznano dobra postrežba z vsenS, kakor j v mestnih restavracijah, dalje tnii jaj- ■ ca, mleko in masrlo vedno na razpolago, j Ker je sneg že izginil, je tnra za T^ako-1 gar, še tako Salonske . planince, priporočljiva, ter v Spomladai obleki naravnost Vabljiva. *’*l j 'OVil n4 Meka! za ženske. Kdaj naj se dekle ©raožl? ■ N* to v»ra5ti*ie je fetoro težko od-' govoriti. Mi sami tudi ne n«meravatno | razglabljati tega vprašanja in prinašamo i zato le mišljenje nemškega pedagog*« dr. Mayt>acha, ki pnrvl: | »Ali ana vsako dekle izvrževatu«*^ hiSrre irosle? Vefrna doklet ffftf v -svo-J iem 20. letu ne zn priredit! nelfenke. -Pripravltanje različnih juh ji je ravno tako neznan« kakor kuhaaje mnogih drugih jedi. Oaa zna samo jeeti. Ali se dobi tako ml »de dekle, ki bi bilo tako^ potrpežljivo, da l»i zakrpalo moževe no>| novice? Ali se tako dekle ne boji veK-1 kega stanovanskega CfSCenia prad Veliko nofio kakor sodwegi dne? Ne sme se n©Wbljafl, da deklej-ki «topi v zakon, postane za mah iz otro^ ka vrhovna gospodinia lastnega domski Za t*fc» vladanja pa mora imeti dekle*, gotovo pripravljenost. ) V večiai primer je torej omoW*r deklet pset 20. letom prauranjena. S*«« veda s« med stekleti inčune. Skm pa jc tndi mnogo tmž, M ne od svsjfb žen, da jhn fe gos^ podsrsrtvo, temveč prepuŠtajo to svoji, materi aK p« najeti gavppdMfk liki možje samo Me, da se z¥&9i v dKrtbi *n ffje dn^je mfulfi mlrtosfi, svrtosti1 in lepoti njihovih *en. Sfcvedfc sf tako ženo more privoščiti le hotra*a$ p tfjjcnaom ihiiM . Gorafe wste vtfjafo seveda v pivi bati za meščanska dekleta, podeželska jse večinoma v zgodnjih letih naučijo Vsa} najpotrebnejšega. Zlasti moramo v lem oziru pohvaliti večino slovenskih kmetskih deklet, čeprav'se po vojni žal tudi pri nas opaža večji zanikrnost in lahkomiselnost Kultura in umetnost x Žrtve. HelaVsEa igri s stirlE 3 čemar Se je cbčiri-stvo samo lahko prepričalo in jo tud razvidno iz števila kot »v 4:10 v prid Ma i-ibora. Obe moštvi pta pe odlikovali V požrtvovalnem igrsriTn, zlasti p* jp bila Jla obeh straneh izvrsitia liramb'a in oGa vratarja. Pač pa bi zo>-Ii. 'da pokaž.' Ma-v'bor pred riasprotiiim go a lom tnalo več odločnosti. Sodil jo g. Wlller; iz Zagreba popolnoma ncpristraijSRo i« gitoziaikoz natančno. • Preligra rezoirv. o e kortCala y prlu ISSK Maribor z 2:1. Sodil ja g. Hono-jjiiehl, .t maasi.kate,:fria oejt^n TIlr1‘ s red st vi v svrlio poizkusov z ur gnojili, v Svrho potovalnega poduka reditev razstav itd. itd. posebno Pa „ mesto ust#115 ustanoviti v polj. ministrstvu hmelj, konzulenta, kateri bi — fl, podprl pri raznih ministrstvih vse P-šnje Hm. društva v prospeh iri V°vi hmeljarstva. Za vse to je Hmeljarsko društvo ^ i prosilo, prosi iri bo tako dolgo Pr da bo lconee.no uslišano, . ^ G. Lavrič pa naj nikar ne poza^ jih rojakov in se še naj kaj ogl«81 mačih časopisih. Aiit. Petr,c' !\ nnamnaactfP aDoaDnDanoaa □ □ KMETIJSTVO. Mlečnost vimena. Pri dojnih in molznih živalih vime venomer nsprej, brez Cim več krvi doteka v vime, proizvafa iz nje mleka. To PwlzVS'M»t se ustavi Sele z odstavo molže. * ^ se vsa kri porablja za končni zvf mladiča v maternem telesu. fj* Najbolj deluje vime po poro?u‘ ji krat se obrne ves val krvi v vlin ’ v0-se napravlja potrebno mleko *a rojenega mladiča. Zato pa molzejo jj živali največ. Takrat je vime n9, in tudi mlečne žile sona)by -^ pete. Pri dobrih molznicah seže čssu vime zadaj čez zsdnji nof1* t\ t Delovnost vimena je v tesn,tLj n«* njegovo velikostjo. Vselej pa So krave* ki imajo primerom«." 0o* t,: 1A1.. Vime v jatvami, pod mikakim’ posojem1 ne smo trpeti, je potrebna v zavodu radikalna reniedura. Znižati So morajo nezaslišano visoke premije, ki pri vladajoči draginji težko obremenjujejo vse delojemalce iri delodajalce, kar izpričuje dejstvo, daj znašajo iste za vsakega riameščerica, ki ima nad Din. 8640.-— letne plače, Diri. 1080.— na leto t. j. do 12% njegove plače; nasprofeo So pa morajo zvišati dajatve vpokojcriccm ali invalidom, Vdovam.’ iri Sirotam, katere so sedaj podobne ničli. Nadalje jo treba skrajšati čakalno dobo na 30 let. Do pokojnine ima nameščenec po zakonu pravico šele po 40 Službenih letih' ali pa po doseženi starosti 60 let; pred tem Časom So upokoji le kot invalid, ako dokaže, da jo postal za delo nesposoben. Iz prakse je pa dokazano, da so med trgovskimi iri drugimi zasebnic! nameščenimi zelo redki oni, ki bi bili fizično zmožni, opravljati Službo do tako visoke starosti in ako se tuiritam' še Hajde nameščenec s to starostjo, se ga drži' v službi edinole iiz usmiljenja proti nizki plači. Velika hiba zavoda So pa 0-gronim upravni stroški, ki znašajo, kot, . že omen jeno, pri 7408 zavarovancih skoro; polno in tudi mlečne žile SO te0 1 milijon dinarjev letrio iti So 17krat višji ’ od dajatev, to pa zato, ker ima zavod mriogo preVeč uradništva, med temi mnogo z visokimi naslovi in tako ogromnimi plačami* kot nikjer drugod. Ako premOtrlVamo vse te številke, moramo nehote priti do prepričanja, da ima zavod edinole riameri izžemanja pridobitnih stanov iri njih nameščericeV, no da bi tem kaj koristil iri se ga smatra kot nekako molzno kravo za nekaj dobro plačanih ljudi. Iz teh’ razlogov se je obrnil Trgovski gremij v Mariboru na nekatere odbornike iri delegate zavoda, da zastavijo Vso Svojo moč iri vpliv za njega moderno preureditev v zgoraj opisanem’ Smislu, S čemur šele bo upravičen njega obstoj. HMELJ. Naš rojak, ugledni in podjetni Vran-čan, g. Janko Lavrič, sedaj veletržeo v; Strassbourgu, je objavil v domačih časopisih članek: »Hmeljske cene«, katerega bi podpisal kar z obema Vokama. •—> Bodi mi dovoljeno, da spopolnim navedeni članek v zadevi delovanja Hmelj-skega društva iri sicer a) glede selekci-joniranja hm', rastline, b) glede signira-nja ali označehja in cer ti (Akacij e našega pridelka in' c) glede državno podpore. Hmeljarsko društvo je storilo, stori tisnil v žehtar (golido). . . vff"ceW zgodi, da nam molzejo en p01 tSj\r golido mjeka. Kako naj pfi- ke^ gamo? Povsem enostavno. -tan pisati posebno močni delovnost' vimena, zlasti tekom molže sam ^ Vobče je razširjena misel, g9 je molze le toliko mleka, kolikor ob< do molže nabrslo v vimenu m1 j? stoji vsa molža v tem, da se v gg f prazne. To pa ne drži. Lako \\ molžo izprazne vime, ali ravn,,1ft: nie<* L mleko tum > ■ kakor tt-Med molžo se nan^jeiov*1° molžo, in sicer še hitreje; me miruje ugodno draži, s tem pa ys3-“cse njegova zviša in tako ojači; a kai(0f'r čaje iz mlečnih žlez več mlek _ stanju miru; . Da je res tako, nam k* zgoraj povedano, množina 0 oj*0'ciI mleka, ki jo je pri dobrin ^ pas več kakor vimena samega* e, tem pa tudi sesajoče živali s prasc*” Le poglejte na pr. sesjgJ, mate«j| kako s svojimi ritčki obdel^M^jg, iri bo storilo svojo dolžnost, vendar mu ^ v'me .^8i' ve" njega P -e od ^ j je sodelovanje in podpora vseh hme- P™8'0 Ie teSa S ljarjev nujno potrebna. Naši hmeljarji ’! ?nJe Poti v v,n]enu nabl3n'‘ Se dvgL so napram prizadevanju Hmeljarskega \ iem in mečkanjem vimena ^ 0^i» društva preveč indolentni, brezbrižni "in njegova delovnost In. rjw gg ; se danih jim’ navodil iri naukov premalo iem0 Pr* teletih. i drže. Vsi bi radi imeli leto za letom vi-1 izločuje med sesanjetn. v jp sUjejo šoke cene, kadar pa gre za podporo iri 1(=ta butajo z glavo ob vin prizadevarije društva, takrat so pa giu-' gobčki, da ga več nateče. kfepVi hi. Vsi hmeljarji bi se morali popri-j To, da^ se vime z _ večje d£ j jeti šclekcijonirauja hmeljar-ske rastline obdelovanjem gnprav^, .e tret* . po njim' že o-bilokrat danili navodilih! ter j Skrbeti za lepo obiranje, pravilrio Suše- ooaeiovanjem : se tre^.v nosti, nam bodi migliaj, .pjOVnost » > dobro molžo povzdigniti^^ za bolh ga usposobiti od vsega pn ^^0 }a' to mlečnost. Z roko v roki ** *,v* nje im pravočasno basanje hmelja. Prepotrebno solekcijoniranje bi se pa moglo najuspešneje vršiti potom zavoda, \ —-------------------------------------- maic. , kateri bi se intenzivno in racijoneltfo s : lim ne manjka potr • j/jjj^tOVal^C ,tea; ®ečal oa' bi imel x to Svjfho tudi yga1 šo mlečnost, a tosu y r'~n)7aim OIBniavfmifvmm —»I Sipi U Bffltife »m W: Wa to «iw. ^aii lll>oi, 3. maja iiu'6t »TABOR« («JMAliA>DNl LIST»). Stran 7. lojnica izpod naših svinjakov. ?e K-rlnss ^ ime^ lahko dosti gnojnice, m„i.’1° hoteli nabirati. Tudi na našem voiil® Posestvu. Trebalo bi le resne ^ Nekaj gnojnice bi se nateklo iz Do/ °ekaj izpod svinjakov, nekaj pa iz-ta gojišča, kadar ga dež izpira. Vaa naše°'!n*Ca ls^,c0 ve''ko zalegla Dri ttj1?‘gospodarstvu, posebno na naših n,Kih, hi bijejo marsikje pravcati boj S0V°1 obstanek. b| Sep.02afjam danes le m gnojnico, ki ki J ”^0 nalovila izpod svinjakov in vs*L .nes popolnoma zavržena in po-pra|j,. Zgubljena za naše kmetijstvo, ‘svinj,l dale!°. ^osti m°a- Četudi ni ga v- gnojnica tako močna kakor dru-^bi e.nd.Br nam silno veliko zalegla, Njr ^ ’me''' P° ^viC‘ Se trSai° zani°> pt0(J . le Pri eni ali drugi strani na v$(J‘v Tamt-rajgnje sirarne se namreč ^Pečajo z obširno prašičerejo. . tobin' n8S Se Pa n'^e ne zmeni za to :B lC0, Pri nas trpimo pod svinjaki ignoinj no nesnago, kakor da bi lovili in tj]JtC0, Pod našimi svinjaki je brozga !pC(j, °> P° katerem se pasejo gnjusne 'iabr.L !!» namesto da bi bila pod svin-tla, po katerih bi se od-'jg^i9 Vsa gnojnica sproti v gnojnično tlak nas se bojimo stroškov za tak š«k „ Za gnojnično jamo! Ali.ni to vi-pri(jei'aj-ravtyv°sti ? Koliko več bi se dalo krasno h-S P^očjo gnojnice in kako tii?no .&1 se obrestovali stroški za gnoj-'Mkn j"110* Kolikokrat bi bile danes •ko p.'l6 Poplačane, če bi jih imeli i Ta-^tflke ""»mo in tožimo čez slabe pri- eeif»rt smo S!,mi Kdaj 7li^o te svoje napake? je a°ie tal pod svinjaki in napelje-Hes po(rC k ce v S«ojni^ne jame je da-0gibat| p 3’ Esteri se ne smemo nič več 8n°j*a L ^no vsestransko nabiranje danes t s',r^no gospodarstvo z njim je knietovP^3. zahteva za dobičkanosno an'e 1 („Kmetovalec“). —Q—. z vinogradi v slabe lege! . . _ že dosti vino-Bati se je_, da pridemo z v težki položaj, če pojde tako ua militi moramo, da ne mo-ven in'!ines. z našim vinera nikamor ]?ače nM ^'delujemo vina čez naše do-®ko nas ? Ce pomislimo dalje, ko-Pfagi v. .stane-modra galica, žveplo, vsi ^itJOgrsHP®,010^' In petrebščiae novega griiš1l0.Veniii Imamo % še > i. danes . uoer«rt--;r in peireosciBe novega I? 'n°zem Sf ’ M iil1 moramo dobivati • stra ‘n ne P° d0 ,*}*,niC vina Čez mejo, moramo f°v«\ta .pljučka, da je naša vinsko-tt- fertlstvo L v.Ca močno pasivna. V ino- n .e dph° , iarno vsako leto ogromno £0Piti, ■j 8rja> vino moramo pa doma 0 je škoda, ki se v našem dr- nenj Ta jgJPodarstvu močno pozna. aK::_ 0(la se poveča še s tem, ker se Potabijo .i°vne oSe na^e n®jboliše denarne in !!?Vo> dcISL* prvi vr!!! za vinograd- ZaPOsta v.Se P° na^ih vinskih kra-®°grad jn i,°. vse druge panoge. VI- hes{U, trfl,V':,Ski. hr3m st°iita na prvem * **ko *n hlev pa na zadnjem. 2ftler*h t • °^®rstv0 ne v Zato nralno dobro vplivati, je zadnjem danih •i ‘waiu »n_ ■ ——«w tj/man, jv. jasno. S .se ne 2at^Va-rilno naše gospodarje, lepiti y*aJ° k vinogradništvu po tlakovati ’ a 80 Prisiljene in kjer ni J1 ^alo vr»^u^eSa kakor malo varen JeUmo tei! n »ridelek. Zlasti da ne **stajati i„ i v tem primeru, če irnajo ^ega ?ncnrPeti interesi drugih panog 'fliao notrpK0^darstva, ki so izboljšanja He ng !bne-. Ce bomo znesli vse v Sjačili Sn V«-n®ke le£e> naniest0 da . 0VatiiPl!l i2lvia®rei° v zvezi s pri-krivT &°vrebne krme» P°tem smo O na * 1 ^ tioSp orm,cr»inf1arc*ijr. trdi »o, nsigradništvo in da h77 v,‘.uu- nekoliko bolje bi * obračalo denar, delo in „ ''o ni^SSi0 vse naše £®spodarstvo eSanial«» ci ! ,noS3h in če uos bodo , VS letine iz rodnih tal. niSo j50 trdimo, da prisiljene t v «2.2 danaSnje vink y~ ' ''o, da e?fm oziru. Neki F'10! za nn„,SJi oferačalo denaT, aero ir hSTtte ž^vinereje in pridelo ^aosai/ A.A.28 take kraj« najbolj Danes nam krompir več oe v l®gah. »ni - jaB5e> *»j računi 1 Naj nas ',im*x«*Y išiisr*mp,k" o"b™ (»Kmetovalec"). BoSezni Sn napake pri sa-■ djevcu. (Dalje.) \ ' i-'/" Occfiiokislo cikanje ali šk!Saaije. Josip Zupanc, okrajni okononi v Ptuju piše v svoji ravnokar v sarrtozaložbi izšli knjigi Koti serviranje sadja m vsakovrstne povrtnine za domačo vpora bo« o terri takole: Ta bolezen se ponavlja prav čestoikrat pri sadjcvcu in jo povzroča ocetna gli-vica-cepljivka ali bakterija. Tem bakterijam je hrana sladkor in alkohol, ki jn pretvarjajo v ocetno in ogljikovo kislino. Za razvoj pa rabijo poleg alkohola precej toplote in mnogo zračnega kisixn. Zato Se skisa največ sadjevca ravno poleti, če je v pretopli shrambi in povrhu še v nepolni ali nezadostno zadelani; posodi. Dostikrat je pričetek skisan j a ae v tropu, posebno če leži namleto sadje že nekaj časa pri toplem1 vremenu na zraku, kajti pri tej priliki imajo ocetne glivice najboljše življenske pogoje. V slučaju toplega vremena naj so torej zmleto sadje čimpreje spreša, da se tako izogn'enVo akisanjn sadjevca. Skrbeti je treba, za nemoteno vrenje. Sodi in orodje pa. ki jih rabimo za pripravo u* shranjevanje sadjevca, naj bodo vseskozi snažni.,/ sicer Se pijača Tiitro okuži. Skisani sadjevec ima neprijeten1, praskav okus in se ne da ozdraviti. — Lažje je skisanje preprečiti s pcravilnim in' snažnim pripravljanjem, pravočasnim pretakanjem in zapolnjevanjem ter primerno hladno shrambo. Če opazimo bolezen takoj V začetku, jo v napredovanju lahko prekinemo, ako pretočimo sadjevec v mOčno zažvep-lan sod (2 azbestna traka na 1 lil). Močno skisal sadjevec pa se naj vporabi raje za kis. Sod, ki je vseboval skisati sadjevec, moramo temeljito umiti, najprvo z mrzlo vodo, potem! s kropom" in sodo, torej z vročim lugom, ter nato zopet z mrzlo vodo. Ko se do dobra odcedi, sca Močno žveplamo. Ako ima potem še duh oo kisu. moramo to opravilo za par dni ponoviti, sicer sod ni več rabjjoiv za zdrav 'sadjevec. J yiečljivost Sadjevca. Časih teče sadjevec gosto kakor olje, tedaj pravimo, da se »vleče«. Tudi to bolezen povzroča neka vrsta bakterij, ki pretvarja sladkor v sluzavo snov. Primerno trpki in kisli sadjevcc 'se ne vleče. Kislina in pa trpkavost povzročil joča čreslovina ali tanin ovirata razvoj bakterij, ki narejajo sadjevec vleč-Ijiv, zato je treba že pri napravljanju sadjevca mešati slajše, žlahtnejše vrste s trpkim sadjevcem, ki .vsebuje več čreslovine in kisline. Ako se sadjevec vleče, ga moramo čimpreje pretočiti, če le mogoča skozi kak razpršilnik, ki ga pritrdimo na pipo. Razpršilniik naj bo bakren ali poci-njen. Železni bi povzročili počrnelost sadjevca. Pretakamo ga v dobro zažvep-isn' sod (1 azbestni žveplani trak na t hi.) Pri pretakanju moramo to sluzavo tekočino v škafa dobro pretepsti s čisto metlico iz obeljenega ižibja. Sluzavost So na ta način nekako prstrga in1 sadjevec dobro prezrači; dobro prezračen je pa ne prija bakterijam, ki povzročajo vlečlji-vost. ObeUem dodenemo pri pretakanju sadjevca na 1 hi 10 gramov čistega tanina, ki ga raztopimo pnjs f čis em' alkoholu. Imamo 11 pripravo filtriranje, potem je dobro, da Sadjevec čez nekaj časa precedimo, sicer ga pa pretočimo se enkrat v zažveplan' Kod. Kmetijski pouk po dcwll. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici me seca majnika na Štajerskem naslednja Sl rokovna pre davi rji: V neilel io ^ne 6. maja: 1. v Javoru nad Črno o planšarstvu in živinoreji (pftHnvaielj ek, Wer-nig), 2. v Konjicah o virJorcji (predava telj Stamberger); v »eileljo ,f'> 33 mana: v Šmartnem' ob Paki — o izboljšanju kmetijstva (predavatelj ek. Wernig) TRŽNE CENE. g Ž?vinskl sejem v' Zagrebu dne 28. aprila je bil zelo slabe obiskan. Tu di prigon je bil nenavadno slab. Plaže-valo se je bosanske krave po 12.50 do 13 Din, za klobasarje po 10—11 Din; teleta l po 17.50—18.50 Din, II. 19.50 i do 17.50Din; sremske svinje so bile po 1 □□□□□□□□□□□□ O o 27.50, slabše po 23.00—24.50 Din. žive teže. Domačih svinj sploh ni bilo. Sena je bilo par vozov in se je prodalo po 162—175 Din. met. stot. -EH; BORZA. Zagreb, 2. maja. (I??.) Sklepn‘.leea3. Pariz 6.40—6.475, Švica 17.35—17.425, London' 4.42—4.44, Berlin 0.30-0.31, Dunaj 0.13375—0.13475, Praga 2.84—2.85, Italija 4.64—4.69, Newyork 95.-----05,75, Budim- pešta 1.70—1.80. □□□□□□□□□□□□ O O □□□□□□□□□□□O P©dprlm@ Slasir®i»sk® SSrašo®! □□□□□□□□□□□a o o □□□□onnnonnn W Zahtevajte brezplačni ilustrovaflil cenik »KARO-čevljev«, ki je opremljaš z vsemi zelo praktičnimi pripomočki za odmerjanje noge. Dragotin Roglič, Maribor, Koroška c. 19. Telefon 157. 581 □□anncDnannn □ □ □□aoanoonoaa □□□□□□□□□□□a □ o □□□□□□aonoaa 2>aMmm/te v ttsaht LA st Hat „Wabor“. ammnaancra □ □ □□□□□□□□man Za smeh. Po ovinkih. Trije Židje kvartajo v gostUni. Hipo- Iz življenja in sveta. Poslanci iiS poslanci. . ; Kaka razlika je m'ed poslanci in po« slanci, dokazuje sledeči dogodek v angleškem parlamentu: Več članov angleške zbornice, — pristaši liberalne stranke ma pa* enega zadane kap in umrje. Os-; — j« hotelo dokaza/ti, da s svojo politično tala dva sta v skrbi, kako naj pretresljivo! karijero ne zasledujejo osebnih koristi novico razodeneta njegovi vdovi. Končno se podasta k njej in prvi žid začne besediti: »Gospa, razburljive vesti vam prinašam o vašem možu. Nahaja se v gostilni. Kvartal je in pil čez mero“' “O, Bog pravični," gospa ogorčeno preseka besedo. »Jaz mu že pokažem. Pri tej priči naj gi» zadene kap!“ »Ga je že, gaje že!“ veselo vzklikneta oba žida, zbežita po stopnicah, zadovoljna, da ?.ta tako srečno opravila o e sporočilo. P Gervnzij (pri vstopu v kočijo): ,.Gospodična Evlalija, dajte mi pet prstov, da Vam pomagam 1“ Evlalija: »Zakaj pa ne rečete — roko ?“ Gervazij: „Hm — ia, da bi me ne razumeli napačno . . .* □□□□□□□□□□□□ □ □ □□□□□□□□□□□□ Maršal!® j Jadralsko SSraIo‘1 □□□□□□□□□□□□ □ □ □□□□□□□□□□□□ ter se je odreklo dnevnicam, ki jih dobivajo poslanci. Te dnevnice znašajo sicer samo 400 funtov šterlingov letno* vendar pa 600 poslancev mnogo stan«. Toda izmed vseh 600 poslancev je bilo Samo Sest tako nesebičnih in požrtvovalnih. Ta sklep je izzval v parlamentu mnogo priznanja. Vsi drugi poslanci Bo ploskali int odobravali, toda — sledil Mi nihče. Nasprotno! Nek poslafiec — pristaš delavske stranke — je celo predlagal, naj Se dnevnice, ki Bo se jim ti požrtvovalni politiki odrekli, razdele *■” med ostale poslance. Seveda Se tenSu predlogu ni nikdo pridružil, daisl je iirlen-da bil marsikateremu všeč. Iz tega 9e jasno vidi, da. nekatere poslance, ki imajo vedno polna usta »narodnega blagra«, najbolj vleče denar, dobrobit Ha-roda in’ države pa jim je deveta brig*. Spoznalo bo to resffico tudi slovensko ljudstvo, ki je pri zadnjih volitvah Ba-sedlo sladkim objubanS klerikalcev, a spoznalo jo bo še le takrat, ko bo občutilo klerikalni — bič . Beograjski DiogeneS. Tin' Ujcvid eden najbolj taloHtiraBifi modernih grbskih pesnikov in' pisateljev! Bremen - Mew'Ypric Direktne zveze s sijajnimi Fruofiškimi vladgimi parniki. Me-nadkriljivi glede udobrvssii, čistvSe ]n prv^vtstsje. bftoc.« Najhitrsjši in najvarnejši 'parniki. „G«orrae W«shlnft®rt“ B#lm^Erlca', ■ ■ 6al j.Ptesffltertt Ro»sa«oR<£ „Preriaent Hai*«ihg“ Zahtevajte n«t»n«?rtgša pejasliila 4h p»#yiwJlift«rfgttfeaL- Uso^rre^srtKka za 11 SIMimofUlipiS Iu3a; % sačLEoM življenja, s Svojini ob\ ašanjem in' S svojo toerasirc zniianjoStjo tsadjrje Sase med vselil umetniškimi, kr o-, sgi aploStfo senzacijo. Fred rtoka; dnevi Mo ga g Silo vrgli iz »Moskvo«, ker fcc Se Mad Snijeiovo zunanjostjo ia tud njegovim ob-jatasanjeml zgražali vsi gosti. Ujevi6 je Sfcdel mirno za mizo ter filozofske fleg-lj*Umčno lovil po svoj*, raztrgan*! Ju zama-taaai fcMeki uši ia jli ubijal. Pred par mi’ fce tau je dogadiis isto pri »Ruški jkroal«. kjer je bil priredil nenavadno ;6ejjzacijona.lno predSti?#. Na mizo, za ;fcatc> o je sedel, je pos^tVd v, lepo vojaško i^rsto devet uži ter jih nato podrezal, da So začeli lezti po mizi. Hotel jo dognati,1 katera bo prej prišla do til ja — do črto katero je potegnil Ha nasprotni Strani, j ‘Eksperiment je bil tehnično seveda zelo 'težaven, kajti uši niso ravifo najbolj apo-Bobne za — dirko, zato Re je kojlčno {Ta-1 veličal neprestanega drezanja uši, dvignil roko ter jih1 z ep.im Samim zamahom hirazmetal po kavarni. Najhuje pri celi Stvar! pa je to, da fdBa v Beogradu vedno bolj množe ljudje, ■ ki hočejo na vsak način postati njegovi j učenci in ga skušajo v vsem1 oponašati. tV, Beogradu je ujevščina postala epidemija, kateri podlegajo seveda v prvi (vrsti mladi ljudje, mladi umetniki in idijakL Tem ljudem impontra Ujevičeva taiogeneka filozofija iti uprav azijatska :canemarjenost, zato kopirajo njegov na-Nsin življenja, da, celo njegove geste. — 'Te dni je bil radi oponašanja Ujeviča [Izključen iz gimnazije nek dijak višjega | razreda. Med poukom se je začel naenkrat glasno smejati in ko ga je profesor vprašal, zakaj Se smeje, si je dijak z /Toko zasenčil oči in filozofsko inirno repke®: »Pardon, tamkaj, od koder prihaja jtlvaS glas, ne vidim nikogar!« [i Zadnje čase So Se začeli celo najožji | [Cjevidevi prijatelji bati zanj. Tudi fkijim! postaja od dne do dne bolj "nera-jjmmliivo njegovo obnašanje. Ne morejo [ga več pojmiti, čeprav So tudi oni, kakor taravi TJjevič o sebi, »pristaši tretje iri-i ternacijoTiale«, to pa menda zato, ker so TaraSBBnBKB Maribor, 3. maja 1923«\, le preveč vajeni' boljše usode 'nego je” da dosežejo Svoj poslednji namen! — da ona, katero so je izbral Ujevič kot »lite- j odpro rakev kralja Tutankamena ter rat-berae«. Ujevič je vedno odklanjal iti! dvignejo iz nje njegovo mumijo, telo,ki še odklanja dosledno vsako pomoč, ki se! je počivalo v njej dolga tisočletja, mu ponuja,Jzvzemši majhno svote. ka-; Nagla in' nenavadna smrt odkritelja tere mu prožijo njegovi »najbližji«. Noče' grobnice, lorda Carrtarvona, je predmet se izneveriti onim' svojim stikom’, katere ' maščujejo, so začeli' sedaj brtekat • zgodovini arheologije in življenju ar ologov in posrečilo se jim je rep° e[)no precej zanimivih slučajnosti. B°s. en slučaj je v tem oziru zelo zantni^^^ je objavil v zbirki »Lelck Šobra« (1920) iti V katerih pravi, obračajoč so k Bogu; I znaj, da Sin tvoj putujo. (lolinom sveta turobnom po trnju i kamenju, od nemila do nedraga, i noge su mu krvave, 1 srce mu je ranjeno. I kosti so m'u umomc, i duša mu je žalosna i on: je sam i zapušten. I nema sestre i brata, i nema oca ni majke, i jienta drage ni druga. Literatura Se je pri Ujeviiu pomešala; najrazličnejših komentarjev, čeprav se z vseh strani znanstvenega sveta uporno naglasa, da so vsa domnevanja o nekaki tajinstveni osveti mumije praznoverje. Kljub temu pa mas, ki žive še vedno ]>od vtisom tega tragičnega dogodka, ta pozitivistična uveravauja ne morejo dovesti na normalen tir in tako so so razširile te dni v svet zopet nove senzaci jonalno vesti. Mr. Howard Carter, tovariš in desna roka pokojnega lorda Carrtarvona, jo glasom teh vesti te dni tudi obolel in leži na smrtni postelji v Luksorju ter da je lady Carnarvort soproga pokojnega raziskovalca iz hvaležnosti za njegovo skrb za njenega soproga sklenila, stati ob nje-{ govi bolniški postel ji tor ga negovati.1 vii oiuvaj jo v »'vui o7flQ4 tudi res lahko zavede človeka v P1* • K‘i'1 n-aJ ^ verje. Pred svetovno vojno je dus .0 na v Egiptu neka čudna mumija« 1 • donesla nesrečo vsem, ki so prh'1 z ‘ v dotiko. Mumija jo bila prepel-1'1’*? n_, Egipta na Angleško ter oddana^ skemu muzeju v Londonu. re jo ta mumija povzročila svop ^je« so bile tako velike, da so AnS'®11 v. Tn ** nili rešiti se je na vsak način* ^ šli so zanjo kupca, nekega trdoc^ odločnega Američana, ki ni verJc . -0 vy. no čudežno moč. Američan je niuas(, vkr< pil,odštel zanjo težke.dolarje ter iel.$£ cal ž njo na neko ladjo. Ali . Qjti niso dosegli niti on, niti man"-1 ladja. Ladja, največja ladja 113 -edeno . „___-. do tedaj, je zadela ob plavajočo ‘ ^ iz pesmi je postala gola resnica. Prija- ( yest ^ b51a ta,koj zanikana, poročilo ki goro in sc potopila z Vsem kar 30^ J)8, telje pa ima vendar m’ ne samo posrie-j je doapc]o iz Luksorja pravi, da se gosp. movalce; oni ki ga ne razumejo vcc, so Cart6r poiSllti prav dobro in da sploh ni pa zanj v skrbeli, so sedaj sklenil,, da ga obolel> toda mase }e to zanikanje le še spravijo v bolnico, kjer bo vsestransko pazljivo preiskan, na to ostrižen, obrit, okopan”, desinficiran in na novo obleten ter na to izpuščen na svobodo kot dostojen” ud človeške družbe, če Me bo ta nakana tudi res posrečila, je drugo vprašanje. Državna bolnica, na katero so se obrnili, je sprejela z veseljem’ ta predlog. Pomoč je obljubila tidi policija. njej, le par ljudi fee je po cU<3^-ianjc<, ključju rešilo. Ta ladja je bila »-*• katere tragična usoda je še * * o i 6 ' živečim dobro v spominu. Mumija nila na morsko dno, od koder " t . jjji več ne dvigne in; — našla je n*11 : pO' Ošveta mrtvifi. NobenO arheologično odkritje ni doslej še vzbudilo med širokim svetom toliko zanimanja, kakor odkritje groba faraona Tutankamena v Dolini kraljev v Egiptu. Odkritje ima celo vrsto posledic, ki tvorijo še vedno dnevni red raznih razgovorov, razprav in poročil. Niti en dan ne preteče, da ne bi veliko svetovno, posebno pa angleško časopisje prineslo kako novo malo senzacijo, da ž njo ohrani zanimanje do onega dne, ko bodo ar- bolj utrdilo v prazni veri v maščevanje mrtvih, ki so tisočletja počivali mirno v grobu in jih je komaj sedaj človeška radovednost predramila. Če bi so pa res , koj. j dogodilo, da bi Carter sedaj zbolel ali pa{ Medtem pa se je tudi znanStvc^1 • .j celo umrl potem bi sploh ne bilo ljudi te dni v zvezi s Tutamkamenom ob”0llj* več mogoče prepričati, da je njihova vera z nekim novim odkritjem. ,PoP°' kriva in prazna. Glas izza grobov bi bil slučajno je namreč bilo u«otovli0I1"v V močnejši kakor vsa razkritja znanosti in : iiko iet j0 vladal faraon Tutafflkaj11 p civilizacije. Ta očiti memento iz drugega ' newyorškem metropolitanskem sveta bi vzbudil na naši zemlji celo ve- j nekemu učenjaku prišel pri preis®0. volucijo duhov. Radi tega mislijo lahko-1 egiptovskih listin v roke košček V1 $ verneži, da bo oblast iz strahu pred tem, | na katerega robu se nahaja s korv tudi če bo Carter res obolel ali celo umrl,! hiroglifi pisart napis iz katerega J*aj8l ta dogodek zakrila in zanikala. J vidno, da je faraon Tutenkam«11 .0 Mr. Carter med tem v resnici še živi1! celih šest let. Ta košček pla-tP 'bli*a in' kakor poročajo brzojavno iz Kahire i najden 1. 1908 v Dolini kralji a0ve se počuti prav dobro — in, če čita časo-! Tli ob. Bil je gotovo del Tutanka pise, se sam smeje kaka svetovna važ- ■ pogrebne opreme, katerega so ^ nost se pripisuje njegovemu zdravstve- j ukradli, a Svečeniki pod faraon0 ^,0 po-nerau stanju. Oni pa, ki bi na vsak na- j se som nekje našli in spravi liv.11 .j^jili čin hoteli dokazati, da se mrtveci, ako! sodo, v kateri je bil po treh' ti® heologi znova odšli v grobnico faraona,jih kdo moti v njihovem miru, res lahko 1 zopet najden'. (ir A A KO I Ll IC1 U EU R TRIPLE Sl EC! ;Narodno gledališče v Mariboru V sredo, 2. maja 1923 ob 191/,. priredi zbor tehnikov iz Lwowa KONCERT Rozpoczna „Hymny'‘ jugoslawianski i polski. SPORED: l. del. V a) Szopski • • • * • • . Haslo b)- Gorczycki. •- » V • m « • . GoudeMaterPolonia c) Maszynski . * • • • • • . Dwie dole 2. M. Soltys . . • • « • • • . Spiewak zwyci$zca 3, a) Chopin . , o -« • • • . Marzenia b) Chrbez . ■ . «• • <• O • • . Kolysanka c) Walewski . • .• • • • • . Slowiczek d) Walewski . • • • • • * . Kalina 4. a) Gali , , . • • • • • • . Hejze ino b) Gali . . . • ..vi • m • • . Kalina c) Swierzynski • • • • • • . Idzic, idzic. , d) Moniuszko . • • • • • • . Piešn rycerska e) Kazuro . . • « • • • . Krakowiak II. del. 5. a) Eisenhuth Z • • • • • • . Burza b) Walter . . • • V • • • . Eldorado c) Nievviadomski • • -o • • . Gorskie dzwony 6. a) Cyrbes . . . Tam w lasku b) Kotarbihski . Zaby c) Zelenski. . ■m ♦ a • • • . Humoreska 7. a) Gali . . . . Hej nie masz b) . Nasza gosposia c) „ . * . ■ • • • • • . Krakowiak d) » . » • i , m • • . Polka Kroatka e) , . . ,1. . Mazur Mala oznanila. Proda se otročji voziček. Cena 750 Din. Naslov v upravi list«. 857 Lepa meblovana soba z dvema posteljama, eletrično razsvetljavo, posebnim vhodom ter hrano se takoj odda. — Tattenbachova ulica St. 19/111, vrata 15. 856 Otročji vozički, postelje, pli-Sast divan, kuhinjska uprava, sobna kreden««, na prodaj. Vpraša se: Rotovški trg št. 8, L nad,, lev». 861 Planino, tvrdke Petrov in Kratek, glasovir na prodaj. Zidovska ulica 16/1. 860 S—1 Kupujem vsak* množine vinskih steklenic od V™ lit. naprej, liarič in Matkovič, Ma-ribsr, Vetrinjska ul. 3. 855 3 Vila z gospodarskim poslopjem in malim posestvom v okolici Maribora, 5 minut od žel. postaje, je na prodaj. Vprašati: Studenci, Ciril-Me-todova ulica 5. 859 2—1 Na prodaj lepo posestvo, ob- stojeic iz stanavan^ka hiše, gospodarskega poslopja in enega orala zemlje. Stamic, Pobrežje, Cesta na Brezje št. 51 a. 854 3—1 Higljenlčna brivnica se vsem priporoča. Prvovrstna postrežba. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9. 1850 V Mlinski ulici se predajo tri stavbe pod zelo ugodnimi pog*ji. Pripravna za obrtnike. Povprašali v Mlinski ulici 30. 845 3 -2 HngleSho snfe«* vseta vrst ravnokar doilol Cene MF Poštni nameščenci na obroki FRANC MASTEK Maribor, Glavna trg štev. 1®* 8H> f-1 Veletrgovina z železo^0 Pirster & Lenar« Maribor t«bM" Telefon St. 282 pa tudi najlapše blago za obleke, kakor sukno, hlačevina, volneno blago, plavina, cofir, Sifon, platno, izgotovljeno obleke, srajce, predpasniki, nogavice« robci, odeje itd. se dobi prvovrstno pri N. Šoštarič, Maribor, Aleksandrova cesta Štev. 13. Brzojavni naelav: Pinlan Maribor V jalogi s« nahaja: Traverze, cement, železo vseh vrst, v"*-. j,0-štedilniki, žica, žičniki, putnpe, rain® c* £ p0. vstaja za zgradbo in pohištvo, lcuhinj®*gavnf-soda vlita in pločevinasta, [kovaško, W| kanlni čarsko in mizarsko erodje, kose, in vsi v železoinsko stroko spadajoči pr Blagajne v#eh vrst, verige domače Postrežba točna, cene solld1*? ^*i8-48 Perilo, klobuk© čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter ,‘,"jceneje in galanterijsko blago v veliki izbiri, n JAKOB LAH, Maribor, dežne P pri raz«0 #o7ti najboljši čevlje in nogavice Sh censS* ^ saBdaie. ^Hngcg Tram, Hlarilifflr, firalshi trg t mm: Laitnik ia izdajatelj: Kouzorcij »Tajjor«, ” Dogovorili, .uredajk; Rudolf fijJjn, — Tifika; Mariborska tiskarja? d* ^