mm
DOMO VIN ft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN tN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNENO DAILY NEWSPAPER
NO. 193
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, AUGUST 15TH 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Senat odredil preiskavo korporacij; ki preganjajo delavce
Washington, 14. avgusta. — Vladni agenti so včeraj zaeno v šestih različnih mestih vdrli v privatne urade korporacij, zlasti v urade privatnih detektivskih agencij, ki se pečajo z nečednim delom, da vohunijo okoli organiziranih delavcev.
Višji uradniki korporacij in detektivskih agencij bodo pozvani pred senatno preiskovalno komisijo, da se zagovarjajo. Povelje za to je dal znani progresivni senator Rob't La Follette, načelnik senatnega odseka, ki preiskuje trditve, da korporaci-je kradejo organiziranim delavcem njih civilne pravice.
Vsa pisma in dokumenti sledečih detektivskih agentur morajo biti dostavljena senatnemu odseku: Wm. Burns Detective Agency, The P i n k e r t o n Detective Agency, Railway & Auldt Inspection Co., Forrest C. Pendleton, Inc. in Centrail Industrial Service Co.
Vladni tajni agenti so obiskali urade omenjenih agentur v New Yorku, Philadelphiji, At-lanti, Pittsburghu, v New Or-leansu, in v Detroitu. Vsi so dobili poziv, da nemudoma izročijo svoje knjige senatnemu odseku in pridejo ravnatelji teh agentur sami v Washington.
Ko so dobile agenture pozive za oddajo dokumentov, je ostal en tajni agent v vsakem uradu omenjenih agentur, da prepreči, da agenture ne bi mogle uničiti važnih dokumentov in listin. Zaslišanje 'se bo pričelo prihodnji mesec v Washingtonu.
Vlada dolži, da so omenjene agenture za dobro plačo bogatih korporacij imele svoje vohune med delavci in so detektivi sproti poročali kompanijam, kaj so delavci sklepali. To je kršenje ameriške ustave, trdi senatni preiskovalni odsek.
Konvencija Narodne unije za socialno pravico olvorjena. Coughlin vzbuja splošno pozornost
Vlak intruk
Louiseville, Quebec, Kanada, 15. avgusta. Sedemnajst oseb je bilo ubitih in nadaljnih petnajst oseb hudo ranjenih, ko je zavo-zil neki tovorni vlak v truk na železniškem križišču v tem mestu. Nesreča se je pripetila danes zjutraj ob tretji uri. Na truku se je vozilo kakih 40 ljudi, ko je vlak zavozil na križišču v vozilo, štirje moški so še pravočasno skočili iz truka in pobegnili smrti.
Cleveland. — Včeraj dopoldne je bila v Clevelandu otvorjena prva konvencija Narodne unije za socialno pravico, kateri nače-ljuje znani radio pridigar Rev. Coughlin. V Cleveland je dospelo 4,000 delegatov in 4,000 njih namestnikov, in nadaljni tisoči še vedno prihajajo.
Glavno pozornost na konvenciji ima Rev. Charles Coughlin, župnik iz Royal Oak, Mich. Včeraj se je Rev. Coughlin izjavil, da če bi se predsedniške volitve vršile danes, tedaj bi bil Roosevelt sigurno izvoljen. '
Toda do novembra je še tri mesece in do tedaj se znajo razmere spremeniti, je rekel Rev. Coughlin, ki je tudi mnehja, da bo kandidat Union stranke, Wm. Lemke, zmagal v državi Ohio in da bo zmagal v osmih nadaljnih državah.
"Ali mislite, da je Lemke lahko izvoljen?" so vprašali Father Coughlina. "Vse je mogoče," je odgovoril Rev. Coughlin. "Moč Lemketa narašča, toda ne tako kot bi sicer želeli njegovi pristaši, vendar je s strahom navdal pristaše demokratske kot republikanske stranke."
Coughlin je mnenja, da bo Lemke zmagal v Rhode Islandu, v Ohio, Massachusetts, v obeh Dakotah, v Wisconsinu, v Minnesota v Louisiaui in Oklahomi. Lemke ima tudi izvrstno priliko do zmage v državi Michigan.
"In če bo Lemke prvi, kdo bo drugi?" je vprašalo Rev. Coughlina kakih 40 časnikarjev, ki so ga obkolili. "Bojim se, da bo drugi Roosevelt, ki bo mnogo naprej od Landona."
"Kaj mislite z besedo "da se bojite," da bo Roosevelt drugi?" so vprašali Coughlina časnikarji. "Mogoče se nisem pravilno izrazil," je odgovoril Rev. Coughlin. "Povedati sem hotel, da je Roosevelt mnogo bolj v ospredju kot Landon."
"In če Lemke ne bo izvoljen," so silili reporter j i v Rev. Coughlina, "kdo po vašem mnenju naj
bi bil potem predsednik?" Rev. Coughlin je postal previden in je izjavil, da o tem še ni premišljeval, sicer ga pa nič ne briga, je rekel.
Nadalje je Rev. Coughlin izjavil, da zgubiva Landon milijone glasov, odkar je prišel v javnost. Landon je najbolj brezbarven kandidat, kar smo jih še kdaj imeli v zgodovini Zed. držav, je rekel Rev. Coughlin.
"Osebno je sicer pošten, toda je tako stisnjen v rokah gotovih interesov, da ne bo mogel neodvisno poslovati. Njegovi radio govori so nekaj groznega. Kadarkoli nastopi na radiu tedaj pridobi en milijon glasov za Roosevelta.
Tekom dneva je Rev. Coughlin tudi naznanil, da je zavrgel načrt, da bi hodil po deželi in imel politične govore v prid Lemketa v družbi z dr. Town-sendom in Gerald Smithom. "Ali ste zavrgli ta načrt, ker ste dobili namigljaj iz Rima?" so vprašali reporterji Rev. Coughlina.
"Absolutno ne. Jaz o ničemur nisem bil obveščen. Kar bom govoril, bom govoril na svojo odgovornost in ne bom vprašal nikogar drugega." Rev. Coughlin je tudi izjavil, da ni gotov, da bo konvencija Narodne unije za godalno pravico odobrila Lemketa kot predsedniškega kandidata. "To je sicer zadeva delegatov, toda jaz-se v to ne bom vtikal," je dejal Rev. Coughlin.
Prvo zasedah je konvencije je otvoril kongresman Martin L. Sweeney. Delegati so zapeli ameriško himno, nakar je sledila slovesna zaprisega. Tej je sledila molitev. Delegati so bili potem uradno pozdravljeni.
Odzdravil je v imenu delegacije Rev. Coughlin. Za njim je govoril senator Rush Holt iz West Virginije, nakar so bili imenovani razni odseki in resolucije. Zborovanje se je včeraj prekinilo, ko so delegati zapeli "America."
Zgubljena licenca
Državna komisija za kontrolo opojne pijače v Michiganu je preklicala dovoljenje, ki ga je imela F'orest City Brewing Co. v Clevelandu, da sme prodajati opojno pijačo v Michiganu. Permit je bil preklican, ker cleve-landska pivovarna ni plačala $1,500 kazni, ki je bila naložena od michiganske državne komisije.
Pijani voznik
John Mandych, 5717 Arch-Wood Ave., je bil aretiran, ker je vozil avto, ko je bil pijan. Sodnik je imel z njim usmilje-j nje, ko ga je pošteno oštel, ga je izpustil. Toda že drugi dan je bil Mandych zopet aretiran, ker je vozil pijan in resno poškodoval dva druga avtomobila. Sedaj je sledila hujša sodba. Dobil je $125.00 kazni in prihodnjih pet mesecev bo moral sedeti v zaporu.
Nečedna zadeva
Calumbus, O., 14. avgusta. — Senatni pod-odsek državne po-stavodaje države Ohio je poslal vodstvu State Industrial Commission, ki plačuje delavcem podporo v slučaju, poškodbe pri delu, da se morajo odsloviti trije višji uradniki državne industrijske komisije radi "nezmožnosti." Tedaj je nastal ogenj v strehi. Vodstvo državne in-
dustrijske komisije je odgovorilo senatnemu pod-odseku v tako ostrem tonu in navedlo toliko očitanj proti gotovim faktorjem, da je bil senator Zoul prisiljen sklicati izredno zasedanje senatnega odseka za javno blagostanje. Ravnateljstvo državne industrijske komisije trdi, da zahteva senatni pod-odsek odstranitev treh višjih uradnikov komisije iz vzroka, ker so ti trije uradniki prijeli kompa nije v Clevelandu, ki so slepa-rile državo radi zavarovalnine in so odnesle državi en milijon dolarjev v pristojbinah. Država Ohio je dosedaj v vsakem slučaju izplačala polno podporo in zavarovalnino slehernemu delavcu, dočim so privatne zavarovalne družbe ustavile poslovanje in niso mogle izplačevati ponesrečenim delavcem njih zaslužene podpore.
Novi davki
Washington, 14avgusta. Davčni eksperti administracije pred sednika Roosevelta so se izjavili, da se od prihodnjega zasedanja kongresa ne bo zahtevalo novih davkov, ker sedanji zadostujejo za vse potrebe. Tako posamezniki kot korporacije plačujejo davke zadnje leto veliko bolj redno kot v preteklih letih. Splošni položaj v deželi se je tako popravil, da se svota vplačanih davkov dnevno zvišuje, in da ho mogoče balan-cirati državni proračun, ki je dosedaj vedno kazal deficit. Prihodnji kongres bo izvršil le manjše davčne reforme, in bodo odpravljeni nekateri davki, ki delajo nepriliko ljudem.
--o-
Štrajk v Yougstownu
V sosednjem mestu Youngs-town, Ohio, je zaštrajkalo do 300 unijskih voznikov trukov, ki so ustavili s piketiranjem skoro ves promet 's truki. Vsak truk, ki ni imel unijskega voznika, je bil ustavljen in prisiljen se vrniti ali pa ostati na mestu. Vendar do resnih nemirov dosedaj nikjer ni prišlo.
Banke v Franciji
Paris, 14. avgusta. Na odredbo francoske socialistične vlade je bilo prisiljenih 200 aristokratičnih družin se umaknili iz administracije francoskih bank. V bodoče bo v Franciji Narodna državna banka vodila vse bančne posle. Omenjenih 200 aristokratičnih družin je imelo že od Nalopeonovih ča<• sov popolno kontrolo nad francoskimi bankami potom delnic. V bodoče ne bodo imeli nobenega glasu več pri upravi bančnih zavodov, toda njih premoženje v bankah jim ostane nedotaknjeno. Vlada je imenovala novo administracijo za banke. V odboru bodo zastopniki vlade, delavskih organizacij, trgovskih zbornic in zastop niki kmetov. Novi francoski denarni standard ostane še vedno zlato. Odbor bo skušal urediti obrestno mero in vpeljati bolj liberalne smernice v finančnem poslovanju.
--o-
Cleveland dobiva najfinejši zrakoplovni pristan na svetu
Cleveland. — Dela na največjem in najbolj komodnem zra-koplovnem pristanu na svetu se bliža svojemu koncu. S pomočjo ameriške vlade, ki je dala $2,-500,000 in 8,000 WPA delavcev, bo imel Cleveland najfinejše zra koplovno pristanišče.
Z deli se je pričelo lansko leto v decembru, toda nenavadno ostra zima je delavce mnogokrat prisilila, da so ostali doma, vendar se projekt ni preveč zamudil. še danes je 4,000 delavcev na delu v Brook parku.
Med administracijo in med delavci zaposlenimi v Brook parku je vedno prevladovalo dobro razmerje. Bosi in formani so dobili povelje, da morajo kar najbolj dostojno postopati z delavci.
Do danes je 80 odstotkov vsega dela dovršenega. Zrakoplovni pristan je največji projekt, kar ga je Rooseveltova administracija odobrila. Ni čuda, da je Roosevelt takoj po svojem prihodu si naj prvo ogledal ta projekt.
V Cleveland prihaja dnevno kot tudi odhaja do 120 zrakoplovov. Nič manj kot 100,000 potnikov in ogromne količine blaga se razvozi in pripelje letno v Clevelandu po zrakoplovih.
-o-
25 stenografinj Rev. Charles Coughlin je pripeljal s seboj na konvencijo Na rodne unije za 'socialno pravico 25 stenografinj iz Detroita. Vse imajo dovolj opravila. Na konvenciji so zastopane vse države razen onih iz juga. 8,000 delegatov je navzočih.
Smrtna kosa
V sredo popoldne je umrla Barbara Bajko, rodom Slovakinja, stanujoča na 1057 E. 68th St. Poznana je bila mnogim Slovencem. Stara je bila 54 let. Zapušča moža in pet otrok. Pogreb ranjke se vrši v pondeljek popoldne pod vodstvom A. Grdina in Sinovi pogrebnega zavoda. Važna seja Društvo Naš dom št. 50 S. D. Z. ima danes večer važno sejo, katere se udeleji tudi gl. tajnik SDZ, Mr. John Gornik.
Roosevelt si ogledal poplavljene kraje v Pennsylvaniji. Zagotovil je izdatno pomot Stotisoci ga burno pozdravili v Clevelandu
Cleveland. — Predsednik Ze-' dinjenih di-žav, Franklin Delano Roosevelt, je dospel včeraj ob 9:30 v Cleveland. Prišel je direktno iz Johnstovvna, Pa., kjer se je zbralo skoro stotisoč ljudi, da pozdravijo Roosevelta.
Roosevelt si je ogledal vse poplavljene kraje okoli Johns-towna in stavil mnogo vprašanj županu Johnstowna glede po-vodnji in glede bodoče varnosti. Iz Clevelanda odpotuje Roosevelt v New York, kjer bo tudi ogledoval popljavljene kraje, nakar se napoti ponovno v Penn-sy Ivani j o.
V	Johnstownu, kjer je središče premogarske industrije, se je Roosevelt počutil kot doma, ko so ga obkolili premogarji, njih žene in otroci. Ljudje so tako iskreno pozdravljali predsednika, da je marsikdo mislil, da sploh nobenega drugega kandidata ni za prihodnje predsedniške volitve.
Rcosevelt je ponovno in iskreno zatrjeval, da če bo še izvoljen predsednikom, da bo v prvi vrsti gledal, da bo zvezna vlada šla do skrajnosti, da z najbolj modernimi napravami prepreči povodnji v prihodnjosti.
Roosevelt si ogledal okolico v razdalji kakih 30 milj. Na vsej tej dolgi poti je bilo naroda natlačenega, da kaj enakega ljudje še ne pomnijo. Vse je kričalo in migljalo z zastavami.
V	silni množici je bilo tudi stotine napisov, kot: "Roosevelt mora biti zopet izvoljen!" — "Premogarji smo 100-pro-centno za Roosevelta." — Bog živi Roosevelta!" "Roosevelt bo preprečil bodoče povodnji."
Roosevelt je z roko pozdravljal narod in povedal, da to ni političen shod, pač pa resna njegova naloga, da se seznani z zadevami naroda in da pripravi vlado, da pomaga, kjer je pomoč potrebna.
Posebni vlak predsednika F. D. Roosevelta je dospel včeraj zjutraj šele po 10. uri v Cleve-and, mesto ob 9.30 kot napovedano. Vlak je imel zamudo. Iz Pennsylvania postaje se je odpeljal prezident takoj na prosto- j nja v Clevelandu videlo re zrakcplovnega pristana na manj pol milijona ljudi. -.—_0.__-
'.apadni strani mesta, kjer si je natančno ogledal vse , nove na-jrave.
Potem so predsednika peljali po novem bulevardu, katerega so zgradili WPA delavci. Predsednik se je peljal prav do 53. ceste v slovenski naselbini. Pohvalil je delo in izjavil, da v danih razmerah ne bi bilo mogoče kaj boljšega narediti.
Pozneje si je Roosevelt cgle-:lal razstavne prostore. Mudil se je na vrtu cvetlic, kjer je bajno lepo. Od tu se je podal na parnjk, kjer ga je pričakovalo 400 izbranih gostov, ki so imeli skupaj s predsednikom kosilo.
Po kosilu je predsednik Velike jezerske razstave Mr. Cra-ford pozdravil predsednika, nakar je predstavil senatorja R. Bulkleya, ki je takoj predstavil Roosevelta, kateremu so navzoči doskali 10 minut.
Roosevelt je povedal, kako je vesel, da je lahko prišel v Cleveland in se čudi napredku Clevelanda v zadnjem letu. Pred dvema letoma so iz Cleveland, neprestano hodili v Washington prosit pomoč, je rekel predsednik, sedaj pa že dolgo časa nikogar ni videl.
Čudi se energiji Clevelandča-nov, ki so slabe čase s toliko vztrajnostjo in potrpežljivostjo prenesli in dočakali vsaj deloma boljših časov. Rekel je, da smo lahko srečni v Clevelandu, ker nismo imeli naravnih nezgod. Dan poprej si je ogledal mesta v Pennsylvaniji, ki so trpela radi poplave.
Koliko gorja so ljudje tam okoli doživeli, toda danes zro z zaupanjem v bodočnost, in dokler bo on predsednik, bo gledal, da se ljudem obilno pomaga.
Potem je zelo laskavo pohvalil razstavo in izjavil, da bi bil rad en cel teden v Clevelandu in bi si vse ogledal, tudi "tingel-tangel in enako.' Rad bi se počutil domačega med domačini.
Predsednik se je ob 2.30 popoldne odpeljal s posebnim vlakom v Chautaqua, N. Y., kjer je imel sinoči značilen govor o tu-jezemskem položaju. Predsednika je tekom njegovega biva-
naj-
Kraljeva srajca
Šibenik, Dalmacija, 14. avgiista. Angleški kralj Edward VIII, ki se nahaja 7ia počitnicah v Dalmaciji, je včeraj kupil v neki trgovini navadno srajco iz kote-nine, kakor jo nosijo ribiči. Kralju je zelo ugajala, in ko je gospoda zvedela, kakšno srajco je kralj kupil, se je navalila na trgovine in sleherni je hotel imeti enako srajco.
--o--
Važna seja
Društvo Ribnica št. 12 S. D. Z. ima v nedeljo ob 9. uri zjutraj jako važno sejo. Društvo priredi tudi piknik 30. avgusta na Strgarjevi farmi.
Zbor Slovan Vsem prijateljem zbora se naznanja, da bo imel zbor izlet na 23. avgusta in ne na 16. avgusta, kot prvotno poroča-no. Izlet bo na Fr. Kauškovo farmo na White Rd.
Mladinska godba
V nedeljo ima svoj izlet mladinska slovenska godba fare sv. Lovrenca. Piknik se vrši na cerkvenih prostorih v Maple Heights. Fantje te slovenske mladinske godbe v Clevelandu vas mnogokrat dobro zabavajo pri raznih svečanostih in vaših prireditvah, zato je, pa tudi dolžnost, da se odzovete, kadar mladina priredi svojo veselico, da nabere nekaj denarja za svoje godbene potrebščine. Za vse goste bo izvrstno preskrbljeno v vseh ozi-rih. Mladi godbeniki vas bodo z veseljem pričakovali in vam j kar najbolj prijazno postregli. --o-
Pozdravi iz Kansasa
Iz Pittsburgh, Kans., nam pošiljajo lepe pozdrave sledeči Clevelandčani in Clevelandčan-ke: Stella M. Line, Mr. in Mrs. Frank Bogolin, Mr. Joe Tomec. Prav lepa hvala!
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev
V	Port Washington, Wis., Je umrl v visoki starosti 76 let rojak Frank Bernik, doma iz škofje Loke na Gorenjskem. Podlegel na naduhi, ki ga je mučila več let. V Ameriko je prišel pred 36. leti. Zapušča ženo in dvoje otrok.
Nedelja, 23. avgusta, bo za naselbino Waukegan in North Chicago slovesen dan, ko bo Rev. Matevž Setničar ponovil vojo novo sveto mašo v slovenski cerkvi Matere božje. Rev. Matevž Setničar je bil rojen leta 1908 v Waukeganu, pohajal v slovensko župnijsko šolo in isto z najboljšim uspehom dovršil.
Pozneje je posečal mestno višjo šolo, nakar 'so ga poslali v St. Francis semenišče v Milwaukee. Ko je nadškof v Milwaukee spoznal talente SetniČarja ga je poslal študirati bogoslovje v Rim, kjer je bil posvečen v mašnika decembra, 1935. Novo mašo je imel 29. decembra, 1935, v Polhovem gradcu.
Slovenska župnija v Waukeganu bo imela čez par let zopet priliko pozdraviti novomašnika, ko bo dokončal študije Mihael čepon, ki sedaj študira v Mun-delein semenišču v Illinoisu.
V	Toronto, Ontario, Kanada, je pred kratkim umrl rojak Frank Vitkovič, star 35 let, doma iz vasi Podklaneb, okraj Vinica, Bela Krajina. Umrl je na posledicah operacije. Zaposlen je bil v zlatih rudnikih v Kirk-land Lake. Pokojni zapušča ženo in dva otroka.
—-o-
Novo poslopje * Kot poroča divizijski državni inženir naš rojak Mr. Louis Drasler, bo država Ohio zgradila v Clevelandu moderno poslopje, v katerem se bodo nahajali uradi državne komisije za javna pota, kot tudi garaža za državne avtomobile. Država mora sedaj rentati primerne prostore in je rent precej drag. Poslopje bo veljalo $150,000 in se bo nahajalo na državnem svetu v bližini Garfield Heights. Z delom se bo pričelo že drugi mesec in bo poslopje pred zimo gotovo.
Smrtna kosa
V	petek 14. avgusta popoldne je preminul v Colorado Springs, Colo., Anton Russ, sin poznane družine Frank in Rose Russ iz Clevelanda. Truplo pokojnega bo pripeljano v nedeljo večer v Cleveland in bo pod oskrbo August Svetek pogrebnega zavoda. Podrobnosti sledijo v pondeljek.
Vile rojenice
K družini Mr. in Mrs. Anthony Tekancic na E. 209th St. so prinesle vile rojenice krepkega fantka prvorojenca. Mati in otrok se -nahajata v St. Luke's bolnici in se počutita dobro. Dekliško ime mlade mamice je bilo Strnad. Naše čestitke!
Tretja obletnica
V nedeljo 16. avgusta bo ob pol deveti uri zjutraj v cerkvi sv. Vida maša zadušnica za pokojnim Joseph Ahlinom v spomin tretje obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. * Sodni j a v Washingtonu je zanikala prošnjo finančnikov, da se prepreči preiskava Wall Streeta.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAS SOMU — SEOUWIAN DAIEY N1WSPAQP1
«1» m. Olalr Ar«. 01««l»nd. Oblo _PmhMehed dally mapi Bund»y» ftnd Holiday«__
NAROČNINA:
z* Ameriko In Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po pofttt, celo leto |7.00 Z* Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00. Za Cleveland, po potti, pol leta »3 60 Z* Cleveland, po raroaSalcih^celo leto, $8.60, pol leta, 13.00. Za Evropo, celo leto, «8.00. Posamezna Številka, 3 cent«
SUBSCRIPTION RATES: O. B. and Canada, «6.60 per year: Cleveland, bj mall, «7.00 per year. 0. a and Canada 63.00 {or « months: Cleveland, by mail, 13.60 for 6 month« Cleveland and KuelMI by carrier«, l*JM» per year, $3.00 tcr 8 month«. Slugi« copias a centa. Kturopean aubscrlpUon, 18.00 per year.
JAMKS DKBXVEC and LOUIS J. PXRO. Bdltorr and Publishers
Bntered m eccond class matter January 6th, 1908, at tne Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 193, Sat., Aug. 15, 1936
Državljanstvo in delo
Poleg volivne pravice, ki jo imajo ameriški državljani, da odločujejo s svojim glasom o usodi svoje dežele, je pa tudi zaposlenost, do katere so upravičeni, v prvi podeljena ameriškim državljanom in šele potem ko teh ni, tujezemcem.
"Ameriška Domovina" je zadnjih trideset let neprestano svetovala našim ljudem, da postanejo ameriški državljani. Ponovno smo povdarjali, da ameriško državljanstvo nikomur ne škodi, pač pa mu v največ sučajih koristi in mu daje gotove prednosti, katerih nimajo tujezemci.
Amerika je postala sita tujezemeev zadnje čase. Zlasti, odkar se je pričela depresija. Že v letu 1923 so ustavili naseljevanje v Ameriko iz tujezemstva, in kongres dela vedno ostrejše postave proti onim, ki nimajo ameriške državljanske pravice. Na en način ima kongres prav, kajti v Ameriki naj gospodarijo le državljani te dežele, toda na drug način je zgubila Amerika s svojim nastopom proti tujezemcem mnogo pravičnosti in obenem tudi naslov: zaščitil i ca preganjanih narodov.
Dokler je Amerika potrebovala tujezemce jih je vabila sem in jim obljubljala vsakovrstne ugodnosti. Tujezemci iz skoro vseh dežel sveta so hiteli v Ameriko in služili tu lepe denarje. Računa se, da so tujezemci od leta 1850 do 1929 poslali samo v Evropo nad pet tisoč milijonov dolarjev. Koliko so poslali naseljenci iz Azije, Afrike in Avstralije, o tem ni podrobnih podatkov.
Toda pod predsednikom Hardingom, Coolidgem in zlasti pod predsednikom Hooverjem so začeli preganjati tujezemce v Zedinjenih državah. Republikanska stranka ima to zaslugo, da je vedno nasprotovala tujezemcem, dočim so bili demokrati vedno kolikor toliko prijatelji naseljencev.
Vsi oni tisoči naših Slovencev, ki so še danes v Ameriki brez prvih papirjev, ali ki imajo prve papirje mogoče že več let, bi storili dobro, da se pobrigajo za svoje državljanske pravice. Iz iskušenj zadnjih let dobro vemo, da ne bodo v Ameriki kmalu prišli časi, ko bodo vrata naseljencem zopet odprta in ko bodo oblažene naselniške postave. Element, ki je na krmilu vlade, je sovražen naseljencem.
Marsikateri naših ljudi je tekom zadnjih štirih let imel bridko skušnjo, ko ni mogel dobiti dela, ker ni bil ameriški državljan. Vprašali so ga, koliko časa je v Ameriki, in odgovoril je, da je tu dvajset ali trideset ali celo več let. In s tem se zamerijo ne samo ameriškim kompanijam, pač pa tudi ameriški vladi.
Sploh nobenega izgovora ni, zakaj ne bi postali ameriški državljan, ako je vaša želja in namen, da ostanete v Zedinjenih državah. Pa če tudi se nameravate vrniti v domovino, vam bo ameriško državljanstvo samo pomagalo,
nikdar škodovalo.
Za ameriško državljanstvo se je treba potruditi. Nekateri so mnenja, da se jim bo ameriško državljanstvo na krožniku prineslo, toda se strahovito motijo. Vsak tujezemec mora biti temeljito pripravljen za državljanstvo, kajti če postanete državljan, morate biti dobro poučeni, kako se izvajajo ameriške državljanske pravice in dolžnosti in vse, kar je v zvezi z ameriškim državljanstvom.
Kolikor mi poznamo položaj danes bo ameriška vlada od leta do leta delala strožje odredbe proti tujezemcem. Vsakovrstna radikalna agitacija, boljševiki in tujezemski element, vse to povzročuje, da "originalni" Amerikanci, ki so v posesti ameriške vlade danes, vedno bolj pritiskajo na one,
ki niso državljani,
Vsem tem neprilikam se lahko izognete, ako pridete v državljansko šolo in se poučite o ameriških postavah in o ameriški vladi. Vzame vas samo nekaj tednov, malenkostno svoto in nekaj potrpljenja. Ako ste bili od dvajset do trideset let v Ameriki, ne da bi se pobrigali za ameriško državljanstvo, si boste vzeli tudi par tednov časa, da vas pripravimo za državljanstvo.
Vedno in večja je agitacija proti tujezemcem v Ameriki. Dela se odpirajo in vsepovsod vprašujejo ljudi, če šo ameriški državljani, predno jim dajejo delo. Pridobiti ameriško državljanstvo ni težko, da, lažje je, kot v vsaki drugi deželi na svetu. In biti ameriški državljan pomeni zaslužek in ponos, da ste državljan dežele, ki je najbolj spoštovana na svetu.
--o-
Rev. Matija Jager:
merno interesom njegovega časopisa, Zato so take izjave navadno jako nezanesljive, ali so bile res tako izrečene ali ne, ali je bil gotovi pomen v njih ali ne. In Paul P. Rogers in njegova liga — vemo! — ni katoliškim škofom in katoliški Cerkvi prav nič prijazna, ker veliko večino v tisti ligi tvorijo socijali-sti in komunisti. Potem si lahko mislimo, kako bodo taki ljudje razumeli in tolmačili to ali ono izjavo katoliškega škofa. Prav gotovo ne v korist katoliški stvari! Dobro poznamo rdečkarje, da pri tem, da morejo lopniti po katoliških odličnih možeh, niso prav nič natančni in tenkovestni pri razlaganju njihovih besedi in izjav.
V kolikor poznamo prevzviše-nega škofa Joseph Schrembsa in vSe njegovo delovanje med ameriškim narodom, je vsak, pa bodi katoličan ali nekatoličan, globoko prepričan, — če hoče biti pravičen! — da prevz. škof Schrembs nikdar ni podal take izjave, kakor jo razume in podaja rdečkar Jontez ali pa njegov vir Paul P. Rogers, čeprav je ta profesor! Prevz. škof sam predobro ve, da katoliška Cerkev obsoja fašizem, zato ker je fašizem nasilen, zato ker pretirano pcvdarja narodnost in samo svojo lastno državo. S tem je nujno združeno zatiranje manjših narodov in drugih držav. Prevz. škof dobro ve, kaj so delali in delajo italijanski fašisti med nemškim narodom v južnih Tirolah, in ker je on sam nemškega pokoljenja, to tem bolj bridko čuti. Prevz. škof dobro pozna nasilnost nemškega fašizma v Nemčiji, posebej nad katoličani. In po vsem tem naj bi on sedaj poveličeval italijanski fašizem in fašizem sploh kot nekaj idealnega, kar se naj bi upeljalo povsod in tudi v demo kratični Ameriki?! Kdor količkaj pametne misli, ne bo mogel tega verjeti T IT Wj" tudi naši vodilni komunisti to dobro vedo, toda njim se gre samo zato, da lopnijo po katoliškem škofu in mu vzamejo ugled in zaupanje med narodom, zato zavijajo in podtikajo!
O saj poznamo naše rdečkar
Jontezu, ali tudi njegovemu pro-
K napadu rdeckarjev na našega škofa J. Schrembsa
Pa je zopet dobil ultra-rdeči Jontez fen sijajen ocvirek, da je mogej ž njim malo utešiti "pro-tifarške" nagone svojih rdečih prijateljev: izjavo prevzvišenega škofa J. Schrembsa glede Rev, Coughlina in italijanskega fa-šizma! Prepričan sem, da je Jontez s sladkim veseljem in zadoščenjem izsledil to izjavo škofovo in Roger sov komentar k njej, češ pa jih bomo zopet enkrat lopnili te preklicane klerikalce !
Kaj naj rečemo k tej izjavi prevz. škofa Schrembsa mi katoličani, in sploh vsak dostojen človek, pa bodi katqličan ali nekatoličan? Tozadevna izjava škofa Schrembsa gotovo ni prišla do nas direktno, ampak skozi več poročevalcev, ki jo vsak po svoje razume in seveda po svoje tolmači. Poročevalec, oziroma" časopis, ki mu služi dotični poročevalec, prav pogosto izjavo tega ali onega odličnega moža zavije in razlaga, kakor je pri-
jel Fašizem je storil in še vedno dela silne krivice velikemu delu slovenskega naroda. Zato so s tem večjim veseljem objavili: glejte ljudje božji, škof Schrembs hvali italijanski fašizem, tisti fašizem, ki dela take krivice slovenskemu narodu! Mislili so si: s tem bomo Slovencem škofa Schrembsa najbolj pristudili in jih pridobili za svoje rdeče ideje! Pero se mi brani zapisati tisto besedo, ki jo edino ti zavajalci naroda zaslužijo!
Dejstvo je, da je italijanski fašizem v marsičem koristil italijanskemu narodu, — ne pa drugim narodom! — predvsem, da jih je obvaroval anarhije, dp katere bi prišlo v Italiji, ako ne bi nastopil fašizem. Seveda bi bila anarhija mednarodnemu komunizmu nad vse dobrodošla, zato provzročajo komunistični agitatorji po vseh deželah nerede in štrajke in širijo nezadovoljstvo, zato da bi oni sami prišli do vlade. Razumljivo je, da jim je fašizem najhujši trn v peti, še posebno Mussolini, ki je preprečil pohod komunizma v Italijo. Mi Slovenci imamo veliko pravdo zoper Musšolinija zaradi krivic, storjenih našemu narodu, komunisti pa še večjo pravdo zaradi tega, ker jim je preprečil njihove komunistične načrte v Italiji. In če je prevz. škof Schrembs pohvalil fašizem, — če ga res je, pravim! — potem ga je pohvalil edino in samo s stališča Italijanov. Prav gotovo pa iji hvalil fašizma na-splošno, ki da naj bi bil splošen ideal narodom, še posebej ame-rikanskemu! — Koliko pa je italijanski fašizem res koristil ali škodoval italijanskemu narodu, pa moremo pač škofu Schrembsu neprimerno več verjeti kakor pa
fesorju Paul P. Rogersu.
In rdečkar j i se upajo očitati italijanskemu fašizmu, da je pognal življenski standard delavcev strahovito navzdol, da je zdrobil vse delavske unije, da je popolnoma uničil svobo-do govora, zborovanja in tiska, komunisti se to upajo očitati itali j anskemu f a š i z m u ? Kar naj pogledajo v sedanjo Rusijo in — sami sebe primejo za nos! Sedanja Rusija je ideal vsem rdečkar jem vseh vrst, je njihova "obljubljena dežela," je njihov paradiž na zemlji, — na drugi raj pač ne verjamejo! — sedanja ruska vlada jim je vzor-vlada, ki jo poskušajo z vsemi nasilnimi sredstvi upeljati v prav vseh deželah sveta. Pa kje je življenski standard srednjega in malega človeka bolj padel kakor v Rusiji? Tam, kjer so kmetje v najbolj rodovitnih predelih dežele v masah lakote umirali, ker jim j"e "rajska" njihova vlada živež pobrala in v tujino prodala, da je dobila denar za ogromno svoje oboroževanje, da se je mogla obdržati še toliko časa na krmilu! Tam, kjer so kmete v masah morili, ker so se ustavljali krivični ugrabitvi življenskih potrebščin! Tam, kjer pač morajo vsi delati, toda ne zaslužijo niti toliko, da bi mogli človeka dostojno živeti! Kje je v sedanji Rusiji kaka svoboda govora in zborovanja in tiska in delavskega združevanja v unije, kje? Tam, kjer se mora tujezemski poročevalec skrivati, ako hoče vsaj približno spoznati resnično stanje dežele in pravilno poročati svojemu listu! V Rusiji je \ najčistejši obliki razvit državni kapitalizem, ki je neprimerni hujši za delavca, kakor pa privatni kapitalizem. Privatni kapitalizem zadrgne delavcu želodec, ker mu ne da toliko zaslužiti, da bi se mogel vedno dostojno preživljati, državni kapitalizem pa zdrgne delavcu tudi grlo in jezik, da mora k vsem krivicam molčati, ako se pa pritoži, se pa to smatra kot veleizdajniško delovanje proti državi. In kazen za to je ali smrt ali pa vsaj izgon v kazenske kolonije, kjer morajo nečloveško delati, dokler se ne zgrudijo v grob, kar se seveda zgodi prav kmalu! — Na vse to naj se zmislijo rdečkarji in sami sebe za nos primejo in naj dajejo svoje moralne nauke svojim rdečim "veličinam" v Rusiji, ne pa kotiliškim škofom!
Poleg škofa Schrembsa so udarili naši rdečkarji tudi Rev. Coughlina. Dve muhi na en udarec, vsak bi bil tega vesel pa ne bi bil Jontez? S čim se mu pač morete bolj priku piti, kakor če napišete in mu pošljete ognjevit članek proti Coughlinu? Glede strastnih na padov naših rdeckarjev na Rev. Coughlina bom že enkrat pove dal svoje mnenje, zato ob tej priliki nočem zavzeti nobenega stališča glede njegovega političnega delovanja. Samo toliko sedaj pripomnim, da mi je popolnoma razumljivo, da je Coughlin rdečkarjem trn v peti, pač zato ker je Coughlin tako odločno obsodil komunizem! Kaj zato, če je Coughlin še bolj odločno nastopal proti velekapitalistom in zlatim trgovcem! To pri rdeč-karjih ne pomeni nič! Pri njih pomeni samo, ali trobiš ž njimi v "protifarški" rog ali ne. Če trobiš ž njimi, potem si "delavec,' "borilec za delavske pravice," ako pa ne trobiš ž hjimi, potem si kapitalist, fašist, sploh največji izvržek človeške družbe, ki ga je treba čim preje iztrebiti, seveda s srpom in kladivom! In tako seveda je pri komunistih tudi Rev. Coughlin "kapitalist," "fašist," "demagog," oh, če bi ga mogli obesiti za njegova lastna čreva . . .
Mi katoličani pa ostro obso-
dimo tako pisanje in napade naših rdečkarjev na našega prezaslužnega škofa prevzvišenega J o s e p h a Schrembsa! Ne dajmo se premotiti njihovemu zlobnemu huj skan j u. kajti edini njihov namen je: nahujskati narod proti predstavnikom katoliške Cerkve, predvsem proti papežu in škofom! Mi dobro poznamo našega prevzvišenega škofa Joseph Schrembsa in vemo, da je zelo uvideven in razsoden mož, da ljubi svoje ljudstvo in čuti ž njim, da je nad vse lojalen ameriški državljan, in mu ni in mu ne bo nikdar niti na misel prišlo, še manj pa da bi dajal kake izjave, ki bi bile na škodo ljudstvu in demokratičnim principom Zedinjenih držav.
--o--
Novice s clev. hriba
bus ne čaka, ampak- odpelje kot je vozniku naročeno.
Prvi bus, ki odpelje opoldne, je namenjen za mladino, za šolarje obeh šol, pa tudi za odrasle, če bo še kaj prostora.
Prosimo starše otrok, da jih gotovo pošljete pred S. N. Dom pravočasno, da bodo tam gotovo opoldne.
Vse odrasle posetnike tega piknika pa vljudno prosimo, bodite tako prijazni in takoj, še danes dopoldne, obvestite tajnika SND, Mr. Tavčarja, ali podpisanega, ako se nameravate poslužiti prevoza na piknik z busom, da se vas registrira in rezervira sedež na busu, da ne bo potem nepotrebne gnječe. To pa vsled tega, ker ako en bus ne bo zadostoval, jih dobimo lahko več, ako vemo pravočasno, koliko oseb se bo poslužilo prevoza z busom. Vsekakor pa bo drugi bus ali busi odpeljali izpred S. N. Doma ob 1.30 popoldne, bodite pripravljeni.
Mr. John Potokar, lastnik Double Eagle Bottling Co., je preskrbel za ta piknik še posebno dobro sladko pijačo, katere bodo šolarji obeh šol SND deležni do gotove mere — brezplačno. Za odrasle bo is-totako najbolje preskrbljeno v vseh ozirih da se boste dobro imeli. Mr.' Potokarja pa priporočamo vsem slovenskim društvom, kot tudi posameznikom, da naročite pijačo pri njem, ker vam vedno prijazno in točno postreže z vsem.
Udeležite se šolskega piknika v nedeljo, ker s tem daste moralno pa tudi nekaj finančne podpore šolam S. N. Doma.
Na svidenje v nedeljo na pokniku pri Močilnikarju!
Erazem Gorshe,
tajnik Prosvet. kluba S. N. Doma.
-O-T-
Mladinski zbor škrjančki
Euclid, O. — Preteklo nedeljo, 9. avgusta, so obiskali naši malčki veliko jezersko razstavo, ko so jih povabili naš slovenski trgovci in s tem dali našim mladim pevcem prili ko videti ta krasen prostor. Veliko otrok je namreč pri zboru, ki ne bi. mogli videti tega, kar bodo dolgo pomnili. Zato gre čast našim slovenskim trgovcem oziroma odboru, ki je vodil ta veliki dan na' razstavi in povabil naše mlade pevce, da so šli na razstavo brezplačno.
Ko smo se zbirali zadnjo nedeljo pred Slovenskim društvenim domom v naši beli Ljubljani, je bilo med Škrjančki živahno kot v čebelnjaku. Toliko jih je prišlo skupaj, da je nastalo akutno vprašanje: kako se bomo peljali devet milj daleč? Drug drugega smo spraševali za svet in naši Škrjančki so milo gledali, češ, ali bo treba morda doma ostati? Avtomobilov ni bilo, da bi se peljali.
Kar naenkrat pa zableščita gori po Recher ave., dva sijajna avtomobila, vsak za 7 oseb. Drug lepši od drugega, oba last Mr. August F. Svetka iz Waterloo rd. Zdaj je bilo pa vse pokonci, vrisk in petje, kakor devet ohceti skupaj.
Seve, brez narodnih noš tudi ni bilo. V narodni noši se je peljal naš ljubljanski maršal, g. Frank Svetek, ki ga že vsi tako dolgo poznamo. Če ga
V čast nam je, da morem sporočiti javnosti o napredku naših rojakov. Tako je tudi naša naselbina ponosna na družino Gabriel Rus, 8410 Rosewood ave. Mr. Rus je bil dolga leta poznan in izvrsten krojač na 81. cesti v New-burgu. Torej sin te spoštovane družine, Gabriel mlajši, je končal študije v Daytonu, O. Na 17. avgusta pride domov za nekaj dni, na 28, avgusta še pa poda čez morje v Švico, kjer bo v svetovno znanem semenišču nadaljeval svoje študije za profesorja na katoliških šolah.
Gotovo vsi skupaj iskreno čestitamo Rusovi družini, mlademu in nadarjenemu Gabri-elu pa želimo mnogo uspeha pri njegovih nadaljnih studi ah.
Drugi stavek. (France, se ne reče drugi stavek, ampak drugo poglavje).
V	nedeljo 16. avgusta, kot se je raznesla vest, se vrši ba-1 i near ska tekma v Maple Heights, O. Tam na Stanley ave., se bodo udarili trije sovražniki: iz Jutrovega, iz cle-velandskega hriba in Maple-hajčani.
Jaz kar tukaj povem, da ne bomo nič zamerili, če nas na-brišejo. Biti tepen od takih fantov in punc, kot so v Maple Heightsu, se lahko prenese. Čas je, da jim damo že enkrat kako priznanje, zato jih obišči-mo v velikem številu. Iz njih naselbine se vedno radi udeležujejo naših prireditev, zato jih obiščimo enkrat tudi mi. Oni se trudijo, da bi si sezidali svoj narodni hram, kjer bi se shajali k družabnim in društvenim prireditvam in sejam. To pa ne gre kar tako v enem dnevu, zato jim pomagajmo tudi mi po svoji moči.
Prepričan sem, da moj apel ne bo priletel na gluha ušesa in da se bomo odzvali v velikem številu. Mr. Potokar, vi pa glejte, da ne bo pive zmanjkalo, ker v nedeljo bomo nesli v Maple Heights hudo žejo.
Frank Stemberger. -o--
Vozni red na piknik Slovenske in Umetniške šole S. N. Doma
V	nedeljo 16. avgusta se vrši običajni letni piknik Slovenske in Umetniške šole S. N. Doma na prijazni Močilnikar-jevi farmi na White Rd., med Bishop in Miner Rd's. Na pik-niške prostore bo izpred S. N. Doma na St. Clair Ave., vozil poseben bus elevelandske ulične železnice, z prav udobnimi sedeži.
Voznina za odrasle bo na obe strani samo 25c, za otroke do 14 leta 15c. To velja za vse, brez izjeme. Da ne bo potem kakšnega nesporazuma.
Prvič odpelje bus,izpred S. N. Doma na St. Clair Ave., opoldne. Drugič ob približno 1.80, ali ko se vrne bus s farme. Prosimo, da ste točno na mestu ob navedenem času, ker
hočete pa še bolj poznati, se ustavite pri njem na 200. cesti, vogal Arrowhead ave., pa boste videli, kako vam bo postregel z dobrim pivom. Kdor se enkrat tam ustavi, pride potem še večkrat.
Torej prav lepa hvala obema, Mr. August F. Svetku in njegovemu očetu, Mr. Franku Svetku. Škrjančki so vama prav iz srca hvaležni za tako lepo naklonjenost. Prav lepa hvala tudi Mr. Romeo Grego-ri za avtomobil. Čeprav ni naše narodnosti, pa vendar ljubi naše Škrjančke.
Dragi očetje in matere! Prav lepa hvala, ker stei šli tako lepo na roke svojim otrokom, da so bili naši Škrjančki 100 pro-centno zastopani na razstavi in ste vsaj nekoliko pomagali našim slovenskim trgovcem. — Ne smemo nikdar pozabiti, da roka roko umije.
Pa ne smete misliti, da je s tem moj dopis končan. O ne! Kam pa v nedeljo 16. avgusta? Takrat pa mlado in staro, kar leze ino gre, naj se udeleži velikega izleta, ki ga bodo napravili naši Škrjančki v lepem in senčnatem gozdu na Mr. Verbičevi farmi. Kdor je že bil tam, ta že ve, kako lep prostor je tam. Kdor pa še ni bil, pa naj pride v nedeljo in se bo o tem prepričal. Tam je tudi plesni paviljon ter mize in klopi, da se vsedete.
Peljali se bomo pa takole: Vsi Škrjančki naj bodo pri Društvenem domu na Recher ave., ob 10:30 dopoldne. Tam jih bo čakal bus. Vsi pevci, ki redno hodijo k vajam, se-bodo peljali z busom. Drugi so pa prošeni, naj pridejo kolikor mogoče s svojimi avtomobili. Tako se bomo zopet enkrat jako prijetno imeli.
Prijazno vabimo tudi vse ostale mladinske zbore, če vam je mogoče se udeležiti našega izleta Škrjančkov. Vam bomo ob priliki vrnili.
Kako se jirfpPlttne 'do Ver-bičevega prostora? Vzemite cesto št. 84 do Painesville. Tam pa vzemite cesto št. 86, po kateri cesti vozite na desno do prve gasolinske postaje. Tam je pa Verbičeva farma. Ko se pripeljete po cesti št. 84 do Painesville do križpotja, boste videli napis. Tam obrnite na desno po cesti št. 86 .
Pričakujoč velike udeležbe, se vam udeležencem že naprej zahvaljuje mladinski zbor Škrjančki. Na veselo svidenje v nedeljo vam kliče
John J. Globokar.
Kadar obiščete jezersko razstavo, ne pozabite se ustaviti v gostilni "Ljubljana." tmtmmmtmmmtmnmammmtmmj
Če verjamete al' pa ne
France Pugelj, tajnik balin-carskega kluba na Jutro vem, vidi veliko zamudo v tem, ker se ni poslalo slovenskih balin-carjev na olimpiado v Berlii). Fina misel, France in zdaj vidim, kako smo ga polomili, ker smo zamudili tako lepo priliko postaviti naše balincarje v prvo vrsto športnega sveta. Torej zapišimo si, da gremo na drugo svetovno olimpiado z balinčkom. Do takrat bo pa tudi že izpopolnjena bremza za krogle, lcej ne, France?
RAVNO TAKA POSEBNOST
Naša posluga invalidnega voza je ravno tako podobna in zaželjena kot naša pogrebna postrežba; odlikuje se s .zanesljivo in točno pozornostjo.
Kadar kličete ambulanco, bodite gotovi, da pokličete priljudno ambulančno postrežbo s tem da pokličete SVETEK.
Newburske novice
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužno naznanjamo žalostno vest, da se je dne 13. julija t. 1. smrtno ponesrečil nafi ljubljeni sin in brat
Stanley Žagar
rojen 30. septembra 1916 v Clevelandu. Pokopan je bil na Kal-variji pokopališču dne 16. julija po opravljeni zadušnici v farni cerkvi. Bil je č"an društva sv. Vida št. 25 KSKJ.
Iskrena hvala za vse vence, ki so bili položeni ob krsti bla-gopokojnika, kakor tudi zahvala darovalcem za sv. maše, brezplačne avtomobile, onim, ki so prišli pokojnika kropit, so pri njem čuli, nas tolažili ali so ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ob času smrti pokojnika.
Dragi sin in brat. Vesel si odhajal od doma, toda vrnjen si bil na dom, nem in mrzel. Ob Tvojem grobu močno žalostni kličemo: spočij -se v miru v rojstni zemlji.
žalujoči ostali:
Louis in Ana Žagar, starši; Josephine, sestra; Louis, Frank in Albert, bratje.
Cleveland, Ohio, 15. avgusta 1936.
MALI OGLASI
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko žalostni naznanjamo tužno vest, da je v Bogu aa vedno preminil 14. julija t. 1. naš dobri soprog in oče
rojen leta 1875 v Lokvi na Primorskem. Bil je pokopan dne 17. julija na Kalvarijo pokopališče. Ranjki je bil član društva Naprej št. 5 SNPJ.
Iskrena hvala vsem onim, ki so položili cvetje na krsto blagopokojnika, darovali za sv. maše, ga prišli kropit, nas tolažili, ali ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Hvala vsem za vse, kar ste nam dobrega storili ob bridkih dnevih naše največje žalosti v družini.
Ljubi soprog in dobri cče, ob robu groba Ti močno žalostni kličemo: Spočij se v miru do skupnega svidenja nad zvezdami.
Mary Mtač, soproga;
Felix, sin; Albina in Dana, hčeri
Cleveland, Ohio, 15. avgusta 1936,
ki je za vedno zatisnil svoje trudne oči dne 16. avgusta 1933, še vedno ohranjen v blagem spominu.
Žalujoči ostali:
soproga in otroci.
Cleveland, O., 15. avgusta .1936.
Denite v hišo furnes sedaj in plačajte jeseni!
SEDAJ JE PRAVI ČAS!
Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces. Odplačujete po $10.00 na mesečne obroke, popravljamo in čistimo vseh vrst furneze m boilerje. Vprašajte za slovenskega zastopnika Stefan Robash.
WOLFF HEATING CO.
HEATING ENGINEERS 9703 North *«.!«»««	Tel. GL »m-'mn
PRIDITE V
JUGOSLAVIJO
SEDAJ JE ČAS!
Sedaj lahko instalirate • novo plumbingo parne ali na gorko vodo furneze na 36 mesečna odplačila potom vladne FHA.
Mi tudi popravljamo, odpremo odvodne cevi in denemo bakrene vodne cevi, kopljemo samo če je potreba.
A.J.Budnick&Co.
PLUMBING & HEATING
6707 St. Clair Ave.
Tel. HEnderson 3289
976 E. 250th St.
Res. KEnmore 0238-M
dni do vaSe domovine, te potujete na ekspresriih parnikih
OSEBNO VODENI
IZLET
ODPLUJTE IZ NEW YORKA
3. SEP TEMURA
na znanem parniku
HANS A
Izbornc železniške zveze c;l CherbSurga in Hamburga
HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0YD
1130 Euclid Ave., Cleveland, O.
6122 ST. CLAIR AVE.
V vročih mesecih juliju in .avgustu bo naš studio ob nedeljah zaprt. Vendar pa vzamemo družinske slike v nedeljo dopoldne ali pc dogovoru, ako nas prej pokličete: i:\dlcr.tl 3670.
»umjtttnjjtttnmmatj
Pozor avtomobilisti!
Naznanjamo ,da smo se preselili iz 5345 St. Clair Ave. na 8401 St. Clair Ave., kjer je večji prostor in bolj moderno.
Če rabite popravila ali bavanje na avtomobilskih ogrotljih, pri-dite k nam, kjer boste dobili najboljšo postrežbo. Se priporočamo
v SUPERIOR BODY & PAINT CO. /
* SLOVENSKO PODJETJE	..;>v
8404 ST. CLAIR AVE.	j?
FRANK CVELBAR. lastnik
Slovenskih groceristov in mesarjev v Oollinwoodn
JUTRI M NOTARJEVI FARMI

Lopa je taka slavnost, ki 'smo jo imeli v nedeljo. Društva stopijo v vrste, vzamejo svoje zastave, boben zabobni, goclba zaigra in društva, stari in mladi člani, stopajo, kot vojaki po'taktu naprej. Andrej Slak in Jakob Resnik sta uredila vse v pravi red in šlo je tako, kot bi se bili vežbali ves teden poprej. Ameriška zastava je vodila vso parado. Takoj za njo pa je bil Križ. Ameriška zastava je pričala, da smo državljani edine dežele, ki ima vsaj nekaj prostosti še. Križ pa je značil, da smo kristjani in da je parada ali procesija cerkvenega pomena. Godba nam je s svojim lepim igranjem pospešila praznovanje k veselemu slavju, kar je tudi bilo. Rev. Joseph Shus-ter, eden naših fantov, je imel darovati prvo slovesno daritev sv. maše. Njegovi številni so rodniki in prijatelji so korakali tik pred njim in cerkev se je napolnila do vseh kotičkov in vsi 'smo hoteli videti, s kakim veseljem bo novomašnik izpregovo-ril: "Stopil bom pred oltar, pred Boga, ki razveseljuje mojo mladost."
Predno je stopil mašnik k oltarju, da daruje svojo slovesno sv. mašo, so ga ustavili pri ob-hajilni mizi. Tam ga je nagovorila njegova nečakinja v lepih besedah v angleškem jeziku. Govorila je prav izvrstno, da so jo lahko razumeli po vsej cerkvi. Potem so mu podali krstni botri, Mr. in Mrs. Joseph Zaletel, križ, ki naj bo njegov spremljevalec skozi vse življenje. Novomašnik poljubi sv. razpelo, potem pa poklekne, da sprejme svoje matere blagoslov. Nato spregovori mala Josephine ^ Lekan v slovenskem jeziku, da ■ mu v imenu vseh faranov izrazi ^ naša voščila in novomašnik se obrne k oltarju in prične.	^
^ Slovensko pridigo je imel r Father Oman, angleško pa Rev. « dr. John Sholar, novomašnikov \ Prijatelj skozi vsa leta semeni- i škega šolanja. Father Sholar je } v lepih in pomenljivih besedah Povedal, kako je mašnik vzet iz-Med ljudstva in je postavljen , zato, da z daritvijo 'sv. maše in podeljevanjem sv. zakramentov dela za ljudstvo. Rekel je: — ■ "Ljudje se čudijo, ko opazijo na duhovniku človeške napake in slabosti in pri tem pozabijo, da je vzet izmed ljudstva in torej človek."
Petje je bilo izvrstno. Pod vodstvom našega pevovodje, g. Ivana Zormaha so pevci res svojo nalogo izvršili z velikim uspehom, v cerkvi kot v dvorani. Po maši pa je cela cerkev z velikim navdušenjem zapela zahvalno pesem: "Hvala večnemu Bogu." Novomašnik je še dal svoj novoma-šniški blagoslov kakor tudi papežev, katero oblast je prejel naravnost od sv. Očeta, ko se je mudil pred kratkim v Rimu v družbi drugih novoposvečen-cev iz Innsbrucka v avdijenci pri Očetu vsega krščanstva.
Po maši smo se podali v dvorano Slovenskega doma, kjer se je vršil primeren banket z običajnimi govori, pozdravi in voščili. Dvorana je bila polna m še več bi jih rado prišle zraven, da je prostor dopuščal Ob štirih popoldne se je cer kev še enkrat napolnila z ver niki pri slovesnih petih litani j ah in blagoslovu, po kateren je novomašnik podal še osebni svoj blagoslov vsem, ki so že leli.
Tako se je zaključil slove* ni dan, kakršnega ne bomo ts ko hitro spet doživeli, kajti s« daj za enkrat nimamo nikc
gar iz fare sv. Lovrenca, ki bi bil na tej poti. Novomašniku vsi želimo najboljšega uspeha v njegovem delovanju. Ker pa noben stan ne pobira ob potu življenja samo rožic brez trnja, zato prosimo Boga, da mu da tiste srčnosti, ki je potrebna, da bo tudi takrat pogumno sledil svojemu Gospodu, kadar pride ura, ko bo treba vzeti križ na rame in hoditi za Njim.
Predno zaključim te vrstice o slavljenju nove maše, bo
menda umestno da se v ime-»
nu novomašnika, ki tako želi, kakor tudi v svojem imenu zahvalim vsem, ki so pomogli na kak način k tej, slavnosti. — Hvala društvom, pevcem, godbenikom, cerkvenemu odboru, zlasti pa skupnim društvom, kateri so tako izredno dobro uredili vse in sodelovali na vseh krajih. Hvala tudi ženam in dekletom za vence, kakor tudi za vso drugo pomoč pri banketu in v cerkvi. Bog povrni stotero vsem!
Precej obiskov smo imeli te zadnje tedne. Prihitel je Rev. dr. John Sholar iz Dulutha, kjer ima veliko posla kot šolski nadzornik in profesor. Iz daljne Minnesote je prišel tudi bogoslovec Math Blenkush, ki je večletni prijatelj Rev. Sinister j a in ki je sam na tem potu in bo po dveh letih, če Bog da, pel novo mašo. Na obisku pri starših so se mudile tudi-sestre: Mary, Pauline Lekan, Albina Mulh, Mary, Agnita Kenik, Mary, Gonzalva Suha-dolnik, Mary, Frances, Lajola Aidešek, in Mary, Angelika Jakovčič. Sr. Mary, Catherine c Ovnik pa bo v bodočem letu 6
ičila v naši šoli, kar nas veseli, c
j.
la imamo s tem spet eno slo- l 'ensko sestro več in se bo slo- c renščina v toliko večjem obse->u nadaljevala v naši šoli. — ( Tukaj se je mudila tudi Sr. 1 Stella, prejšnja voditeljica šo- c e sv. Lovrenca. Kar veseli so Dili naši mladi, ki so v času i j enega bivanja tukaj pohaja- j i v osmi razred. Le škoda, da li mogla za časa svojega biva- -nja tukaj stanovati pri sv. Lovrencu, da bi jo mogli vsi njeni prejšnji gojenci obiskati. Sr. Stella je mnogo pripomogla, da je naša šola pri-j šla naprej na pravo mesto.. Naj ji bo Bog plačnik za vsej to. V času svojega bivanja tukaj je tudi spremila šest ali sedem deklet, ki so se posveti-j le učiteljskemu poklicu, v samostan dominikank. Žal nam je, da je bila premeščena Sr. Jean Barbara, kajti bila je izvrstna učiteljica, katero so njeni gojenci 5. razreda vse skozi radi imeli in z veseljem pohajali v njen razred. Naj ji bo Bog plačnik za veliko delo in težko nalogo, ki jo je tako vrlo vršila.
Ko že govorim o poklicih, naj še rečem besedo o poklicu, ki si ga je izvolil eden naših nekdanjih šolarjev. John !Adamec je bil letos, in je še, j v cerkvenem odboru. Še ko je 'pohajal v šolo sv. Lovrenca smo opazili, da je nadarjer i'dečko. John ni sicer, nikdai l bil posebno zgovoren. Stori j'je svoje rad in bil vesel. No ker je bil vedno vzoren mlade
-	nič, smo mislili, no j a, priča
-	kovali smo — well, nadejal
-	smo se, da bo morda John en i krat gospod. Pa Tej ga hvad o !nika! John je bil nekoč tar
doli v Randallu in tam je vide neko lepo, pridno hrvatsko d< klico. No, in takrat je J oh i- Adamec izgubil veselje do vse drugih poklicev. Ana Simil )- mu'je bila vedno pred očmi i
zastavil je vse svoje moči, da jo dobi. V soboto sta sklenila večno zvezo v hrvatski cerkvi sv. Pavla, kamor nevesta spada. Želimo jima vse dobro za dušo in telo in upamo, da bosta hodila skozi življenje v lepem soglasju in razumevanju, ker je to edina pot do sreče. John pa bo še zanaprej vršil svojo vlogo in delal kot naš cerkveni odbornik in zastopnik za Corlett okolico. May God bless you both.
Prihodnjo nedeljo 16. avgusta bomo praznovali na najlepši način farnega patrona sv. Lovrenca. Letos bo to praznovanje pospešilo še dejstvo, da imamo svetinjo ali relikvijo — sv. Lovrenca, katero nam je prinesel iz Rima Rev. Jos. Shuster. To bomo izpostavili k češčenju že v soboto večer, na praznik Marijinega Vnebovzetja. V nedeljo, četrt pred deseto, naj bodo društva zbrana pred Narodnim domom in naj takoj začnejo korakati proti cerkvi, da bodo pravočasno na mestu, ker v cerkvi se prične slovesna sv. maša točno ob 10. Člane raznih društev pa prosimo, da se udeležijo polnoštevilno in tako kor-porativno počaste svojega velikega patrona, sv. Lovrenca. Ako prirejamo pohode raznim junakom, ki so se udejstvovali na narodnem polju, ali naj ne storimo tega junakom, ki so kljubovali peklenskim silam in so bili rajši počasi sežgani, kot pa se vdali trinogom in postali nezvesti Bogu. Ce občudujemo in slavimo zvestobo zem-ski domovini, ali ni še veliko večjega občudovanja vredna zvestoba naši večni domovini in to navzlic smrtnim mukam, t ki so jih naši predhodniki % krščanstvu morali prestati, da so nam ohranili pravo vero, ki edina pelje do naše večne sreče in stalne domovine? Stopite; stari in mladi, da, tudi mladi, v vrste! Naredite parado, kakršne . še, .ni bilo in pokažite, da tudi vi niste bojazljivci. V nedeljo, na praznik našega cerkvenega patrona, vsi v vrste!
V nedeljo popoldne pa bomo šli nad štruklje. Ali veste, kam? I, kam drugam, kot v Maple Gardens na piknik naše godbe. Naši mladi godbeniki zaslužijo, da se pokažemo v nedeljo. Večina izmed njih je še tako mladih, da komaj zmagujejo svoj inštrumente pri korakanju in igranju. In vendar že zaigrajo lepo in dostojno. V Maple Gardens bo v nedeljo razdeljenih celo vrsto nagrad onim, I ki bodo tam. Saj je že precej časa, odkar je bil zadnji piknik. Zato pa se bomo v nedeljo odpravili vsi od doma, da se zopet malo porazvedrimo na prostem. Vabimo vse od vseh krajev mesta. Pridite in slišali boste nekaj prijaznih ; pesmi in godbe.
Iz dolge poti v Quebec, Kanada in clrugih vzhodnih mes1 se je povrnila Anna Supan, k ije porabila svoje počitnice 1 ito, da je obiskala v spremstvi i več drugih sodelavk zanimive kraje po U. S. in po Kanadi. 'Obiskale so tudi slovito božjo pot St. Ann, de Bopre (Beau-jpre).
.j Kdor se je zadnjo nedeljo I! čudil okrašeni cerkvi in dvo-jrani, naj ve, da je bilo vse to delo Franka Snyder j a in nje-. jgovih pomočnikov. Frank je i j že od nekdaj poznan kot stro-ikovnjak v teh rečeh. Bil j« _ i svoj čas "window trimmer." --Thanks, Frank! We call t h a' work well done.
Marsikdo še čudi vrtu okol n. župnišča in cerkve sv. Lovren h,,ca. To je delo našega vrl eg; z oskrbnika, Johna Kegloviča, k n se trudi po 14 ur na dan, d, namaka, okopava in pri rezu i
trato — dr. Kernov besednjak , pravi, da je "lawn" trata. Prostori izgledajo, kot milijon dolarjev vredni. Sploh moramo pohvaliti večino slovenskih hiš tukaj, da lepo skrbijo za olepšavo svojih prostorov. Ali ni s tem cela okolica povzdiguj ena? Kako lepo se vidijo • drevesa ob hodnikih, katerih je čim dalje več ob naših cestah tu okoli. In, ali ne izgleda zelena trata veliko lepše kot prah in pesek med hodnikom in cesto? Father Sod j a bi.rekel: "Cast, komur čast!" In tako mi. Nekaj sejanja, nekaj prilivanja, nekaj oskrbovanja, pa je vaš prostor takoj za tisoč dolarjev lepši.
Vse to, kar sem pravkar povedal, človek lahko stori, če ima pravo zanimanje. Seveda, če pa hiša dobi drugo večje zanimanje, potem pa tudi ne moremo zameriti. Kdo bo zame ril našemu brivcu, Antonu Streinerju, če ne vidi te dni drugega kot edinole svojo malo hčerko, Marie, Dolores in pa njeno mamico?! Sa;j .je to prva v družini, he, he! Pa stavim, da tudi najlepša. Joseph in Frances Smrdel sta jo prinesla pokristjanit. Prav tako se postavlja zdaj mlada družina Francis Trlep s pristnim prestolonaslednikom, Francis, jjosephom, kateremu sta bo-I trovala William Ponikvar in I Edith Mrhar. Pri John Nose-tovih pa so tudi sprejeli mladega obiskovalca in so mu dali ime Robert, James. Tega sta prinesla v cerkev Rudolph in Mary Papež. Naš poklon malim in velikim! Klanjamo se!
Father Slapšak je odpotoval na zapad v nedeljo ter jo je vrezal naravnbst v Rock Springs, Wyo., k Father Gni-dovcu, kjer je imel doiti dr. Knifica, s katerim bosta skupaj potovala po slovenskih naselbinah po zapadu. Želimo jima srečno pot! Pa malo pazita na divje kozle. Zlasti letos je nevarnost velika. Mene bi bili lansko leto v starem kraju skoraj dobili.
-o--
—V Radečah je 23. julija umrla Julij ana Benigar, vdova po Ivanu, bivšemu profesorju v Zagrebu, Notranjcu, ki je tu pokopan.
—V Ljubljani je umrla ga. Ivana Lampič, soproga železniškega zvaničnika.
DNEVNE VESTI
■ ■ ■1'
Republikanski kandidal obljublja bogastvo
Huntington, W. Va., 14. avgusta. Tu je govoril včeraj Frank Knox iz Chicage, ki je podpredsedniški kandidat repu-blikanske stranke. Povedal je zbrani množici, da je republikanska stranka tista, ki bo prinesla pravo bogastvo delavcem. 'Premoženje Amerike se mora razdeliti," je modroval Mr. ; Knox. "In sicer na ta način, da 1 bodo delavci .lastovali delnice velikih korporacij. V našem ' ameriškem sistemu ne bi smelo biti nobenega nasprotstva med delavcem in kapitalistom. Ameriški delavci imajo danes najvišje plače na svetu in ne bo dolgo, ko bodo lastovali 'skupno s kapitalisti tudi vse korporacije." (Najbrž bo s tem tako, kot je bilo s Hoverjevem piščanci in , avtomobili.)
-o-
Otrok z zobom
Iz Franklin, Ky., se poroča, da t'je bil rojen otrok, ki je tehta pri rojstvu osem funtov in po i in ki je imel ob rojstvu popolno - ma zdrav in zrasel prednji zol a v spodnji čeljusti. Dr. Gosset :i se je izjavil, da še ni doživel š a kaj takega odkar prakticira zad e njih 3D let.
Policija napadla oropa-nega, izpustila roparja
Chicago, 14 .avgusta. Orrie Branch, WPA delavec, je vložil tcžbo proti devetim policistom za $25,000 odškodnine. Branch je bil napaden od roparja, in ko je klical na pomoč, so dospeli policisti, ki so Brancha smatrali za roparja, ga dvakrat ustrelili v nogo in ga pošteno pretepli, do-čim je ropar med tem pobegnil.
-o---
* Pismo ima pri nas Josip Jer-kič.
V najem
se oddasti dve veliki sobi in kopalnica, samo za sebe. Vse na novo dekorirano. Tudi klet za pranje. Vprašajte na 1394 E. 47th St.	(195)
Lepa prilika
se nudi za dobrega slovenskega čevljarja. Vprašajte na 687 E. 2C0th St. ali pa pokličite KEnmore 0603-W.
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA. IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Ahlin
B R E M E M EUROPA
Frank Klemenčič
1051 Addison Rd.
SLOVENSKI BARVAR
IZVRSTNO DELO, ZMERNE CENE
IIEndcrson 7757
Norwood Sweet Shoppe
Mrs. Frances Krašovic 6206 St. Clair Ave.
(zraVen Norwood gledališča* najfinejši candy, sladoled
Fit. MIHčIč CAFE
7202 st. clair avenue
Night Club
B% pivo, vino, žganje in dober pri I grizek. Se priporočamo za obisk
I Odprto do 2:30 zjutraj


Jack London:
ROMAN TREH SRC

-kp]
—Brunetka s plavimi očmi! —• je zašepetal Francis.
A te oči! Bile so bolj okrogle kakor podolgaste. In vendar niso bile okrogle, človek bi mislil, da so kvadratne, če bi bilo sploh mogoče govoriti o okroglih kvadratih. Njihova oblika je bila taka, kakor da jih je ustvaril umetnik, ki je hotel ustvariti s pomočjo neštetih mno-gokotnikov krog. Dolge, črne trepalnice so jih obdajale in so tvorile iluzijo njihove temne globine. In v njih ni bilo niti iskrice začudenja ali strahu pri pogledu na neznane goste. Bile so čudovito sanjave, vendar pa je odsevalo iz njih spoznanje tega, kar so videle. V teh očeh je bila paradoksna globina človeških emocij. Bolest je drhtela v njih in se vedno bolj zajedala v temne zenice. Čudovita rahločutnost se je poznala v njih, kakor se pozna pomladni dež v sinjim daljnega morskega horizonta. Plamen neizmernega poguma je bil pripravljen vsak čas za-plapolati.- In zopet se je zdelo, da jih objame zdaj, zdaj neprebudno spanje.
Vstala je in njena krasna postava se je pokazala v vsej svoji nežnosti in gibčnosti. — Njeni udje so bili nežni in gibčni, kakor da mesa sploh ni na njih. In vendar je bila njena postava vzor najkrasnejše ženske. Ce bi mogla Francis in Henry na glas povedati svoje misli, bi priznala, da je ta ženska najlepša, kar sta jih kdaj videla.
Svečenik sonca je padel k njenim nogam. Ujetniki so stalil samo Torres je upognil koleno in pokazal, da bi bil on prvi, če bi hoteli drugi posnemati svečenika. Vendar pa se je njegovo koleno znova iztegnilo in mož je ohranil svoje dostojanstvo, videč, da tudi Leoncie in oba Morgana niso pokleknili.
Spočetka je gledala Tista, ki sanja, samo Leoncijo. Ko si jo je ogledala od nog do glave, je energično prikimala v znak, naj se ji približa. Le-onciji se je zdel ta migljaj pregrob ker je bil v popolnem nasprotju z njeno nepopisno lepoto. Takoj je začutila, da ima pred seboj lepšo in mogočnejšo žensko, s katero se bo morala boriti za prvenstvo. In ni se ganila dotlej, dokler ni svečenik sonca osorno za-mrmral, da se mora pokoriti. Približala se ji je, ne da bi se zmenila za orjaškega psa. Pogumno je šla mimo njega in mimo trinožnikov ter se ustavila šele takrat ko je krasoti-ca drugič samozavestno prikimala. Dolgo sta si gledali obe ženski v oči in Leoncie je vsa srečna opazila, da je Tista, ki sanja, naposled povesila oči. Toda njenega zmagoslavja je bilo kmalu konec, zakaj Leoncie se je prepričala, da je povesila oči samo zato, da si ogle-
da njeno obleko. Čudna lepotica je celo iztegnila svojo tenko belo roko in potipala blago tako nežno, kakor znajo samo ženske.
Svečenik, — je dejala resno. — Danes je tretji dan lune. Že davno sem ti nekaj govorila o tem dnevu. Govori!
Svečenik sonca se je v nerodnih pokionih ves sključil in zamrmral:
—	Prerokovala si, da nam prinese ta dan čudne dogodke. In i-es se je zgodilo tako, o carica!
Toda carica je v tem že pozabila na svoje vprašanje. Še vedno je gladila Leoncijino blago in gledala mladenki naravnost v oči.
—	Zelo si srečna, — je spregovorila naposled in namignila Leonciji, naj se vrne k ostalim ujetnikom. — Moški te zeT lo ljubijo. Ni mi sicer vse jasno, vendar pa čutim, da te moški preveč ljubijo.
Njen tihi in čisti glas je bil kakor daljno zvonenje, ki kliče vernike k molitvi. Toda Leoncie ni mogla oceniti te divne melodije glasu. V svojem srcu je čutila samo srd, ki ji je poganjal vso kri v glavo.
—	Videla sem te že poprej in sicer večkrat, — je nada-jevala carica.
je zakričala
Še nikoli! Leoncie.
—	Molči! — je zarentačil svečenik sonca.
—	Poglejte to-le! — je dejala carica in ji pokazala velik zlat kelih. — V tem keli-hu sem vas že enkrat videla.
—	Tudi tebe sem videla v njem, — se je obrnila k Henry ju.
—	In tebe tudi, — je dejala Francisu in njene velike oči so se še bolj razširile, ko mu je pogledala naravnost v obraz. Gledala ga je dolgo, tako dolgo, da se je oglasila v Leonci-jinem srcu prva ljubosumnost.
Caričine oči so se zasvetile, ko je pogledala Torresa.
—	Kdo si pa ti, neznanec, v tako čudni obleki, z viteško čelado na glavi in s suženjskimi sandali na nogah?
—	Jaz sem kapitan Da Vas-co, — je odgovoril Torres ponosno.
—	Ime diši res po starodavnih časih, — se je nasmehnila.
—	Saj tudi sem starodavni Da Vasco, — je dejal in se ji brez vabila približal. Smejala se je njegovi predrznosti, vendar ga pa ni zapodila.
—	To čelado sem nosil pred štirimi stoletji, ko sem pripeljal pradede Izgubljenih duš v to dolino.
Carica se je še vedno smejala in videti je bilo, da mu ne verjame.
—	Rojen si bil torej pred štiristo leti?
—	Da in — nikoli. Rojen nisem bil nikoli. Jaz sem Da Vasco. Živel sem vedno. Moja domovina je sonce.
Njene tenke obrvi so se vprašujoče stisnile, vendar je pa molčala. Iz zlatega zaboj-čka, ki je stal kraj nje na di-vanu, je vzela ščepec nekega praška. Njene divne, tenke ustnice so se strnile v prijazen smehljaj, ko je vrgla prašek v veliki zlat kelih na tri-nožniku. Naenkrat se je dvignil iz keliha oblak dima, ki je takoj zopet izginil.
—	Poglej v kelih! — mu je zapovedala.
Torres se je približal lceli-hu in pogledal vanj.
Nobeden njegovih spremljevalcev ni nikoli izvedel, kaj je videl. Toda carica, ki se je nagnila obenem ž njim in pogledala v kelih, je videla isto, kar je videl on. Na njenem obrazu je zaigral prijazen nasmeh sočutja.
Zakaj Torres je zagledal spalnico v domu, ki mu ga je zapustil oče v Bocasu del To-ro. Videl je prizor svojega rojstva. Bilo je klavrno rojstvo, kakor je bila klavrna tudi njegova tajna, ki jo je carica tako hitro odkrila. Torres je zagledal še nekaj, kar je vedno slutil in kar se je moralo zgoditi.
—	Morda hočeš še gledati?
—	je vprašala carica ironično.
—	Pokazala sem ti samo tvoje rojstvo. Poglej še enkrat in videl boš svojo smrt.
Toda Torresa je prizor v zlatem kelihu tako pretresel, da je ves prestrašen odskočil.
—	Oprosti, prekrasna carica!
—	je zaječi j al. — Dovoli mi oditi. Pozabi, kar je bilo, kakor bom skušal tudi jaz pozabiti za vse svoje življenje, da sem lagal.
—	Vse je končano, — je dejala in zamahnila z roko proti kelihu. — A pozabiti ne morem. To mi ostane vse žive dni v spominu. Tudi tebe, o človek, ki si po letih tako mlad in po čeladi tako star, — da, tudi tebe sem videla pogosto v Ogledalu Sveta. Zelo nezadovoljna sem bila s teboj, videč kakšne neumnosti uganjaš. A takrat nisi še nosil te čelade.
Nasmehnila se je v svoji čudoviti modrosti.
—	Da, spominjam se, da sem videla opetovano tudi podzemlje, kjer stoje dolge vrste davno umrlih iskalcev zaklada ter čuvajo na vse večne čase tajnosti tuje rase in tuje vere. Spominjam se, da sem videla med temi mrtvimi čuvarji enega, ki je imel na glavi tvojo starinsko čelado . . . Mar naj nadaljujem?
—	Ne, ne! — je zaklical Torres.
Sklonila je glavo in mu namignila, naj se vrne na svoje mesto. Nato se je ozrla na Fran-cisa in ga povabila k sebi. Vstala je, kakor da ga hoče pozdraviti, potem je pa pokleknila, kakor da ji je neprijetno gledati ga od zgoraj doli. Pogledala mu je naravnost v oči in mu ponudila roko. Francis je nekaj časa kolebal, potem jo je prijel za roko in ni vedel, kaj naj počne. Menda je prečitala njegove misli, zakaj spregovorila je:
—	Le stori, kar misliš, še nikoli ni nihče storil tega z mojo roko. To sem videla samo v sanjah in vizijah, ki mi jih je kazalo Ogledalo Sveta.
(Dalje prihodnjič)
Successful Picnic
Last Sunday the United Lodges of St. Vitus Parish held their annual Picnic at Pintar's Grove. The turnout, considering the fact that there were several counter - attractions, 'was really enormous. Thanks to the parishioners who so ably assisted in making the affair a success.
Boat Ride
Don't forget the trip to Cedar Point on Sunday, August 30. It is sponsored by the Orels and South End Merchants Association.
Outings
Two outings are being planned by the young people of the parish.
Tomorrow, the Orels are going out on their outing. The following Sunday, August 23, the newly formed St. Vitus Theater Guild is having its initial outing in Geneva. Reservations should be made at a meeting Wednesday night in the new school.,
St. Vitus Pickups
No, the WPA is not start-
ing on a new project at Norwood Rd. and Glass Ave. The boys so busy with picks, shovels, rakes and wheel-barrows are Holy Name boys leveling off the field. Why the sudden ambition? A mammoth three-day bazaar on September 5, 6 and 7. This bazaar is being sponsored by the church committee. It is being assisted by the Orels, Sodality, Altar Society, United Lodges, Mothers Club and the Holy Name Society. Although Expo crowd is boasting of the fact that the Great Lakes Exposition was built in 80 days, the committee in charge promises to surprise everybody by erecting a neighborhood Exposition or Bazaar in 30 days. More details iiv coming issues.
Daddies
Two of our more prominent young men have become fathers lately, one the first time and the second a second time. Tony Martincic, an active H. N. member was passing out cigars on the occasion of the birth of a baby girl in his family. Joe Nemanich, treasurer of the Orels, is the proud father of a second son.
Sf. Mary's Spectator and Commentator
Old Timers Ball Game
There was plenty of publicity and did it bring out the crowd. The shortage of players was easily remedied as a few were drafted. No difference who, as only those who knew no baseball and were over 40 were permitted to play. The crowd was great for an opener and the game and the players were so exciting and surprising at all times. In the first game the Laurich Beers captained by Frank Laurich took over the Šimenc Painters, led by Louis Šimenc, the score 7-6, the game ending in the third inning. The Šimenc Painters came back however and in the second game walloped the Laurich Beers, 18-12.
pickups
Railroader Tercek asking for a shovel instead of a bat as he goes to the plate for the first time . • • Berlin "the ump" joins up with the Šimenc Painters . . . Ostanek too late to get in game—feeling sad ... Wives prodding their husbands to get
and threatening them when they fan the wind ... What a sight . . . Coaches pushing the men around the bases ... entertainment galore . . . and no admission charged . . . Rumor has it that the Expo will book champiqnship. game at Stadium . . . Boy, oh boy, whatta attractibn . . . Johnny Tercek, field generalissimo, having the time of his life straightening out matters . . . Plenty hoarse! ... Crowd demanded a triple of Trepal and he came through with a drive for a three-bagger . . . Men like Umberger and Tercek drafted and unlike rookies come through with plenty of punch to produce hits ... Šimenc led his team to victory with perfect batting . . . getting a single, double, triple and a home run . . . Don't forget the ■ next game is on Tuesday at 6 p. m., August 18 at St. Marys field. Let's all be there.
Play by Play Highlights
The Laurich Beers got to Erjavec for three runs on a walk, double, and a couple of triples to take the lead, but the Šimenc Painters seeking
revenge of the defeat last Friday came back to score four runs off Jerkic, hitting him for six hits, including two homers. Tony Yagonik's did not count though as he missed second base and had to return to that bag. The Laurich Beers were held to two hits and one run, that being J. Ko-zel's home run drive to center. Laurich at this time delayed the game as he took out time for a beer. The Painters continued the onslaught with L. Kozel hitting a powerful drive and then missing all the bags as he went around returning to first. Ferlin's homer accounted for three runs. Tercek tripled and scored on Grill's single but Yagonik who doubled, forced Grill when he passed him on the bases. In the third the Painters held the Laurich Beers scoreless, and themselves came forth with a homer by Kozlev-car, a triple by Šimenc, and a single by Erjavec, to score two runs putting them way ahead, 10-5. L. Kozel opened the fourth with a double to left. Little Joe Umberger doubled but was called back to first as he missed the bag. Laurich tripled, forcing out Umberger on third and then was tagged on the line by Erjavec for a fast double play. Score now 10-6. The Painters came back and walloped the ball with Ferlin getting a homer, Tercek a single, Grill a homer, T. Yagonik a single, Kozlevcar his second homer and Šimenc his first, for a total of six runs, making it 16 to 6. As the fifth inning began it was quite dark and the battery Erjavec and Mausar went into a conference regarding signals. They must have got them crossed for there was plenty of action. Zaller singled and promptly stole second. Mivsek and Mihelic singled and scored on Trepal's triple which he stretched into a home 'run. Several coaches leading the men around the bases prevented any confusion. Kozel and Laurich both hit homers before Jerkic fanned out. The score stood 16 to 12. Erjavec hit a home run to left to open the fifth for the Painters, Mausar followed with a homer to center, Tercek "picked' one out of the air for a single but was forced by Grill who overran him on second stretching a single. T. Yagonik hit a home run drive but the game ended as Grill stayed on second while Yagonik romped around the bags. The Painters won the game which was called on account of darkness. Score 18-12. This is official, as one run was overlooked in the excitement and
the score announced as 17-12. So don't forget Tuesday. Yes siree the Battle of the Old-Timers. Adios.
ŠIMENC PAINTERS
A R H 0
Šimenc, s.c........4 4 4 C
Erjavec, p........4 2 3 11
Mausar, c........4 2 2 0
Ferlin, lb ........4 2 3 2
Tercek, 3b .......4 2 3 0
Grill, c.f..........4 2 4 0
T. Yagonik, r.f. ...4 1 4 0
J. Yagonik, 2b ____3 0 0 0
Kozlevcar, ss.....3 2 2 2
L. Kozel, l.f......3 1 2 0
37 18 27	15 LAURICH BEERS
A R H	O
Laurich, c....... .4 2 3	1
Jerkic, p.........3 1 0	6
Zaller, ss.........3 2 2	6
Planinsek, lb .....3 0 0	2
Mivsek, c.f. ......3 1 1	0
Minelic, l.f.......3 1 2	0
Trepal, 3b .......3 1 2	0
J. Kozel, r.f.......3 3 3	0
Umberger, s.c.....3 1 2	0
28 12 15 15
Laurich Beers .3 2 0 1 6—12 S. Painters ____4 4 2 6 2—18
Umpires: Joseph Anslovar and Bill Planinsek. Scorer: John Tercek.
THE YOUNGER SET AT ST. CHRISTINE'S
.4 BIG DAY IN EUCLID
The ladies of Lodge No. . 32 SŽZ are reminding the young ladies as well as the older ones that the lodge is going to celebrate its seventh anniversary on August 30th.
Two short plays are to be given and we know you'll laugh from beginning to end. After that there will be dancing to the music of (the Yan-kovich orchestra. Admission will be 30 cents. It will be worth the money and we know you'll never be sorry.
Molly Gracar.
Surprise Parly
Miss Violet Mae Peters, one of the younger members of our parish was pleasantly surprised last week in the Study Club Hall by 34 of her little friends. The occasion being her ninth birthday.
Games were played and re-freshments served. Violet Mae received many beautiful gifts. Entertainment was given by Miss Jean Rose Camp of Cambridge Springs, Pa.
August Sale
OP CUSTOM MADE
ruRS

RAZPRODAJA SE ŠE NADALJUJE!
Razprodaja na vsem letnem blagu se še nadaljuje pri nas. Ne zamudite te lepe prilike! Zlasti opozarjamo na posebno znižane cene na ženskih svilenih in otroških oblekah. Pridite in izberite!
ANZLOVAR'S
ST. CLAIR AVE. in 62d ST.
Pur prices are scheduled for a definite rise this fall. If you buy your coat now, you will be able to afford the kind of coat you always wanted at the price you want to pay.
The latest designs in smart fashioning are here, and the ■workmanship is perfect. The furs luxurious.
Why buy a ready-made coat when it is just as reasonable to have one custom made to your Individual satisfaction.
When you come to the store ask for Mrs. Virginia Urbas-Winger
Regal Furs
manufacturing furriers 1935 Euclid Ave.
Room 200—2nd Floor
Cleveland' O.
> Factory and Show Rooms at the same address.