TRST, sreda 18. septembra 1957
Lelo XIII.. Št. 222 (3757)
2RSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: Ul.. MONTECCHI it. S, II. nad. — TELEFON »3-M* IN »4-631 — poštni predal 559 — UPRAVA; UL. SV FRANČIŠKA it. 2« — Tei.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. • FLRJ; Izvod 10 mesečno 210 din.
St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 m od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalazD» Slovenije,
višine v Širini 1 sto'.pca: trgovski 80, fiuančno-upravn; 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., te). 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki ▼ Ljubljani 60 - KB . 1 - Z -	*	izdaia	založništvo	tržaškega	tiska	u.	-____
Novozelandski delegat Leslie Munro izvoljen za predsednika 12. zasedanja skupščine OZN
Malajska federacija soglasno sprejeta kot 82. članica OZN Izvoljeni predsedniki odborov - Alžirci zahtevajo sodelovanje Maroka in Tunizije pri reševanju alžirskega spora
NEW YORK, 17. — Ob 20.24 po srednjeevropskem casu se je začelo dvanajsto zasedanje glavne skupščine OZN pod predsedstvom dosedanjega predsednika tailandskega delegata Vajtajakona.
Med navzočimi so bili zunanji ministri 40 držav.
V dvorani so se zbrali predstavniki 81 držav članic, število članic pa je narastlo na 82, ko je skupščina danes soglasno sprejela v OZN malajsko federacijo.
Za predsednika dvanajstega zasedanja je bil izvoljen novozelandski poslanik v Washingtonu sir Leslie Munro, potem ko je libanonski zunanji minister Malik umaknil svojo kandidaturo.
Za predsednike posameznih odborov so bili izvoljeni; iranski delegat Djalal Abdoh za Predsednika političnega odbo-ra> pred katerim bodo razpravljali med drugim o razorožitvi in Alžiru. Guatemalski delegat Arenales Catalan je bil izvoljen za predsednika posebnega političnega odbora.
Pred katerim bodo razpravljal.
Pjed drugim o razorožitvi raznih organizmov OZN, o politiki plemenskega razlikovanja v Južni Afriki in o palestinskih beguncih. Češkoslovaški delegat Jiri Nosek je bil izvo-nien- za predsednika gospodarskega odbora, norveška deie-Satka Asse Lionaes pa za Predsednico socialnega odboji1- Tailandisiki delegat Thanat oman bo predsednik odbo-ra. Za zaupno upravo, holandski delegat Van Aseh Wyck Predsednik finančnega in u-Pravnega cdbora, venezuelski delegat Santiago Perez-Perez P® Predsednik pravnega odbo-
Ob otvoritvi zasedanja	je
Predsednik, tailandski delegat van Vajtajakon govoril o de-iu enajstega zasedanja. Omenil f zlasti, da so prizadete dr-aVe izpolnile resolucije	o
“Pednjem vzhodu. »To, je dejal, gre v čast prizadetim dr--*vam. Njihovo ravnanje je Povečalo njihov ugled in ga	je	posameznih	odborov	je	skup-
'[es Svet pozdravil.)) Izrazil	je	j šeina	odlož.la	svoje	delo	na
"ato zadovoljstvo, ker je Egipt jutri popoldne ob 16.30 po
Na koncu je predsednik izrekel upanje, da bo na novem zasedanju skupščine mogoče napredovati glede razorožitve ter «mirne. pravične in demokratične rešitve za Alžir in Ciper«.
Zatem je predsednik določil za člane verifikacijske komisije sledeče države:	Burmo,
Kanado, Veliko Britanijo, I-slandijo, Liberijo, Nikaraguo, Panamo. Sovjetsko zvezo m ZDA.
Sledila je volitev predsednika 12. zasedanja. Kakor o-menjeno. je bil izvoljen novozelandski delegat Leslie Munro. Zanj je glasovalo 77 delegatov, 3 so se vzdržali, e-den pa je glasoval za libanonskega zunanjega ministra Malika, ki je umaknil svojo kandidaturo.
Takoj po izvolitvi je novozelandski delegat zasedel predsedniško mesto in poudaril svojo pripravljenost delati sporazumno z vsemi člani OZN za ohranitev miru m za napredek. Omenil je resna vprašanja, ki jih je ta mednarodna organizacija v zadnjih dvanajstih mesecih obravnavala, ter vlogo, ki jo je imela in jo mora še imeti v mednarodnih odnosih. Novi predsednik je poudaril «velike o-bete in velike nevarnosti jedrske dobe« ter nujnost napredovanja v razgovorih o razorožitvi, ker — je pripomnil — «čas ne deluje v našo korist na tem področju in narodi sveta z zaskrbljenostjo zahtevajo svojo osvoboditev strahu in negotovosti«.
Po izvolitvi predsednikov
Pristal na obvezno junzdikcijo 7 pPsrodnega sodišča, ter jc t«n izrekel priznanje med-"a.rodnim silam OZN. «ki so prispevale k vzpostavitvi miru 2_,Var°osti na tem področju«. . e® je predsednik izrekel jPanje, da «se bo kijub obla-hoe? na °'DZ°rju sedanja mir-st ob primernem času spre-enila v dokončni mir«.
iah*OV(>r^ zatem 0 resoluci-skupščine v zvezi z Ma-]. aI?ko in dejal, da bi mora-“iti mogoče vskladiti stali-vseh s tem v zvezi.
"Uliti
srednjeevropskem času.
Predstavnik alžirske narodnoosvobodilne* fronte v New Yorku Mohamed Jazid je danes izročil pismo predsedniku glavne skupščine OZN, da podkrepi zahtevo 22 afriških in azijskih držav, naj se alžirska zadeva sprejme na dnevni red skupščine. Jazid pravi, da bo osvobodilna fronta predložila prvemu odboru skupščine konkretne predloge za mirno in sporazumno rešitev spora. Dodaja, da taka rešitev ni več mogoča samo
s francosko-alžirskimi stiki, in da alžirska narodno-osvobodil-na fronta želi. naj bi pri reševanju tega vprašanja sodelovali vladi Maroka in Tunizije. Dalje poziva skupščino, naj najde formulo za posredovanje Združenih narodov, ter opozarja, da alžirska vojna sedaj lahko postane vojna v Severni Afriki. Od zadnjega zasedanja skupščine se francoska politika v Alžiru ni spremenila. Jazid zaključuje, da je ustavitev sovražnosti mogoča samo s prejšnjo politično rešitvijo, ki naj zadosti zakonitim težnjam Alžircev po neodvisnosti.
Harrimanovi očitki
ALBANY, 17. — Guverner države New York Averell Harriman je danes izjavil, da če bi predsednik Eisenho-wer res hotel odpraviti po!č>-žaj, ki je nastal v Little Rocku, bi lahko «federaliziral» narodno gardo v državi Ar-kansas.
Teritorialna narodna garda je običajno pod nadzorstvom krajevnih oblasti. V izrednih primerih pa zvezna vlada lahko to gardo «federalizira« in jo vključi v ameriško vojsko.
Guverner Harriman, ki je govoril na tiskovni konferenci, je poudaril: «Res je tragično, da se je predsednik pokazal tako uslužnega v krizi, ki je z ustavnega stališča, tako resna.#
Zupan v Little Rocku pa je pozval guvernerja Faubusa. naj takoj umakne narodno gardo izpred poslopja višje šole.
Medtem vlada v mestecu Little Rock še vedno velika napetost. Prokurator v tem mestu Amis Gutheridge je na zborovanju «sveta belih državljanov« ostro napadel ukrepe za ukinitev plemenske ločitve. »Integracionisti. je dejal, so vzeli na piko Arkan-sas, ker imajo to državo za najšibkejšo med južrrimi državami. Toda motijo se. V vsakem kraju v Arkansasu, ki se bo. uklonil integraciji, bomo mi znova uvedli plemensko ločitev.«
Pozval je nato «vse guvernerje južnih držav, naj se pridružijo guvernerju Arkan-sasa Faubusu v njegovi borbi proti integraciji«.
Medtem je deset črnskih duhovnikov vložilo pred sodiščem v Little Rocku tožbo
    ......
Komentarji svetovnega tiska o rezultatih nemških volitev
Mnogo listov poudarja, da gre za Adenauerjev osebni uspeh - Novi parlament se sestane na prvi seji 15. oktobra v Berlinu
17, — Odmevi Ade-
hgibanja o sestavi nove Nekateri listi pijejo, da
Zmage . Se te nis°
da • Skoraj vsi poudarjajo, ga ®re bolj za osebni uspeh stra	kakor	njegove
tud; e. Pojavila pa so se že
vlade.
d* l° veliltifr sprememb ter li v do glavni ministri ostani, svojih resorih. Vsekakor Čj j®‘.da bo sodelovala v vlaka p- samo Nemška stran-vii’ k' bo zaradi nizkega šte-ve Poslancev le koristen pri-raj	demokristjanom, Libe-
koalicijo z Nemško stranko. Morda bodo povabili k sodelovanju tudi liberalne demokrate. čeprav so ti že jasno izjavili, da tega ne marajo.
Medtem pa se nadaljujejo v listih komentarji o volitvah. Glasilo Združene socialistične stranke «Neues Deutschland« piše. da je kljub vsemu možna uspešna borba proti Adenauerju. Devet milijonov volivcev, ki je dalo svoj glas -socialdemokratom. predstavlja potencialno silo, ki jo je treba voditi enotno usmerjeno v borbi proti nemški re-
Vez h.amreč tudi ne marajo
vlad' -|ati 0 sodelovanju v J akciji z jasnimi smotri, ki jih libe--,	izmed	voditeljev	‘
riChra|n'b demokratov, Ed dej Mende je možnost takš-j, . sodelovanja izključil, kar prj Se tembolj značilno, ker ho . ■	s‘ru)>- ki je bila ved-
Va-J^ibolj naklo njena sodelo-pa 'u z demokristjani. Sicer sVo:ni doslej stranka, ki je o Ifet 111 Pomenu z 41 mandati la i*’ Preiela nobenega vabi-den H kpdoče sodelovanje. A* iHeiauerjeva zmaga pa je i-nje ,Za Posledico tudi zviša-Piri °lacU vrednostnih pa-tln o na borzi, in sicer od 4 T todk
lil retji Hundestag bo izvo-°ktn\?ovega kanclerja konec Ptenf 8’ Predsednik parla-dil a Gerstenmaier je odre-Parl se prične zasedanje lin ‘an\enta 15. oktobra v Ber-Zdr'.,d.a se »poudari nera-Pbblv'VOSt vez’ Zvezne reto i] ? resnično prestolni-krat	Krščansko-demo-
- s*a parlamentarna skupi-
fta' ki b£
za aa. .večino, bo predložila
'Ut!
razpolagala z abso-
el Mojega kandidata na ka t0 '.ko mesto Adenauerja. Za-dem®. Potrebnih 249 glasov, kgr kristjani pa razpolagajo je jz .270 glasovi. Adenauer tovaf. lmel danes več posve-s,rank S svojimi sodelavci v
Ve r."'1 ln vladi glede sesta-hju i?e v'a<le. O tem vpraša-redn do razpravljali na iz-ltr	zasedanju vodstva
ga jk*5, ki bo v četrtek in ki "olitA posvetili proučitvi ga 'dnega in parlamentarne-?'ožaja, ki je nastal z 'la .Iškimi volitvami Zdi se, ščo ? vodstvo potrdilo stali-«*nclerja, ki zagovarja
je treba doseči. Po mnenju lista niso metode, ki jih je doslej uporabljala Socialdemokratska stranka, ^ najbolj primerne, da privedajo na oblast nemški delavski razred. Ollenhauerjeva stranka bi morala iti po poti, ki jo je že prehodila socialistična stranka v Nemški demokratični republiki.
«Izvestja» pišejo, da je Adenauer s svojo demagogijo med volilno kampanjo prevaral številne nemške volivce. Mnogi drugi volivci pa niso razumeli nevarnosti politike Bonna, kajti glavna opozicijska stranka, to je socialdemokratska, se ni okoristila z vsemi možnostmi, ki so se ji nudile. da bi pokazala nemškemu ljudstvu pravo pot. Razen tega so storili v Nemčiji vse, da so preprečili svobodno izražanje ljudske volje, pri čemer so uporabljali katoliški križ, namišljeno nevarnost z Vzhoda in podobna sredstva. Rezultati volitev zaskrbljajo j vse nemške patriote in vse evropske narode, ki poznajo navade nemških militaristov.
«iNew York Times« objavlja članek pod naslovom: »Zmaga za Zahod«. S svojimi glasovi je nemško ljudstvo odstranilo vse dvome, ki jih je povzročala socialistična c-pozicija glede položaja in stališča nove Nemčije List pravi, da bo ostala Zahodna Nemčija trden zaveznik Zahoda in steber novega evropskega reda. Zato je Adenauer-jeva zmaga koristna za ves Zahod, Za Zahodno Evropo,
za atlantski pakt in za politiko ZDA v Evropi. «New York Herald Tribune« pa trdi, da so se Nemci s svojimi glasovi izrekli proti nevtralistlč-ni politiki.
Za večino angleških listov se mora Adenauer zahvaliti za svojo zmago finančnemu in gospodarskemu položaju Zahodne Nemčije, »Manchester Guardian« piše, da je sedaj glavna Adenarjeva naloga, da doseže medsebojno razumevanje z opozicijo, kar pa ne bo lahko »Times« pa piše, da Nemčija še vedno išče pravo pot v politiki ter da ne bo mogoče izreči o Nemčiji jasnih sodb, dokler se ne bo dopolnil proces politične vzgoje, kar pa bo trajalo še mnogo let. «Daily Te-legraph« piše, da bi lahko A-aenauer napravil v Evropi eno največjih uslug, če bi se skušal na kakšen način sporazumeti s Poljaki,
Tudi vsi francoski časopisi posvečajo obširne komentarje rezultatom volitev. «Figa-
proti kršitvi svobode govora in vere, ki jih vsebujejo nekateri zakoni, ki so bili nedavno odobreni pred parlamentom v Arkansasu.
V Nashvilleu v državi Tennessee pa je zvezni sodnik pozval skupino več oseb, naj preneha z vmešavanjem V plemensko integracijo v tamkajšnjih šolah. Znani hujskač proti črncem Jolui Kasper pa je bil aretiran.
MOSKVA. 17. — Agencija Tass poroča, da je Hruščev sprejel danes na Jalti laburističnega voditelja Aneurin?, Bevana, ki ga je spremljala njegova žena. Agencija dodaja, da sta se Hruščev in Be-van dolgo in prijateljsko raz-gpvarjala.
NEW YORK, 17. — Včeraj zjutraj so proglasili po vseh državah ZDA stavko nameščencev. telefonskih central.
Po državnem udaru v Siamu
•  —  — ,
Thanarat napoveduje razpustitev parlamenta
Predsednik vlade in poveljnik policije zapustila državo
BANGKOK, 17. — Maršal Šarit Thanarat je danes sporočil po radiu, da je bil s kraljevim dekretom imenovan za vrhovnega poveljnika oboroženih sil in da je zrušil vlado, ki ji je predsedoval Pibul Songgram.
Šarit Thanarat je na tiskovni konferenci izjavil, da na podlagi vesti, ki jih je dobil, se Pibul Songgram z avtomobilom približuje meji s Kambodžo. Dodal je. da če bi Songgram želel telesno stražo, bi mu jo on priskrbel. Dejal je dalje: »pibul je napravil napake in je sledil zgrešenim nasvetom nekaterih svetovalcev, toda napravil je mnogo dobrega za deželo. Imam ga še vedno za svojega poglavarja.« Izjavil je nato, da bi želel sestati se s Song-gramom ter je ubžaloval. da je ta zapustil Bangkok.
Thanarat je nato izjavil, da bo bivši poveljnik policije general Phao Sriyanond odpotoval v tujino. Ko so ga vprašali. ali bo odpotoval na last-
no pobudo ali pa, ker je prisiljen, je Šarit odgovoril: «Iz obeh vzrokov« Sriyanond je že odpotoval z letalom v London v spremstvu svojih dveh sodelavcev. Letalo je na poti v London že prispelo v Karači.
Zatem je Thanarat sporočil, da bo nova vlada sestavljena, takoj ko bo položaj zopet normalen, ter da bo temeljila »na volji ljudstva«. Dodal je, da bo sedanji parlament pojutrišnjem razpuščen zaradi «nerednosti» pri volitvah, ki so bile februarja letos. Povedal je tudi, da ne bodo uvedli cenzure na tisk in da ne bodo nikogar aretirali. Dalje je Thanarat dejal, da bo Tailandija še dalje dobivala ameriško vojaško pomoč in da bo vprašanje bodočnosti pogodb, ki jih je Tailandija sklenila, prepuščeno novi vladi. Konferenca SEATO, ki bi se morala začeti v četrtek v Bangkoku, pa se bo morala odložiti, «ker v tem trenutku ni nikogar, ki bi lahko govoril v imenu Tai-landije«.
Pozitiven odgovor FLRJ
na predlog o balkanski konferenci
V Beogradu so objavili pismo, ki ga je predsednik romunske vlade poslal vladam Jugoslavije, Bolgarije, (»reije, I určije, in Albanije, ter Titov odgovor
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. Nocoj je bilo objavljeno pismo, ki ga je poslal 10. septembra predsednik romunske vlade Chivu Stoica maršalu Titu, v katerem v imenu romunske vlade izraža «trdno prepričanje, da vzpostavitev vsestranskega in mirnega sodelovanja med vsemi balkanskimi državami odgovarja interesu balkanskih narodov«, in predlaga, naj bi se še letos sestali predsedniki vlad Ju-
goslavije, Albanije, Bolgarije, Grčije, Turčije in Romunije, ki bi proučili vprašanje medsebojnega sodelovanja ter sprejeli odgovarjajoče sklepe. Romunska vlada ugotavlja, da se odnosi Romunije z ostalimi
balkanskimi državami pozitivno razvijajo in da se jugoslo-vansko-romunsko sodelovanje razvija na trdni osnovi skupnih socialističnih ciljev. Romunska vlada meni, da obstoj nerešenih in spornih vprašanj ne bi smel ovirati balkanskega sodelovanja. Sodelovanje med balkanskimi državami bi ustvarilo ozračje za dobre sosedne odnose in mirno sodelovanje med vsemi bal-
Izredno zasedanje francoske skupščine
Okvirni
naletel
zakon o reformah na odpor desnice
Vladi se majejo tla pod nogami tudi zaradi nezadovoljstva z njeno gospodarsko politiko - Napetost med francoskim prebivalstvom v Alžiru zaradi hujskanja desničarskih organizacij
PARIZ, 17. — Izredno zasedanje francoske narodne skupščine, ki je bilo sklicano, da razpravlja o političnih reformah v Alžiru in o gospodarski politiki vlade, se je danes popoldne začelo v zelo napetem ozračju. V zadnjih urah je napetost nt^aščala ne sanm v Franciji, pač pa tudi v Alžiru. kje.i se francoski’ priseljenci odločno upirajo reformam, ki jih
napoveduje vlada.	'~7~,------,	,	,
načrt, ki vsebuje med dru-
Okvirni zakon o Alžiru je bil predložen v proučitev notranji komisiji, zaradi česar se je zasedanje začelo z interpelacijami o gospodarski politiki in posebno še o agrarni politiki. Verjetno bo ta del razprave zavzel ves teden. Ce bo Bour-ges-Maunoury v soboto postavil vprašanje zaupnice, bo glasovanje v ponedeljek 30. t. m.
Od ponedeljka do četrtka 26. t. m. pa bo debata o Alžiru in ob zaključku debate bo predsednik vlade tudi s tem v zvezi postavil vpraša^ nje zaupnice. Toda v tem primeru bo glasovanje v soboto 28, tako da se bo prednost debate o Alžiru spoštovala. Tako bo v glavnem potekalo rjelo skupščine, ki začenja protivladno ofenzivo, ki lahko pripelje do padca vlade.
Medtem ko se že slišijo prve pritožbe poslancev proti gospodarski politiki ministra Gaillarda, je v zvezi z okvirnim zakonem o Alžiru bila debata • v notranji komisiji zelo ostra. Čeprav se zatrjuje, da je vlada načrt sprejela, je sinoči bivši alžirski guverner Soustelle, ki je med glavnimi i|isprctniki načrta, izjavil, da je ta načrt v «stalm evoluciji«. In res se je Bour-ges-Maunoury še danes zjutraj dolgo razgovarjal z o-brambnim ministrom, ki še dalje nasprotuje nameravanim reformam. Minister ni sicer še odstopil, toda utegnil bi to storiti prihodnje dni, če notranja komisija v glavnem odobri vladni načrt. Toda kako naj bi se ta okvirni zakon še bolj «zvodenel», ne da bi socialisti in ljudski republikanci, ki edini podpirajo vlado, prešli v opozicijo, v kateri so sedaj že nekateri zmerni, odpadniški radikali, poujadisti in komunisti,
Izid debate je vsekakor negotov. Bourges-Maunoury igra svojo karto na možnosti, da bi morebitno izglasovanje zaupnice o Alžiru pripravilo
kateri pridržki glede romunskega predloga upravičeni, ter dodaja, da Grčija ne bi smela pokazati naglice pri proučevanju predlogov in da bi na podlagi tega proučevanja mo-ralr dati svoje konstruktivne" predloge.
 «»-------
Umetni satelit iz SZ
MOSKVA, 17. — Moskovski radio javlja, da bodo sovjet: j ski znanstveniki v kratkem
piše, da gre predvsem za | parlament do tega, da odobri
ro» .
osebno Adenauerjevo zmago, kar pomeni atlantskega sistema in evropske skupnosti. »Populaire«, glasilo SFIO, izraža upanje, da bodo znali zmagovalci brzdati gospodovalne težnje. »Franc Tireur« piše, da je nemško ljudstvo rajvši zbralo materialne ugodnosti kakor mit združitve. »Liberation« pravi, da se je s temi volitvami buržoazna demokracija okrepila ter da je prebivalstvo Zahodne Nemčije pretežno konservativno. Zato ljudi red, stalne in močne vlade ter voditelja, ki ga je treba oboževati in se ga tudi bati. Ce je ta voditelj reakcionaren, malce svetohlinski, zvit in jaznorit, toliko bolje, Nemci so pač volili po nemško.
Tudi »Osservatore Romano« se seveda močno veseli nad Adenauerjevo zmago. Ta zmaga naj bi dokazovala, kako daleč od resnice so tisti, ki trdijo, da jc krščanstvo ne-prikladno za zahteve našega časa, prepojeno z reakcionarnim duhom in da ni sposobno poskrbeti za sknoni blagoi
tudi gospodarsko politiko. V OZN se namreč pripravlja debata o Alžiru in zato računa Bourges- Muunoury, da si poslanci n« bodo upali povzročiti vladne krize.
Kakor rečeno, vlada alasti v Alžiru veliko napetost, ker so desničarska organizacija «skupni odbor bivših bojevnikov in rezervistov« ter vsa včlanjena	združenja	najprej
proglasili	za jutri	štiriin-
dvajseturno stavko na vsem alžirskem ozemlju iz protesta proti načrtu okvirnega zakona, čer da nosi ta	zakon v
sebi »seme in nevarnost zapustitve Alžira«. Za popoldne so sklicali množično demonstracijo v Alžiru, pozvali pa so stavkajoče, naj se vzdržijo slehernega nasilju.
Minister	Lacoste,	alžirski
prefekt in general Massu pa so sporočili organizatorjem demonstracije, da ne bodo dovolili nobenega poizkusa neredov po mestnih ulicah. Po alžirskih ulicah so se že pojavili danes padalci in ojačili so tudi vse postojanke in pripravili so poseben varnostni
napravili prvi korak na poti medplanetarnih poletov, s tem da bodo izstrelili umetni satelit Zemlje.
Radio je pripomnil, da bodo prvi sovjetski poizkusni sateliti težnji od ameriških ter bodo imeli močne radijske oddajnike, katerih znake
gim prepoved listom, da: tudi deloma objavijo poziv na stavko. Vendar pa so danes delt-H po ulicah mesta Alžira letak, ki po.z-iVa francosko gre-* bivalstvo, naj se upre okvirnemu zakonu.
Čeprav velja poziv za vse Francoze v Alžiru, so oblasti posebno zaskrbljene zaradi morebitnih neredov v glavnem mestu. Spričo napetosti, ki vlada nocoj v mestu, bi zadostovala majhna iskra za povzročitev eksplozije. To nikakor ne gre v račun francoski vladi posebno še, ker alžirsko prebivalstvo, prav tako kakor pariški napredni krogi, vidijo v novem zakonu korak nazaj v primeru z zakonom iz leta 1947, ki se ni nikoli izvajal.
Spričo napetega položaja pa je organizacija bivših francoskih bojevnikov preklicala proglas o stavki. V brzojavki, ki jo je poslala nocoj Laco-stu, sporoča organizacija, da se je odpovedala nameravanim demonstracijam «spričo groženj, ki so jih civilne in vojaške oblasti	izrekle	proti
francoskemu prebivalstvu v Alžiru«.
Kljub umiku	bivših	bojev-
nikov pa je neko drugo združenje pozvalo študente, nai se udeležijo demonstracije, ki bo jutri ob 15. uri v središču Alžira. Kljub temu' pa upajo, da demonstracije francoskih .	-	_
elementov ne	bodo	zavzele | naciju.	Razni	govorniki	pa
širšega obsega,	potem	ko so	bodo	ob	tej	priliki	tudi	zahte-
vali odgovor na vprašanja, ki so jih postavili notranjemu
bodo lahko sprejemali številni radioamaterji.
Izslrelilev rakete iz balona
BALTIMORA, 17. — Poveljstvo ameriškega letalstva je sporočilo, da bodo pioti koncu meseca izstrelili raketo na štiri sekcije s plošče, ki jo bo poseben balon dvignil 33.000 metrov visoko. Raketo bodo izstrelili, da dobijo znanstvene .podatke v višini od 1000 do 4000 milj. Izstrelili jo bodo nad otočjem Eniivetok v Tihem o-ceanu proti koncu meseca. Zelo majhen toda močan radijski oddajnik, ki bo namešč,en v zadnjem delu rakete, bo pošiljal ,na Zemljo podatke t kozmičnih žarkih in druge po datke.
kanskimi državami, spodbujalo gospodarski razvoj in sodelovanje na področju trgovine, prometa, turizma in kulture :n prispevalo k razvoju medsebojnega razumevanja spoštovanja in prijateljstva. Zato romunska vlada meni, da bistveni interesi balkanskih narodov zahtevajo široko aktivno sodelovanje držav balkanskega področja. Na sestanku, ki bi bil v eni izmed glavnih mest držav udeleženk, bi predsedniki vlad balkanskih držav proučili sklepe o vprašanjih, 'ki se tičejo utrditve miru na Balkanu, nenapadal-nosti, mirne rešitve spornih vprašanj, razvoja kulturnih in gospodarskih odnosov, posebnih stikov med voditelji držav jugovzhodne Evrope, izmenjave delegacij in podobno. Na tem posvetovanju bi se balkanske države lahko dogovorile tudi o tem, da se bodo v svojih medsebojnih odnosih vzdržale vsakega napadalnega dejanja.
Da bi to posvetovanje bilo trajnega značaja, predlaga romunska vlada ustanovitev kolektivnega sodelovanja teh balkanskih držav, zato da se ohrani mir na tem področju in napredek balkanskih narodov. Sodelovanje mora temeljiti na popolnj enakopravnosti in medsebojnem spoštovanju suverenosti in nevmeša-vanja v notranje zadeve in ne sme imeti namena ustvarjanja grupacij, k:	bi bile
usmerjene proti drugim državam. Vzpostavitev tesnega sodelovanja med balkanskimi državami bi prispevalo h koordinaciji ustreznega evropskega sodelovanja, uresničenju sistema splošne evropske varnosti, k ustalitvi miru v vsem svetu in zbližan.ju med narodi. Romunska vlada izraža upanje, da bodo jugoslovanska vlada in vlade drugih balkanskih držav skrbno proučile njen predlog in se udeležile posvetovanja.
Na to pismo je predsednik republike maršal Tito 13. septembra z Brionov poslal naslednji odgovor:
«Spoštovani tovariš predsednik, v Vasem pismu, ki ste mi ga - poslali 10. septembra 1957, ste se dotaknilj kompleksa vprašanj, ki so zelo izrednega pomena za medsebojne odnose balkanskih narodov in držav, za mir v tem delu sveta, kakor tudi za stvar krepitve sodelovanja med narodi sploh in krepitev miru v vsem svetu.
limiiiiiiHiiilliiHllHiiiliillliHiiiiililililiiiimimiiiuitlliMimiDmiiiiiiiiiimiiiiimiiHilillHimuiiltliiifiiiiliiimmiiiiiiiiitmiiiiHiiiMiiitimiiii
Po poletnih počitnicah
danes prva seja poslanske zbornice
Senat se bo sestal 24. septembra - Saragal se strinja s politiko nemških demokristjanov - Togliatti izrazil zaskrbljenost nad nevarnostjo nemškega militarizma
bivši bojevniki preklicali stavko.
V okviru posebnih pooblastil, ki jih je skupščina izglasovala vladi, so ustanovili blizu Pariza koncentracijsko ta-
ministrstvu glede krvavih- dogodkov. poslanska zbornica bo nato začela razpravljati o proračunu notranjega ministrstva, za kar se je-doslej pri-
bonsce za Alzi ce, ki živijo j g|,gn0 12 govornikov
isn nrvi1101^1’	V	C1l'	] Senat pa se bo sestal v to-
350.006.	^	1	rek 24. septembra ob 17. uri
Medtem ko se desničarski	1	1D b0 razpravljal o proraču-
Vmoi „	iuu-n	pjj, ministrstva za delo in
obrambnega ministrstva. Nato pa bo začel razpravljati o zakonskem načrtu ratifikacije
in fašistični krogi v Alžiru pripravljajo na jutrišnjo stavko in demonstracijo, nadaljujejo alžirski borci svoje sabotažne akcije. V zadnjih 24 urah sd izvršili več napadov na področju Orana in tudi drugod. Zažgali so več kmetijskih posestev francoskih kolonistov in izvršili več atentatov, ki so povzročili 11 mrtvih in 20 ranjenih, pri spopadu s francoskimi silami na področju v Kabiliji pa so Alžirci izgubili 55 mož, pri predvčerajšnjim spopadu na področju Lamoriciere pa 40 mož. Tako zatrjujejo francoska poročila, ki molčijo o francoskih izgubah.
Atenski tisk o romunskem predlogu
ATENE, 17. — Atenski listi še dalje komentirajo romunski predlog za sklicanje balkanske konference. List «Ka thimerini« pravi, da spadajo ti predlogi v okvir »mirovne ofenzive, ki jo je začel sovjetski blok v začetku tega leta proti Grčiji, Turčiji in Jugoslaviji«. Opozicijski list «Eleftheria» pa je mnenja, da bi romunske predloge lahko proučili s prijateljsko pozornostjo .List pravi, da so ne-
(Od našega dopisnika) inauerju in vidijo torej v nem-RIM, 17 — Jutri ob 17. uri ških volitvah dobro zname-bo prvo zasedanje poslanske < nje, čemur se seveda ne sme-7bornice po počitnicah. Priča- mo čuditi. Bolj čudno pa je, kujejo, da bodo v začetku po- da se tudi Saragat strinja s častili spomin žrtev v San Do- politiko nemških demokristjanov. Saragat je namreč dejal:	tiAdenauerjeva politika
pomeni zmago De Gasperije-ve politike proti politiki Del Boja. Na ta način je zavzel Saragat podobno stališče kot Scelba in Malagodi. Matteo Matteotti pa je dejal, da se morajo nemški demokristjani zahvaliti za svojo zmago tudi" dejstvu, da so si -pridobili precej glasov volivcev desničarskih strank. To pa pomeni nevarnost, kajti v kanclerjevi stranki se bodo lahko pokazale absolutistične težnje.
Po Matteottijevem mnenju je prispeval k Adenauerjevi zmagi tudi govor, ki ga je imel Hruščev na Poljskem. Pri tem pa je Matteotti tudi poudaril, da so konec koncev socialisti povečali število svojih glasov za 20 odstotkov prav tako kakor demokristjani. Res da niso mogli preprečiti absolutne večine demokristjanom, toda lahko bodo demokristjansko politiko učinkovito nadzirali.
Togliatti je izjavil, da se lan ko iz nemških volitev potegne nauk, da je nujna borba ljudskih in demokratičnih naprednih sil za obrambo miru. Izrazil je zaskrbljenost nad nevarnostjo nemškega militarizma ter dejal, da bo ta militarizem v okviru NATO vedno večja ovira za politiko razorožitve, pomiritve in miru, ki jo tako potrebujejo evropski narodi. Za sedaj se lahko pričakuje le okrepitev hladne vojne z vsemi posledicami, ki lahko iz tega i-zvirajo. Kar se tiče vzrokov socialdemokratskega neuspeha, jih Togliatti pripisuje antikomunizmu Ol-lenhauerje stranke in tudi dejstvu, da ni znala postaviti jasnega socialističnega programa.
Danes ob 1-3. ari po ameri-
pogodb o Evratomu in skupnem evropskem tržišču.
Včeraj je bilo v prostorih poslanske zbornice že mnogo poslancev, ki so se vrnili v Rim. Predsednik Zolj je danes sprejel ministra za industrijo in trgovino Gavo, s katerim je razpravljal o vprašanjih, ki se tičejo industrije. Zatem je sprejel ministra za zunanjo trgovino Carlija, ki mu je poročal o svojem potovanju na zagrebški velesejem. Jutri se bo sestalo vodstvo Krščansko demokracije. Seje se bo udeležil tudi predsednik Zoli, ki je hkrati predsednik nacionalnega sveta stranke. Razpravljal; bodo o političnem položaju ob pričetku delovanja parlamenta. Danes so tudi sporočili, da bo konec tega meseca odšla v London socialistična delegacija, ki ji bo načeloval Nenni. Okrog 20. oktobra pa odpotuje druga delegacija PSI v Skandinavijo, tretja delegacija pa pojde v Moskvo, kjer se bo udeležila proslav 40-letnice oktobrske revolucije.
V Rimu seveda še mnogo govore o nemških volitvah. Demokristjani upajo, da se bo tudi njim posrečilo dobiti absolutno večino kakor Ade-
škem času je prispel zunanji minister Pella v New York. Novinarjem je izjavil, da italijansko zunanje ministrstvo mnogo zaupa v Združene narode ter da je mogoče v njihovem okviru ščititi mir. varnosti iri svobodo ob upoštevanju socialne pravičnosti. Na vprašanje, ali namerava Italija posredovati na ■ Srednjem vzhodu, je Pella dejal, da je tega ni doslej še nihče zaprosil. Glede izida nemških volitev je rekel da bo gotovo o-krepil atlantsko zavezništvo in stvar evropske enotnosti. Pri tem je izrazil tudi upanje, da dobe demokristjani na prihodnjih volitvah absolutno večino, pri čemer pa je morda pozabil, da tu ni »gospodarskih čudežev«.
Na sindikalnem področju je treba omeniti sestanek na ministrstvu za delo. na katerem so razpravljali o obnovitvi delovne pogodbe za delavce plin ske stroke. Podtajnik za delo je predlagal kompromisno rešitev spora in obe stranki se bosta ponovno sestali jutri ob 18. uri. Jutri se tudi sestane vodstveni odbor CGIL, ki bo razpravljat o udeležbi CGIL na 4. kongresu Svetovne sindikalne zveze od 4. do 15. oktobra in o imenovanju delegatov ter o sindikalnih borbah za uresničenje neposrednih za htev delavcev. V četrtek pa se sestane nacionalni svet CGIL z naslednjim dnevnim redom: «Okrepitev CGIL in enotne akcije za izboljšanje življenjskih razmer italijanskih delavcev ter razdeljevanje članskih izkaznic za leto 1958.
Vsedržavno tajništvo FIOM pa je sklicalo v Rimu sestanek predstavnikov pokrajinskih sindikatov, ki se borijo za skrajšanje delovnega urnika v železarski industriji. Na sestanku so ugotovili, da se vsi delavci brez razlike strinjajo v tej zahtevi. Poudarili so tudi potrebo enotnega nastopa vseh treh sindikalnih organizacij.	A. P.
Vso povojno dobo je vlada FLRJ dajala poseben pomen razvoju meddržavnih in družbenih stikov s svojimi sosedi. Mislim, da je danes splošno znana stvar, da se vlada, kateri imam čast načelovati, od srca in uporno zavzema za uresničenje takih mednarodnih odnosov, v katerih bi vladalo najširše sodelovanje med narodi in državami sveta na vseh področjih njihovega delovanja v interesu mirnega razvoja človeštva ter njihovega materialnega, družbenega in duhovnega napredka. Kot rezultat zgodovinskega razvoja so danes s svetu države z različnimi družbenimi in političnimi sistemi. Mi trdno verujemo, da je neobhodno potrebno razvijati sodelovanje ne glede na razlike, ki so v tem pogledu med posameznimi državami. Koeksistenca med državami z različno družbeno in politično ureditvijo je nujno potrebna in nima druge alternative, razen da se naj aktivneje uresničuje v mednarodnih odnosih. Politika aktivne koeksistence je politika, ki je v osnovi mednarodnega delovanja jugoslovanske vlade.
Izhajajoč iz tega sodim, da so sosedje povsod v svetu dolžni razvijati svoje odnose na načelih aktivne miroljubne koeksistence. Tem Doij cenim predloge, ki ste mi jih v svojem pismu sporočili glede vaših pogledov na možnost razvijanja vstranskega medbai-kanskega sodelovanja tako na področju političnih odnosov kakpr tudi na področju gospodarske in kulturne izmenjave. Vase predloge imam za zelo koristne. Njihovo uresničenje bi služilo interesom narodov Balkana, prispevalo k njihovemu vsestranskemu napredku, krepilo evropsko varnost in mednarodni mir.
Razume se, da soglašam z Vami, da so med balkanskimi državami nerešena vprašanja. Menim pa. da ta vprašanja ne bi smela biti ovira naporom, da se razvije vsestransko med-balkansko sodelovanje. Nasprotno, mislim, da bi prav ta nerešena vprašanje mogla s sodelovanjem najti najbolje svojo pravilno rešitev.
Hotel bi posebno poudariti, da je treba dajati posebno važnost potrebi, da se ze sedaj v vskodnevmh tekočih odnosih med posameznimi balkanskimi državami razvija duh medsebojnega razumevanja in odstranjevanja težav, ki še obstajajo temi državami, da bi se res pripravili in zagotovili potrebni pogoji za uspešno medbalkansko sodelovanje na osnovi medsebojnega spoštovanja. enakopravnosti in nevme-šavanja v notranje zadeve dru. gih.
V teh medsebojnih naporih menim, da bi posvetovanje načelnikov viad balkanskih držav lahko bilo važen Korak k vzpostavitvi im razvoju prijateljskega sodelovanja med balkanskimi državami. Na koncu želim poudariti, da jaz in moja vlada od srca podpirava nagibe. ki so navdihnili Vaše pismo ter duha miroljubnosti in prijateljstva, s katerimi 30 prežeti Vaši predlogi.«
b. a
—»»—
D j uro Salaj v Rimu
RIM. 17. — Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Dju-ro Salaj je prispel danes s soprogo im hčerko v Rim, kjer bo nekaj dni gost Italijanske splošne zveze dela. Na železniški postaji so ga pozdravili glavni tajnik Zveze dela Di Vittorio skupno z drugimi funkcionarji in jugoslovanski veleposlanik v Rimu dr. Darko Černej.
FLRJ zahteva izročitev Artukoviča
W AS HINGTON, 17 — Jugoslovanski generalni konzul v Washingtonu je zahteval od vrhovnega sodišča ZDA, naj dovoli izročitev Andrije Artukoviča, ki je leta 1941 in 1942 kot notranji minister Faveli-čeve vlade ukazal pokol na tisoče ljudi.
Artukovic živi v Long Bea-Chu v Kaliforniji. Prvo zahtevo za izročitev je zvezno sodišče v San Franciscu svoj čas zavrnilo, češ da so obtožbe proti Artukovičs* političnega značaja.
ZDA in nemške volitve
WASHINGTON, 17. — Ameriški državni departma izjavlja v posebni izjavi", da bodo ZDA «še dalje podpirale napore nemškega ljudstva za zgraditev Nemčije in za dosego temeljne svobode, da izbere tako obliko vlad« in u-stanov, ki se mu zdi boljša«.
NOVI DELHI, 17. — Zvedelo se je, da sta se alžirska voditelja Lamine Debagine in Se-rief. ki sta sedaj v Novem D«l-hiju, včeraj sestala z Nehrujem. Razgovarjala sta se tudi s tajnikom kongresne stranke.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 20,5, najnižja 12,3, zračni tlak 1020,5, vlaga 56 odst., morje mimo, temperatura morja 20,8.
Vreme danes: Pretežno jasno z delnimi pooblučitvami.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 18. septembra
Irena, lika Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 18.11, Dolžina dneva 12.25. Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 14.29. Jutri, ČETRTEK, 19. septembra Januarij, Vidograd
Sporočilo občinskega upravnega odbora
Z ostavko 32 svetovalcev občinski svet razpuščen
Sinoči so poleg 20 demokristjanov in dveh republikancev podali ostavko še monarhisti, en liberalec in 7 misinov - Pričakuje se skorajšnje imenovanje komisarja
Županstvo nam je poslalo posebno poročilo, v katerem je rečeno, da je občinski odbor na sinočnji seji ugotovil, da^ je 32 od 60 svetovalcev občinskega sveta predložilo občinskemu tajništvu formalno ostavko. Poročilo pravi, da je občinski odbor na osnovi zakonskih predpisov sprejel ostavko sledečih 32 svetovalcev:
Inž. Gianni Bartoli, dr. Lui-gi Masutto, prof. Ester Ba-stiani, prof. Redento Romano, inž. Raimondo Visintin, prof. Narciso Sciolis, dr. Teodoro de Rinaldini, dr. Mario Fran-zil, dr. Ugo Verza. dr. Sergio Gasparo, Mario Delconte, Antonio Coslovich, Iginio Vascot-to, Nereo Stopper, dr. Ugo Harabaglia, dr. Fausto Peco-rari, prof. Mario Gridelli, dr. Domenicantonio Adovasio, dr. Livio Novelli, Elio Geppi, prof. Edoardo Cumbat, odv. Beniamino Antonini, prof. A-gostino Origone, odv. Daniele Morpurgo, dr. Alfio Morelli, Ida Sganzerla in De Vecchi, prof. Enrico Tagliaferro, odv. Riccardo Gefter Wondrich, Carlo Battaglia, prof. Claudio de Ferra in dr. Giuseppe Fer-foglia.
Iz gornjega seznama je razvidno, da je podalo ostavko 20 svetovalcev KD, dva republikanca, eno liberalec, dva monarhista in sedem misinov. Za kroniko moramo povedati, da dva misinska svetovalca, in sicer poslanec Colognatti in prof. Accerboni nista podala ostavke, ker sta se sprla z vodstvom stranke, kar je tudi povzročilo, da je poslanec Colognatti, kot smo to že pisali, izstopil iz MSI. Sicer pa je bilo že dalj časa znano, da sta, v MSI v Trstu dve struji. Kljub temu pa ni bilo pričakovati, da se bo spor tako zaostril in povzročil pravcati razkol, ki bo imel nujne posledice tudi med misinski-mi člani in somišljeniki.
Vest, da je tudi sedem mi-sinskih svetovalcev podalo formalno ostavko občinskemu tajništvu je nekoliko iznena-dila celo tiste italijanske politične kroge, ki so običajno zelo dobro informirani, kaj se dogaja pri MSI. Sicer pa so vsi pričakovali, da bodo tudi misini prej ali slej podali o-stavko, ker so že sami izjavili, da «ne bodo nikoli dovolili. da bi prišlo do izvolitve kakega socialkomunističnega župana«. Kljub temu pa se ni pričakovalo, da bodo to sto-
družbi fašistov in monarhistov, ki so podpirali enobarvni demokristjanski odbor. Ni dvoma, da je KD na to podporo tudi računala, ker bi v nasprotnem primeru ne pozvala svojih svetovalcev, naj predložijo ostavko.
S formalno ostavko omenjenih svetovalcev je občinski svet že razpuščen. Zato odpade vsak poizkus za sklicanje seje občinskega sveta in možnost sestave novega odbora ter izvolitve župana. Sedaj je treba samo pričakovati, da bo vladni komisar imenoval prefekturnega komisarja. ki bo upravljal občino do izvolitve novega občinskega sveta.
S temi ostavkami se je zaključilo petnajstmesečno delovanje dosedanjega občinskega sveta, ki je bil izvoljen na lanskih majskih volitvah. Povedati moramo, da je bila njegova dosedanja življenska pot zelo težavna, saj je ves čas, le životaril iz dneva v dan, brez konkretne perspektive in ni bil v stanju niti sprejeti letnega proračuna, o katerem bo moral sedaj odločiti prefekturni komisar. Ze takoj po lanskih volivah smo opozorili javnost na nevarnost, ki je pretila izvoljenemu občinskemu svetu zaradi okostenele politike Krščanske demokracije. Ta se ni hotela sprijazniti z dejstvom, da so minili časi, ko je lahko gospodarila v občinski upravi_ s pomočjo nekaterih udomačenih zaveznikov. Lanske volitve pa so pokazale KD, da mora resno računati zlasti na levičarske skupine, na stranke ki predstavljajo večino delavskega prebivalstva in ki so se močno okrepile. KD je hotela na vsak način nadaljevati s staro diskriminacijsko politiko do levih opozicijskih svetovalcev, obdržati^ vse do tedaj pridobljene položaje, čeprav sama ve, kako si jih je pridobila in kakšne hude posledice je povzročila ta njena politika mestnemu gospodarstvu.
Razumljivo je, da so levičarske skupine zahtevale novo demokratično občinsko u-pravo. ki bo vodila napredno in socialno politiko, da bo opozicija lahko nadzorovala delovanje občinskega odbora in vseh ostalih upravnih odborov občinskih ustanov. Demokristjani pa niso marali takšne demokratične uprave. Zato so tudi povzročili raz-
rili že včeraj, in mnenje mno- pust tristrankarskega odbora
■i	l	:	t	.	:.. v-li /rrtN nonr . - t-vtt r \ l,;	i	a
gih je bilo, da čakajo bolj ugoden trenutek, da bodo lahko rekli, da so bili oni tisti, ki so preprečili izvolitev komunističnega ali kakega drugega levičarskega župana. To geslo naj jim bi služilo
(KD, PSDI in PRI), ki se je obvezal, da bo izvajal socialno politiko, nato pa so s pomočjo fašistov in monarhistov sestavili svoj enobarvni odbor. Tudi ta rešitev je bila »a KD samo začasna, ker j?
bodoči volilni propagandi, niso hoteli odkrito povezati s
Toda vidi se, da je nekdo dobro pritisnil na MSI in da je tukajšnje vodstvo klonilo, ker si drugače ni mogoče predstavljati tako nenadne ostavke, ki je povzročila, da se je občinski svet avtomatično razpustil.
Za dva monarhista in za liberalca je bilo že v zgodnjih sinočnih urah znano, da bodo predložili ostavko občinskemu tajništvu najkasneje dane3 zjutraj. Toda tudi oni so odstopili že sinoči, kar dokazuje, da je bila ostavka desničarskih svetovalcev koordinirana in domenjena, da podprejo Krščansko demokracijo v njem akciji za razpust občinskega sveta.
Kot torej vidimo, so se demokristjani ponovno znašli v
fašisti in so že tedaj računali na razpust občinskega sveta, kar so sedaj uresničili.
Kot smo ze omenili, je občinski svet z ostavko 32 svetovalcev razpuščen. Sedaj se postavlja vprašanje, kdaj bo vladni komisar razpisal nove volitve,. Levičarske stranke so že večkrat izjavile, da motajo biti volitve čimprej razpisane, da se omeji na najkrajši čas uprava prefekturnega komisarja. Tajnik tržaške federacije KPI Vidali je glede možnosti razpusta občinskega sveta izjavil, da morajo Piti volitve pred koncem leta. Nase mesto, je dejal Vidali, potrebuje občinski svet, ki bo iahko sestavil stalen in demokratičen odbor in ki bo znal odločno braniti interese mesta. Komisar-
  i mulim mm mini umili m   mmmii
Uspešno zaključena policijska preiskava
Tatinski mladoletnik prijavljen sodišču
Med zasliševanjem je priznal celo vrsto tatvin v avtomobilih in v tržaških kopališčih
Pretekle dni so policijski organi aretirali 19-letnega Alda P., ker je Mercedes Petacchi por. Stafetta ukradel precej zlatnine. Kljub temu, da je polieija imela tatu v rokah, je še nadalje preiskovala, ker je .sumila, da je mladenič izvršil še več tatvin. Vendar pa policijski organi niso odkrili ničesar, kar bi bilo v zvezi z mladeničem. Zvedeli pa so, da je neki Arnaldo A., ki je Aldov prijatelj, izvršil več tatvin. Takoj so se policijski organi odpravili na Ar-naldov dom ter mladeniča a-retirali in ga odpeljali na kvesturo. Tu je mladenič priznal razne tatvine, ki jih je izvršil lani in letos. Tako je lani iz nekega avtomobila, ki je bil ustavljen na Trgu POn-terosso ukradel usnjen jopič. Lansko poletje pa je iz kopališč »Topolino« in »Lanter-na» ukradel pet ur. Preteklega'junija je iz nekega avtomobila, ki je bil ustavljen na Trgu perugino ukradel jopič. Se isti mesec je iz neke stavbe; ki je v gradnji v Ul. Giu-liant, ukradel uro in par sončnih naočnikov. Letošnjega avgusta pa je iz kopališča «Diga» neki osebi ukradel 500 lir. Nekaj dni kasneje je V Ul. Settefontane ukradel uro in 700 lir. Dalje je na Trgu Perugino ukradel lambreto in se z njo vozaril po mestu. Končno je iz nekega avtomobila, ki je parkiral v D’An-
nunzioverfi drevoredu ukrade! fotografski aparat in moški jopič, ter iz nekega bencinskega servisa ukradel uro.
Nadalje je mladenič priznal, da je večino ukradenih predmetov prodal nekemu Anto-niju Mastriju iz Ul. Crispi 11. Policija se je odpravila na Mastrov dom, kjer je mož priznal, da je kupil ukradene predmete.
Kljub mladoletnosti ima mladenič za seboj precej burno življenje. Tako je lanskega maja hotel zbežati v Jugoslavijo, nekaj tednov kasneje pa v Francijo.
Policija je mladeniča izpustila na začasno svobodo, toda zagovarjati se bo moral pred sodiščem.
Agenti letečega oddelka tržaške Kvesture so pretekle dni aretirali še enega mladoletnika. in sicer 17-letnega Maria B. Prejšnji teden je 43-letni Mario Lubiana z Opčin, Kraška ulica 1072 javil policiji, da so mu neznane osebe ukradle uro, ki jo je pustil v žepu jopiča v Ul. Settefontane, kjer je zaposlen. Policija je začela s preiskavo in ustavila Maria B. Po krajšem izpraševanju je mladenič priznal, da je ukradel uro in jo zastavil na tržaški zastavljalnici za 1000 lir. Mladeniča Je policija izpustila na začasno svobodo, toda zaradi tatvine se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
ska uprava, ki bi trajala dolgo časa, bi bila velika nesreča za mesto, ki je že toiiko pretrpelo po krivdi rimske birokracije, po krivdi korupcije in klerikalne nadvlade.
Pozno v noc pa smo še zvedeli, da bo danes tudi svetovalec Accerboni podal ostavko, obenem pa da bo izstopil iz MSI.
Občinsko tajništvo je že sinoči sporočilo prefekturi, da je 32 občinskih svetovalcev podalo ostavko in da je občinsk. svet dejansko razpuščen. Danes pa bo tajništvo poslalo prefekturi vse zadevne spise kot zadnjo formalnost pred l-menovanjem prefekturnega komisarja.
Vpisovanje v osnovne šole
Šolsko nadzorništvo za slovenske šole sporoča, da je vpisovanje v slovenske osnovne šole vsak dan od 8.30 do 12. urč do vključno 24. sep-
tembra. Šolska naša bo 30. septembra, prvi dan pouka pa 1. oktobra. Vsa podrobna pojasnila dobe starši pri didaktičnih ravnateljstvih ali pa na šoli pri učitelju-upravite-lju.
Danes pekovskih delavcev
Kakor je bilo napovedano, bo danes ob 18. na sedežu v Ul. Zonta 2 skupščina pekovskih delavcev. Razpravljali bodo o vprašanju mezd, o delovni pogodbi, o organizacijskih vprašanjih ter o bližnjem kongresu svoje stroke. Glede na veliko važnost, vabi pokrajinski sindikat vse pekovske delavce, naj se udeležijo skupščine in s plodno diskusijo določijo smernice za nadaljnje delovanje in utrditev svoje sindikalne organizacije.
Koča Popovič na poti skozi Trst
Skozi Trst je včeraj popoldne potoval državni sekretar, tajništva za zunanje zadeve FLRJ Koča Popovič, ki potuje na zasedanje glavne skupščine OZN v New York. Na meji ga je sprejel in pozdravil jugoslovanski gen. konzul v Trstu Mitja Vošnjak.
Po kratkem postanku v Trstu je Koča Popovič odpotoval v Benetke, kjer se je tudi zadržal nekaj ur, nato pg je nadaljeval pot v New York.
ladja «Ausonia» na krožno potovanje
Nova potniško-tovorna ladja iiAusonia« bo odplula 23. septembra iz Benetk na krožno turistično potovanje, na katerem se bo ustavila v pristaniščih:	Brindisi, Alexandria.
Beirut, Rodi, Pirej, Bari, Boka Kotorska, Dubrovnik, Benetke, Trst. V Trst bo priplula 6. oktobra in bo odplula 11. oktobra na otvoritveno vožnjo na redni hitri progi Trst-Egipt-Libanon. Na otvoritveni vožnji se bo na ladji peljala tudi soproga predsednika re^ publike Carla Gronchi z o-troki.
O Vojaško consko poveljstvo sporoča, da bodo odprli v «Villi Italia« v	Ul. Universita 8
nov oficirski	krožek. Clan:
krožka so lahko tudi rezevrni oficirji.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiTiiiiiiii
Novo zdravilišče za tuberkulozo na Trsteniku
Prihodnjo	pomlad	bodo sprejeli
416	bolnikov	v	sanatoriju	INPS
Sindikalna kronika
Danes zvečer zborovanje delavcev CRDA in arzenala
Se nobene vesti iz Rima glede nadaljevanja pogajanj - Priprave obeh sindikalnih organizacij
Zdravilišče ho stalo okrog 2 milijardi lir in najmoderneje urejeno - Gradili
so
osem
Je
let
I
V**
V okviru mednarodnega sim-, bolnišnici lahko porabili posiuma o zdravstvu, ki je bil ostale bolnike.
v preteklih dneh v Trstu in katerega se je udeležilo okrog 300 italijanskih in tujih zdravnikov, so kongresisti obiskali tudi nekatere zdravstvene in socialno-zavarovalne ustanove na našem področju. Med drugimi, so si ogledali tudi novo zdravilišče za tuberkulozo pa Trsteniku, ki ga gradi zavod za socialno zavarovanje INPS. To zdravilišče so začeli graditi pred več kot osmimi leti. Po napovedih pa bo končano prihodnjo pomlad.
Ugotoviti moramo, da so se dela gradnje tega novega zdravilišča preveč zavlačevala, saj so svoj čas napovedovali, da bodo dela v najkrajšem času končana. Toda kljub vsem tem napovedim so se sproti pojavljale najrazličnejše težave tehničnega in finančnega značaja, ki bi jih morali graditelji sicer pravočasno predvidevati in ki so povzročile v krajevnem tisku mnogo polemike. Najbolj so se zavlačevala osnovna zidarska dela stavbe. Ko pa se je zdelo, da je zidanje stavbe že končano, je gradbeno podjetje napovedalo stečaj, kar je za nekaj mesecev popolnoma ustavilo vsa zidarska dela. Zato je moral zavod razpisati novo licitacijo in izročiti dela drugemu podjetju. Sedaj pa se zdi. da so glavna dela že končana in da je treba dokončati še nekatero notranjo ureditev. Zato lahko pričakujemo, da se bo napovedana otvoritev zdravilišča za prihodnjo spomlad uresničila in da bodo s tem mnogi tuberkulozni bolniki lahko sprejeti v te nove moderne in udobne prostore.
Okrog zidanja tega zdravilišča se je v preteklih letih razvila tudi polemika, ali Trst sploh potrebuje tako veliko zdravilišče za tuberkulozo in ali se ne bi dalo izkoristiti teh prostorov za ureditev bolnišnice za kronične bolezni. Tega mnenja so bili celo nekateri ugledni zdravniki, ki so trdili, da čeprav v Trstu primanjkuje ustreznih prostorov za zdravljenje tuberkuloze, je pa v drugih italijanskih pokrajinah mnogo zdravilišč, ki niso popolnoma zasedene in bi lahko sprejela tudi tržaške bolnike. V resnici pa je bila večina tuberkuloznih bolnikov sprejeta v neustrezne prostore glavne bolnišnice, v nekatere paviljone prj Sv. Ivanu in v bolnišnici pri Magdaleni. Zlasti bolniki v glav; ni bolnišnici so bili najbolj prizadeti, ker so bili strpani kot vsi ostali bolniki v tesne prostore, in kar je najhujše, v središču mesta. Obenem pa so ti bolniki zasedli precej prostora, ki bj ga v glavni
Kljub vsem tem polemikam je končno obveljal načrt, da se na Trsteniku zgradi zdravilišče za tuberkulozo. Čeprav je gradnja trajala tako dolgo časa, je treba priznati, da je bilo zdravilišče zgrajeno po najmodernejših zdravstvenih načelih za zdravljenje tuberkuloze. Tudi kraj, kjer je bilo sezidano, ustreza svojemu namenu, saj je precej oddaljen od mestnega vrveža in ima v svoji bližini tudi precej borovega gozda. Poleg tega ima tudi svoj veliki park, kjer se bodo bolniki lahko sprehajali in naužili dobrega zraka. Poslopje zdravilišča obsega 2760 kvadratnih metrov in ima skupno 100.000 kubičnih metrov prostora. Za zidanje poslopja in za celotno notranjo ureditev bodo porabili okrog 2 milijardi lir. Zdravilišče bo lahko sprejelo 416 bolnikov, polovico žensk in polovico moških. prostori so bili tako razdeljeni, da bodo ženski in moški paviljoni ločeni. Tudi park bo razdeljen v dva dela, in sicer en del za ženske in en del za moške. Nameščen bo tudi poseben kirurški oddelek, ki bo imel 24 postelj. Vsj prostori, kjer bodo nastanjeni bolniki, so obrnjeni proti jugu, v severnem delu poslopja pa bodo stanovanja za zdravnike in drugo osebje, pisarne in drugi poslovni prostori. Na južnem pročelju, ki gleda na morje in na mesto, so velike terase, ki imajo nameščene posebne železne zastore, ki se avtomatično odpirajo in zapirajo. Poleg tega pa so namestili velike in moderne naprave za ogrevanje prostorov v zimskih mesečih in za hlajenje prostorov v poletnih vročih dneh. Zdravilišče ima tudi velike družabne prostore, kinodvorane in druge naprave za zabavo in kratek <;as.  «»--------------------
Potem ko so osvojili tiajvišje vrhove
so sc vrnili i Elhrusa
Včeraj so se vrnili z motorno ladjo «San Marco« tržaški alpinisti Gregorin Invrea, Bruno Crepaz in Walter Meiak, ki so uspešno končali ekspedicijo na najvišje vrhove Elbru-sa v Iranu.
Trije alpinisti so najprej skupno z Vodjo ekspedicije ing. Botterijem zavzeli vrhove ((Salomonov prestol« (4400 mr «Božji prsj« in (<Aiam Kuh«. nakar so se povzpeli na vrh (iDemanvend«, ki je vishk 8^71 metrov in najvišji v lem gorovju.
la premagovati hude težave, saj je že okolica pogorja brez modernih prometnih zvez in poleg tega za njo ne ©ostajajo točne geografske karte. Zaradi tega so pred naskokom na vrhove morali sami pregledat' ozemlje, kar je bilo zelo težavno zaradi stalnih vetrov in hudega mraza.
. Med temi pripravami so se alpinisti že bali, da bodo morali kloniti in se poraženi vrniti domov. Plezalec Walter Meiak je namreč zbolel ter je dobil visoko vročino. Na višini 3.600 metrov ga je moral zdraviti vodja ekspedicije, k sreči pa je nekaj injekcij penicilina naglo ozdravilo bolnika.
Pri povratku so včeraj na pomorski postaji čakali tržaške alpiniste predstavniki italijanskega alpinističnega kluba, ki je to ekspedicijo podprl. Alpinisti so prinesli s seboj obsežen topografski material, vrsto slik in geološke primerke. Med drugim so tako ugotovili, da najvišji vrh «Dema-vend« verjetno ni popolnoma ugasli ognjenik (samo. ta Vrh je vulkanskega izvora), saj iz njega stalno prihajajo čiste žveplene pare.
Italijanski alpinistični klub pripravlja program svečanosti, da proslavi ta pomembni alpinistični uspeh.
 «»--------
Izlet CGIL
Komisija za razvedrilo in šport pri novi delavski zbornici CGIL priredi 22. septembra izlet v Ampezzo Carnico. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se prijavi na sedežu o-menjene komisije v Ul. Zonta 2 — soba št. 1. (tel. 236-75, 239-98). Izletniki se bodo odpeljali iz Trsta z avtobusom ob 5., vrnili pa ob 23. uri.
Danes ob 18. bo na vrtu Ljudskega doma v Ul. Madon-nina zborovanje delavcev iz obratov CRDA in Tržaškega arzenala. Člani tajništva Zveze kovinarjev in notranjih komisij bodo delavcem poročali o izidu sestanka s člani tajništva sindikata kovinarjev pri stari Delavski zbornici. Kakor je znano, so delavci na svojem zborovanju preteklo soboto pooblastili tajništvo FIOM, naj se dogovori s sorodno sindikalno organizacijo glede izvajanja njihovih predlogov.
Na zadnjem zborovanju so namreč delavci soglasno odobrili predloge, da je treba napraviti kar je mogoče, da bodo pogajanja v Trstu ob prisotnosti predstavnika ministrstva za delo; naj bi se delavci v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu zdaj vzdržali le nadurnega dela, naj bi e-notne delegacije delavcev zaprosile razne stranke in predstavnike oblasti za njihovo podporo v tem sporu, naj bi ojačili sindikalno propagando s številnimi zborovanji v mestu in da naj bi se dogovorili s sorodno organizacijo za nadaljevanje enotne borbe v tem sporu.
Iz Rima ni prišlo še nobeno sporočilo ministrstva za delo glede nadaljevanja pogajanj; obe sindikalni organizacij pa se pripravljata, da bosta v skrajnem primeru odposlali svoje delegacije na pogajanja v Rim, če jim ne bi uspelo, da bi bila pogajanja v Trstu, kot zahtevajo vsi delavci.
Vabilo uslužbencem krajevnih ustanov
V petek 20. t.m. ob 18.30 bo v dvorani v Ul. T. Vecel-lio 4-6 skupščina uslužbencev krajevnih ustanov. Tajništvo pokrajinske zveze uslužbencev krajevnih ustanov pri Novi delavski zbornici CGIL vabi uslužbence tržaške občine, pokrajine, podporne ustanove ECA ter tržaških bolnišnic, naj se polnoštevilno udeležijo skupščine.
Konkurenca Hamburga pri tranzitnem prometu
Hamburg se v zadnjem času izredno trudi, da bi pritegnil večje količine avstrijskega tranzitnega prometa, zaradi česar se opaža stalno več obiskov nemških predstavnikov v- Avstriji in istočasno to pristanišče izkoristi vsako priložnost za čim večjo reklamo. V tej zvezi so prišli do originalne reklamne zamisli uri splovitvi 9.400-tonske ladje, ki jo grade za družbo «Hapag» in katero bodo splovili 19. oktobra. Ladjo so na-zvali «Wien» in ji bo botrica soproga avstrijskega ministra za trgovino dr. Bocka, pri splovitvi pa bodo nrisotni najvišji avstrijski gospodarski in politični predstavniki: dunajski župan, predsednik zvezne avstrijske zbornice, predsednik dunajske zbornice, predsednik združenja indu-strijcev itd. Nova ladja bo plula na progi proti Južni A-meriki, ki nedvomno zanima avstrijske izvoznike in uvoznike.
Prav tako pomembni so tudi napori Bremna, saj pričajo statistični podatki, da je bil tranzitni promet tega pristanišča v prvem polletju letoš-
»IIIIIIIIIIIHinilllHIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIHIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIr
njega leta skoro izključno iz avstrijskega blaga. Skupno je tako tranzitni promet Bremna dosegel 456.548 ton blaga in je bil za 14 odst. nižji kot v istem razdobju preteklega leta. Tudi. avstrijski tranzit se je znižal in letos v prvih šestih mesecih znašal 416.613 ton ter bil torej za 12 odst. nižji v primerjavi s prometom istega lanskoletnega razdobja. Vendar pa se je znatno povečal delež avstrijskega tranzitnega prometa pri celokupnem tranzitnem prometu Bremna.
Izpred kazenskega sodišča
Za
bo
tatvino pri Coinu sedela tri mesece
Zaradi pomanjkanja dokazov oproščen mladenič, ki so ga obtožili tatvine lambrete in likerjev
V velikih trgovinah, zlasti če je gneča, imajo ljubitelji tuje las,tnine ugodne priložnosti, toda včasih jim ne gre po sreči in si spečejo prste. Tako se je zgodilo tudi 34-letni Vicenzi Dibittonto por. Cesaria 16, marca lani v trgovini Coin na	Korzu.	Prišla	je	v vele-
trgovino in od enega oddelka do drugega opazovala ter pazila, kdaj se ji bo nudila u-godna prilika, seveda ne za nakup blaga. V oddelku, kjer prodajajo moško blago, je imela lepo priložnost:	nihče
je	ni opazil, ko	je	spretno
spravila nekaj kosov blaga za tnoško obleko pod plašč, v velike žepe, ki si jih je nalašč napravila za take posle. Vse je šlo srečno in je že odhajala po stopnicah, toda nameščenec v omenjeni trgovini Stefano Zocovich jo je srečal na stopnicah. Dobro jo je pogledal, ker se mu je zdela ženska nekoliko sumljiva, saj je bila preobilna pod plaščem. Ustavil jo je in jo povabil na ravnateljstvo, kjer so jč pregledali in kmalu ugotovili, kaj je hotela odnesti. Prijavili so jo	seveda	policiji	in	sodišče
jo je včeraj v odsotnosti obsodilo na	3 mesece	zapora,
4500 lir globe ter plačilo sodnih stroškov.
Na istem sodišču se je moral včeraj zagovarjati tudi 20-letni Duilio Pobega, ki je t>il obtožen, da je v noči od '28.
Tržaška ekspedicija je mora- na 29. november lanskega le-
ta ukradel v slaščičarni v Ul. Flavia 20 tri steklenice likerja, slaščice in 6000 lir.. Poleg tega pa so ga obtožili, da je 9. decembra lani ukradel v Ul. Crispi lambreto, last Danila Franceschinija iz Nabrežine. Na policiji je Pobega priznal svojo krivdo in celo navedel nekaj podrobnosti: likerje, da je spil z neznanim prijateljem: denar porabil za zabavo; z lambreto po da si je hotel privoščiti malo vožnje po mestu in da jo je pustil pri Sv. Ivanu, ker ni imel več bencina.
Na zasliševanju pri preiskovalnem sodniku pa je Pobega zanikal krivdo in dejal, da lambrete sploh ni potreboval, ker ima že nekaj let svoj motor; glede tatvine v slaščičarni pa Je izjavil, da je na policiji priznal svojo krivdo zato, da bi ga prej spustili. Aretirali so ga, ker je rad zahajal v slabo družbo; med preiskavo pa so ugotovili, da omenjena slaščičarna nima zatvornic, medtem ko policijski zapisnik pravi, da se je Pobega vtihotapil v lokal, ker zatvornice niso bile dobro zaprte.
Tudi na včerajšnji razpravi je Pobega zatrjeval, da je nedolžen. Spričo vsega tega ga je sodišče pfirostilp zaradi pomanjkanja dokazov.
Predsednik Fabrio; javni tožilec: Scarpa; branil je odvetnik Padovant
Dejavnost policije v preteklem mesecu
V avgustu so agenti letečega oddelka kvesture in rajonskih komisariatov aretirali o-ziroma prijavili sodišču večje število oseb, ki so zakrivile razne zločine. Eno osebo so prijavili sodišču pod obtožbo nenamernega umora. 32 oseb zaradi povzročitve telesnih poškodb. 4 osebe pa se bodo morale zagovarjati zaradi spolzkih dejanj. Nadalje je policija prijavila 4 osebe zaradi uporabe sile proti javnemu funkcionarju, 7 zaradi odpora do javnega fukcionarja, 7 zaradi žalitve policijskih organov, 6 zaradi groženj. 13 zaradi goljufije, 2 zaradi vdora v tuje stanovanje, 3 zaradi izsiljevanja, 2 zaradi obrekovanja, 2 zaradi pohujšanja mladoletnih, 7 zaradi nespodobnih dejanj, eno osebo zaradi prilež-ništva, 15 oseb zaradi kršitve obveznosti do družinskih članov, 7 zaradi namerne insol-vence, 15 zaradi prosjačenja. Največ oseb pa je bilo prijavljenih sodišču zaradi kraje, in sicer 106. V ostalem pa so a-retirali še 4 osebe zaradi ne-poravnave dolgov, 4 zaradi poškodb in 71 pijancev.
 »a —
Prometna nesreča
Včeraj zjutraj ob 11.10 so z rešilnim avtom RK pripeljali v bolnišnico 66-letno Giorgino Dapretto por. Con-tento iz Doberdobske ulice na Opčinah 8. Zdravniki so ji ugotovili udarec na desnem kolenu in razne praske na levi nogi, zaradi česar se bo morala zdraviti približno en teden. Zenska je povedala, da je hotela prekoračiti Ul. Bat-tisti, ko se je vanjo zaletela vespa in jo podrla na tla.
V nedeljo zvečer pri Banih
Brezuspešno streljanje za bežečim avtomobilom
Predvčerajšnjim zvečer okoli 19.30 sta dva agenta civilne policije z Opčin bila na službenem pohodu na cesti proti Banom. Ko sta prišla v bližino ceste, ki se odcepi v Bane, sta opazila, da se je nek • avtomobil «1100» ustavil tik avtomobila, znamke Lancia. Iz prvega avtomobila so izstopile neznane osebe, ki so priložile na «Lancio» velik zaboj. Takoj nato »o se neznanci z veliko hitrostjo oddaljili. policista sta zasUmlia, da nekaj m v redu. Zaboj, ki sta ga opazila, je bil precej podoben zabojem, ki jih uporabljajo tihotapci cigaret pri svojih poslih. Takoj sta stekla k avtomobilu «Lancia» in hotela identificirati vozača. Ta pa si je z eno roko zakril obraz in z vso hitrostjo pognal avtomobil naprej, tako da je skoraj povozil enega policista. Kljub pozivom se avtomobilist m hotel ustaviti, na-kor so policisti začeli streljati, toda brez uspeha. Policija sumi, da gre za tihotapce cigaret in zato je uvedla najstrožjo preiskavo.
— «»
Nezgodi na delu
Včeraj zjutraj okoli 8. ure so z rešilnim avtom RK odpeljali v splošno bolnišnico 66-letnega Giuseppa Postogna iz Ul. Papiriano 36. Zdravniki so mu ugotovili rano na levi rami z verjetnimi kostnimi poškodbami in razne udarce na glavi. Povedal je, da je zaposlen na panamski ladji ((Soliv«, ki je zasidrana v novem pristanišču. Med delom pa je nerodno stopil in padel na tla. Zdraviti se bo moral približno 40 dni, seveda če ne bodo nastopile komplikacije.
Včeraj popoldne pa se ie moral zateči v bolnišnico tudi 36-letni zidar Albino Rozman iz Sv. Križa 347. Sprejeli so ga na I. kirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti približno 20 dni. Mož je povedal, da je delal pri gradnji neke stavbe v Ul. Coro-neo, ko ga je nenadoma udarila v glavo neko cev. Zdravniki so mu ugotovili pet centimetrov dolgo rano na glavi.
SNG
v TRSTU
Predstava na občinskem nogometnem igrišču v BOLJUNCU:
DANES 18. t. m. ob 20.30
Branislav Nušič
<rŽALUJOČI OSTALI»
PREDSTAVE NA DVORIŠČU STAVBE ŠT. 90 V TREBČAH
V soboto 21. t.m. ob 20.30
Rade Pregare
«ŠAGRA»
V nedeljo 22. t.m. ob 20.30
John Patrick
«VROČA KRU
V torek 24. t. m. ob 20.30
Branislav Nušič
«ŽALU JOČI O ST ALU
Kulturne prireditve
V PETEK ob 21. uri bo v Avditoriju tretji koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Antonia de Raviera. Na sporedu so Gluck, Mozart, Haydn in Beethoven.
Zastrupitev s tetanusom
Včeraj ob 17.45 je prišel v bolnišnico 29-letni Giorgio Po-renzan iz Uh Vicolo delle Rose 9. Zaradi zastrupitve s tetanusom, so Pobenzana sprejeli na prvem zdravniškem oddelku. Njegovo stanje je zelo resno in se o njem niso izrekli. Povedal je, da se je pred približno enim mesecem udaril v levo stopalo, toda ker ni Čutil bolečin, ni šel k zdravniku. Sele včeraj je opazil da mu noga zatekla in da se mu je začel gnojiti, zaradi česar se je sam odpravil V bolnišnico.
DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV
uprizori v soboto, 21. t.m. ob 20.30
v dvorani na stadionu «Prvi maj« igro Olge Schempflugove
Med polnočjo in svitom
v priiedbi in režji Adri-jana Rustje in scenski zamisli Pavla Tonona. VABLJENI!
Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane.
I Z L B T I
Izlet na Slavnik. Za izlet SPDT na Slavnik v nedeljo 22. t. m. bo vpisovanje v četrtek in petek 19. in 20. t. m. od 19. do 20. ure na društvenem sedežu v Ul. R. Manna 29-11.
PltOSVETA 1
Mladina iz Trebč bo gostovala v nedeljo 22. t. m. ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah z ljudsko burko »Izgubljeni in zopet najdeni mož«.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. septembra t. 1. se je v Trstu rodilo 7 otroik, umrlo je 5 oseb, porok pa je bilo 9.
POROČILI SO SE: delavec SaL vatore DelbeLlo in gospodinja Roma Crisman, financar Valerio Cason In gospodinja Rosina Ci-cutto, inženir Edward Gilbert VVilhelm in gospodinja Silva Ca-stellani, uradnik Giordano Flche-ra in uradnica Gianna Ragusin, delavec Vincencij Brajkovič in natakarica Josipina Mikuljan, mehanik Marijan Mlikotič in učiteljica Darinka Elvira Martinac, pomorski kapitan Marino Faragu. na in šivilja Gluliana Seopaz, dr. Anton Gašperšič in gospodinja Sonia Ghersiplch, delavec Valentino Martincich in gospodinja Ofelia Abram.
UMRLI SO: 76-letna Maria Sa-met por. D'Este, 79-letna Cesira Dalla Zonta vd. Richetti, 63-1 et-na Ivana Benevoli por. Čepar, 67-letui Mario Turk, 68-letni Filippo Massa.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru
Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Ple-ro 2; De Colle, Ul. P Revoltelia 42; Depangher, Ul. sv. Justa 1: Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2; Zanetti, Testa d’oro, Ul Mazzini 43; Harabaglia v Bar. kovljah in Nicoli v Skednju.
melodije; 18.55 Koncert čelista Gorazda Grafenauerja: 19.15 Ivo Zor: Zgodbe za otroke od osmin do mojih let — «Povest o pajkovem učencu«: 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Slovenska folklorna glasba; 20.50 Orgl* Hammond; 21.00 Obletnica tedna — ((Matematik Leonhard Eu^r^i
21.15 Koncert operne glasbe: 22.00 Iz italijanske književnosti m umetnosti — dr. Janko Jež: «Cur. z to Malaparte in njegovo mesto v italijanski književnosti«; 22.15 VVagnerjeve skladbe izvaja Tržaški filharmonični orkester; 23.30 Glasba za lahko noč.
i n s n i.
14.30 Tržaška kulturna kronika;
16.45 Gino Rocca: «Liane», tro-dejanka; 18.30 Mednarodna univerza: mikroskopični svet; 19.00 Poje Lilian Terry; 21.00 Richard VVagner: «Rensko zlato«, opera.
KOPER
poročila v ltaHjanšč‘ni:	6.JU,
12.30.	16.30.	17.30. 19 15, 23.00.
Poročila v	slovenščini:
13.3U. 15.00.
7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 8.00-12.00 Spored iz Ljubljane; 12.00 Glasba po Željah; 13.40 Kmetijski nasveti,
13.45 Ritmi in pevci od tu m tam: 14.00 Od melodije do melodije; 14.30 Kulturna kronika, 14.40 Mladinske češke In slovaške narodne pesmi izvajajo solisti in orkester »Ločnica« ter otroški zbor in o-rkester Radia Praga; 15.10	Zabavna šlasb?ll
15.25 Kmečka	go-dba; 15.40-17.uu
Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritm* in popevke; 17.25 Glasbeni mozaik; 18.15 Lahka glasba; 19-uu Južnoameriški ritmi; 19.25 Zabavna glasba;	19.30-23.00 Spored
iz Ljubljane;	23.10 Glasba za
lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 m. 212.4 m
Poročila: S.uu, 6.U0, 7.00, 80“, 10.U0,	,3.00,	15 00,	17.00.	19.30,
22.U0
7.10 Zabavni zvoki: paleta; 9.00 Zabavni mozaik; 9.3U 30 minut za ljubitelje narodnin pesmi; 10.10 Od popevke do popevke:	11.00	Popularne melodije
iz orkestralne glasbe; 11.45 R“j dijska šola za višjo stopnjo -~ Zemlja domača ni prazna beseda; 12.05 Igrata zabavna orkestra Radia Zagreb in Radia Beograd
12.30 Kmetijski nasveti —
dr Franc Janežič: Varstvo P0|P ščin jeseni; 12.40 Ernst von Don-nanyi:	Iz valčkove suite; D1-
Klavir v ritmu — igra kvartet Jureta Robežnika; 13.30 Od Sode do Vardarja (narodne iz južnin republik Jugoslavije); 14.05 dijska šola za srednjo stopnjo Stari rudnik; 14.35 Naši poslj šalci čestitajo in pozdravljajo,
15.15 Zabavna giasba; 15.40 Humoreska tega tedna — Drago Gervais: Dve veseli zgodbi: lo.uv Koncert po željah; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.20 Frank Martin: Preludiji za ’ klavir; 18.40 Umetne in narodne pesmi poje mladinski mešani zbor I. gimnazije iz Celja,
19.00 Zabavna glasba; 20.00 Igf" orkester Herman Hagestedt; 20.jv Richard Strauss: Kavalir z rožo, II dej; 21.40 Zabavni intermezz°>
22.15 'jazz-cocktail.
-Pl.E VIZIJ A
17.30 Oddaja za otroke: 21?“ Suso Cecchi d’Amico: »SramezlJ1-vec», komična opera v 1 8 e J ■;
22.00 Kinematografska rubrika,
22.30 Simfonični koncert.
KINO
ExceIsior 16.00: «Miren človek«, J. Wayne, M. 0’Hara. Techm-color.
Fenlce. 16.00: ((International r0" lice«, V. Mature, A. Ekberg, Cinemascope.
Nazionale. 14.00: aVojna in mir«. Po romanu L. Tolstoja. Parter 350 lir.
Filodrammatico. 16.00:	«Susann«
tutta pan,na«, M. Allasio.
Grattacielo. 16.00: «Klobuk pol° dežja«, N. Franciosa.
Supercinema. 16.00:	((Pustolovšči-
na na Kitajskem«, 0’Brien in B. Su-llivan.	j
Arcobaleno. 14.30:	«Orjak», “•
Taylor, R. Hudson, J. Dean. .
Astra Rojan. 16.00: «LjubezenSk‘
sen«. Technicolor.
12
RADIO
SREDA, II. septembra 1957 THSI POSTAJA A
11.30 Zabavna glasba: 12.00 O Izvoru in negi okrasnih rastlin — Misijonarji i.n okrasne rastline; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Priljubljene meledije; 13.30 Straussove skladbe; 13.45 Saint Saens: Ha-vanaise; 13.56 Ritmične popevke; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Znane skladbe za klavir; 18.30 Lahke
Zaradi zajca na cesti dva tedna v bolnišnico
Včeraj ob 19.15 so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 44-letnegn lgnazia Metilla iz Ul. San Gtacomo 1.1 monte 7. Zdravniki so mu ugotovili rano na glavi, zaradi česar se bo moral zdraviti 6 dni. Povedal je, da se je vozil na svojem triciklu po Ul. del Bo-sco proti Trgu Garibaldi, ko se je naenkrat zlomila vzmet levega kolesa, zaradi česar se je vozilo prevrnilo.
Malo kasneje pa so pripeljali v bolnišnico 26-letnega električarja Maria Cunia z Oreha 45. Mladenič je povedal, da se je peljal na svoji lambreti prot, mestu, pa je nedaleč od svojega stanovanja povozil zajca, ki je tekel preko ceste. Pri tem pa je padel na tla in se hudo poškodoval. Zdravniki so mu ugotovili rane na glavi, levem kolenu, na stopalu in razne praske na rokah, zaradi česar so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku, kjer se bo morai zdraviti dva tedna.
Capitol. 16.30:	»Postanek za
ur«, J. Collins, J. Mansfield. Cr'stallo. 16.30: ((Raztrgana obleka«, J Chan-dler.	,,
Alabarda. 16.30: «V petih pr»'' kazini«. K. Novak ,G Madison' Ariston. 16.00: ((Pionirji Kali««' nije«. Technicolor.
Aurora. 16.00:	«Visoka družba«,
G. Kelly, B. Crosby in F. Sinatra
Garibaldi. 16.30: «Lov na ponarejevalce«, R. Dan,ton, S. Snow-den.	.
Armonia. 15.00: «Prva črta«, y Palance, E. Albert. Nov variete-Ideale, 16.30: ((Roparji na Pre" lazu«, D. Brian, N. Brand. Impero. 16.30: «Moj sin — fenomen«, J. Lewis, D. Martin. Italia. 16.30: «Kean», V. Gassm»n in E. Rossi Drago.
Moderno. 16.00: «Johnny Con-rho«,
F. Sinatra, K. Wynn, P. K‘r ' San Marco. 16.00:	«Dvoboj	/J?
Mississlippiju«, L. Barker, vv' Stevens. Technicolor.	,
Savona. 16.00; ((Plavolasa mrzi-ca«. Technicolor D. Dors. yiale. 16.00: «Gusar Zelenega otoka«. Technicolor.
Vitt. Veneto. 16.00: «Rdeči bnl°n' ček« Dvakrat nagrajeni film Cannesu.
Belvedere. 16.00:	«Ljudje bre
strahu«, J. Mason.
Massimo. 16.30: ((Pozabi mojo pfe' teklost«. Technicolor.
Novo cine. 16.00: «Reseda tatu«,
G. Ferzetti, Abe Lane.
Orteon. 16.00:	«Dnevl ljubezni«-
Technicolor. Marina Vlady. Radio. 16.00: ((Džungla na ringu«, T. Curtls, P. Crowley.
Secolo Sv, Ivan. 16.00: «Ognjen opoldne«, G. Cooper, G. KelU-
KINO NA PROSTEM Arena dei flori, 20.00: «Lisbon», M. G’Hara, R. Mllland.
Marcont. 16.00: ((Fantasia anim®' ta«. Technicolor, za otroke |n odrasle.	r
Paradlso. 20.00: »Vera Cruz«, Cooper. B. Laneaster. Clnem«" scope
Ponziaca. 19.30: »Zgodilo se 20. Julija«, B VVIcki.
Stadio, 19.45: «Svobodna ženska«, F. Crlstophe, G. Cervl. Valmaura. 19 45: »Gangsterji n preži«, F. Sinatra.	,	,
Rojan. 20.00 In 22.00:	«NllsKa
prlnceslnja«, D. Paget. Tcchm' color.
Sporočamo žalostno vest, nas je včeraj nenadoma z‘‘ vedno zapustila naša predraž'1
Ivana Čepar
Pogreb bo danes, dne 18. f R1' iz mrtvašnice glavne bolnic® ob 18.30 uri.
Žalujoči: mož, sin, snaha, vnuki11-!1 in ostalo sorodstvo
Trst. 18. septembra 1957.
primorski dnevnik
IS. septembra 1957,
Poln
(j olavicuihltii
Šepnila je:	«Nisem vedela,
je možno tako sovražiti . . .»
Zdrznil se je iz svoje zamišljenosti in pogledal proti ženski. ki je sedela poleg njega. Opazil je blago, belo obliko na °zadju tapete. Lik je bil nepremičen, negiben, kot da to dramatično priznanje ni izšlo ii njenih ust. Lahko bi se detel, da ga to spravlja v začudenje, kajti tega šepeta ni v nobenem primeru mogel sprejeti kot posledico njunega razgovora. Šepet ni izhajal iz te zveze. Toda podzavestno je ®utilf da je povedala resnico, spoznal jo je. V težkem pričakovanju in komaj slišno jo je vprašal: «No? Kaj naj bi bite to?»
Odgovorila mu je z globokim vzdihom: «Ne, ne. nič.»
Pomeni torej, da se je takoj Predala, vsa zadovoljna, da ,rPe to storiti.
Zato je pričakoval majhen &lb z njene strani:	iztegnila
**dj bi prste, ki so se dotikali njegove roke. v njenem značil-nem gibu božanja. Potem bi ** lahko pripognil in jo poljubil, kot je to po navadi delal v znak hvaležnosti ali
zavezriišt.va. Kar je od njiju ustvarjalo par tako popolnih Prijateljev. Toda ona je še naprej ostala negibna.
Ko bi vsaj mogel sedaj vi-
deti
njen obraz! Toda že pred
*em sta željna teme in nesposobna, da bi se objemala in ljubkovala na svetlem, ugas-nila luč. Povsem instinktivno sta delala to, kar je bilo nuj-n°: zavijala sta se v temo. S s°sedne hiše je neonska rekla-, a vse do sem meta'a utru-l?n rdeč sijaj. Drhteče črke * °tel Victoria« so nakazova-e lepe oblike pročelja in tem-na. dobro zastrta okna. Soba. v kateri sta sedela, se je utapljala v tej medli svetlo-Svetli madež parketa, glu-a globina na kraju, kjer je ® al divan, grozotni obrisi po-istva in bleda belina ženske leke: vse to je dajalo pes-i izraz temu .razgovoru.
niški
N
aPel je pogled, toda žena je f®dela nekoliko više, na kupu azin„ njen obraz pa je uto-v gostem mraku. Rdeč od-esk neonske luči se je nižal e na njena prsa in to je b:l tdeč, živ, drhteč krog svetlor .e- Stegnil je roko in jo tani nato umaknil. Ne iz po* , °!a. k, mu je tako pogosto ranil storiti prvi korak, am-Pak zato, ker se je takoj ^Pomnil, da so se taka razpo-ozenja pobitosti po navadi P°javljala vedno po velikem lubavnem zanosu. To srd, o ^aterem je govorila, je moral njej živGti od tedaj, ko je £®stopila prag, ko je z lepo 0 *° gesto snemala klobuk in ?* °dvrgla, tedaj ko je ponu-„ a lice za prvi poljub.
^Pomnil se ,ie njenega vpra-0cega izraza oči pri po-
Šuj
,	  —	^	*	t'* ‘ l' -
ravu. Ni čutil prizadete-*a- Čutil je samo razburi,ji-° radovednost. To neskladje n čutkov, dva tokova, ki sta ^rla skozi to do konca preda-mu telo — to je povsem ro vedel — je v njem iz-jVal° misel o tajinstveni poti ‘ izvoru, v katerem živi vse v?0 nevidljivo, morda pa naj-lstvenejše — človeški občut-*• Hkrati ga je prevzel po-s> poseben ponos ustvarjal-?a- Kajti še nedavno, ko jo srečal in dvignil, ženska, ki e sedela poleg njega, ni bila ^PosobnR za kaj takega ka-, r le misel, za kaj takega, le delovanje srca in du-Njen bel obraz z. dvema adežema umirjenih temnih nizkim, toda idealno krat-'m čelom, je izdajal sliko piv Polnp ravnodušnosti. Prav to * b'l povod, da se je poza* ‘mal zanjo. Čeprav ni vedel, 6 ,'n'cl vtis. da se približuje °cemu svežemu, ljubko ne-.J^.r^nnanemu. Imela je v “i mnogo ljubke resnosti, kake zamišljenosti. Njen cm življenja je ustrezal j Bcvi intenzivni dejavnosti n njegovemu položaju. Niče-ni motil. Kaj se pa vse r,.'e pod vsem tem? Za kaj Ohrabril se je:
«No? Govori! Govori vendar! 0 bo najbolje!«
Oddahnila se je in naglo govorila: ((Poslušaj, jaz nr
mor.
tak •
j i le prenehala, kot da bi bilo zmanjkalo potrebnih „ Set>. Kako potrebno je bilo J?raz' to do tedaj nikoli občuteno stanje ponižano-, m odvečnosti, v katerem .živela vse do tedaj, ko sta ela skupaj živeti? To se e da izraziti z besedami. Sa-a sebi si je do podrobnosti "bdofila, kako mu bo to šal- 'n kako j° bo on vpra-p ’ Kaj pa moreš reči, da bi P rdila svoje besede? Dej-nj^H, dejstva, dejstva, kajti j, c drugega ni priznaval ra-n dejstev. Ona pa ni imela "'kakih dejst ev razen tega,
.ar je čutila. Slišal je, kaka
0 Pbdmnlklo zastokala.
Bab *P* pa H hil Poma’ _ 1 'e z enostavnim razgovo-. b? o dejanskem stanju —
01 m's'il. Besede pa so za rutke smrtonosne. Imajo
^av tako veliko moč za to, a nanesejo rano ali celo u-‘lejo.	jma	naboj iz
^‘ntokresa. Ko emocije in du* uvpe nemire zavijemo v be* bde, prenehajo obstajati. Ni
vztrajal. Čakal je. S hrbtom naslonjen na zid je čakal in spremljal svetlobne učinke, ki jih je v njegovem stanovanju delala neonska razsvetljava »Hotela Victorije«. Nikoli doslej ni bil opazil tega mračnega «prizora» za oknom. Njegova prijateljica se je zdela le kot lep trup, kot Venera z ostro osenčeno glavo, z rdečkastim svetlobnim madežem na prsih, s krčevito prepletenimi prsti rok,
Nenadoma je na temnem zidu sevnila svetloba in eno okno «Hotela Victorie« je prodrlo iz mraka. Kot filmsko platno, r.a katerem se bodo čez nekaj trenutkav pojavili igralci: ženska, moški . . . dve senci, dva borca pred borbo.
Končno je vse to v njem izzvalo asociacijo na prvo obdobje njunega prijateljstva. Zenska poleg njega pa je verjetno prav tako občutila nekaj podobnega, ker se je premaknila in nategnila naprej vrat z gesto pričakovanja in radovednosti. Kajti čeprav je karkoli čutila, se ni nikoli izneverila sami sebi, ampak je bila vedno zvesta tajinstveni strasti, ki je vodila njena občutja. njeno izbiro. To je bilo enostavno, brez napake, upravičeno. Vedno se je darovala, vedno so jo jemali, živela je. Ce ji je šlo slabo, se tega skoroda ni zavedala. Sedaj pa si je stalno kaj očitala in naletavala na prikrite muke in srd prevaranega bitja. Sedaj je sedela v kvadratu svetlobe, ki je prihajala iz okna ((Hotela Victoria« kot sekundarni bledi odraz iste stvari in nagnila je glavo malo stran ter pogledala svojega prijatelja:
Ko bi mogla storiti kaj, da bi tudi on trpel.
Koj ji je bilo jasno, da je vse odvisno od njegove sposobnosti za občutke. In njena misel je takoj, z bliskovito naglico začela iskati sredstvo, situacijo in besede, ki naj bi to izrazile. Toda čemu naj bi trpel, on? Njegov pronicljiv značaj, umska sposobnost, način mišljenja in izražanja misli — končno način, kako si je uredil življenje: Vse to je iz njega napravilo povsem ne realnega človeka, človeka, ki -,-e neodvisen od vsakih zunanjih vplivov. Lahko je klonil pred usmiljenjem, pred dobroto, pred poželenjem, pied odvratnostjo in simpatijo. Toda vsi ti občutki niso n'k«li narasli do trpljenja. Jn njo je prevzel strah pred tem človekom, pred človekom, kateremu se je vsa predajala, s katerim je živela, kateremu pa ni mogla dati nič dobrega, niti zla, niti solz, niti veličastnih vzburkanosti srca in življenja.
Filmsko platno razsvetljenega okna »Victorie« je v tem trenutku odkrilo ženino silhueto: temno obliko z dvignjenima rokama. Za trenutek je stala tako in nato nenadoma izginila iz njegovega vidnega področja z gibom plavalca, ki se vrže v sebi bližnjo stihijo vode. Luč je ugasnila. Tu, v sobi je moški slišal tih vzdih rdeg sebe in tedaj je zadnji zaključek svojih razmišljanj odkril z besedami:
»Ti si v ljubezni pametna Ti si pronicljiva.«
Da, s tem le povedal, da je pogodil, kar jo moči. Razume la sta se tudi brez besed. Naglo se je nagnua. ker je to. kar na.i bi bil slišal, la tako sirašno zaželena stvar .odločala o njenem življenju o njeni sreči ali poraza. Nemogoče je tako živeti. Nemi gc-£e! — Vedela je to in zdelo se ji je, da bo sama zavest o tem odprla temu moškemu srce. Toda on ie samo ugotovil dejstvo in ,t:pajo3 nekaj ib strani iskal hekaj na mizi. Culo se je suho prasketanje vžigalice, majhen ognjen plamenček je za trenutek zajel od spodaj navzgor cbris njegovega obraza. Frvi curek dima se je kot Šibak duh dvignil v višino.
Sklenil je, da z njo postopa kot z enakopravnim partnerjem, kot s partnerjem, ki j. dostojen njega, in rekel: »Človek je tak, kakršen je. Občutki so vrojeni in se ne dajo uravnavati po naših željah. Toda ali je med najna vse — v redu?«
«Ah!» To njegovo govorjenje je presekala z naglim gibom roke. V istem trenutku se je dvignila in brez šuma in oprezno stopila čez sobo med razvrščenim pohištvom. Slišal je cviljenje vrat, nato pa neko premikanje v sosedni sobi. Kovinsko je zazvenel kristal na ogledalu, odjeku korakov je takoj sledil pod-molkel sunek vhodnih vrat. Ali je res? Ali je zares odšla?
Razburjen in vznemirjen je pohitel k oknu. Opazil jo je v skoraj popolnoma prazni u-lici, kako hiti po robu tro-toarja, ne da bi se obrnila nazaj, za sabo, kot da jo v tem trenutku vodi strastna volja. Nenadoma je dvignila roko in poklicala taksi, ki je stal malo dalje. In šele sedaj, šele ta navadna gesta, roka dvignjena v zrak, se mu je zazdela kot poslovilni znak — samega življenja.
XII.REDNO	ZASEDANJE	GE
Dve glavni vprašanji: Razorožitev in gospodarska pomoč zaostalim deželam
Pričakovati je ostre debate v zvezi s ciprskim in alžirskim vprašanjem
Nova vrsta barve
Za Piaggiom, ki je v Franciji vrgel na tržišče aVespo« na štirih kolesih, je tudi Bianchi poskusil srečo z ((ekonomičnim« avtomobilom uBianchinon, ki pa ima sicer tri očete: Agnellija, ki mu je dal motor, Pirellija, ki mu je dal plašče, in Bianchija, ki mu je dal karoserijo
Je Več razlogov, zaradi katerih XII. redno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, ki se je začelo včeraj, vzbuja izredno veliko pozornost svetovne javnosti. Predvsem je tu splošen mednarodni položaj, ki zahteva izhod in rešitev vrste vprašanj na področju mednarodnih odnosov. Gre namreč za precejšnje število še odprtih svetovnih vprašanj, in avtoriteta ZN more mnogo prispevati k njihovi rešitvi, s tem pa k zmanjšanju napetosti in premagovanju negativnih teženj, k: so Se pojavile ob koncu prejšnjega leta in ki se pojavljajo še vedno.
Na dnevnem redu sedanjega zasedanja imamo 59 točk in 4 točke na tako imenovanem dodatnem seznamu. Tako obsežen dnevni red priča o ve-
likem delu, ki ga mora opraviti generalna skupščina. Toda po običajni praksi prevladujejo na vsakem zasedanju Generalne skupščine določena vprašanja. Nedvomno je, da bo to pot osrednje mesto imelo vprašanje razorožitve. To je hkrati tudi področje, na katerem bi mogla najmočneje in najučinkoviteje dejstvo-vati kolektivna zavest te svetovne organizacije in to toliko bolj. ker 5-mesečno delo Pododbora za razorožitev ni prineslo pričakovanih rezultatov. Skratka, zaradi negativ nega stališča ali nihanja posameznih velesil, zastopanih v Pododboru, je bila onemogočena vsaj začetna dosega vsaj zelo skromnih sporazumov »in sprejetje prvih praktičnih u-krepov na področju razorožitve. Zaradi tega bi Generalna
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiif iiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiifiiitfiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiti iimiiiiiiiiiiiitii, itmminimiiimmiimiiiiiijii,,!,,,],!!,!!,! umi,,,(■||,,|,||,|||,)I,||||,|,III||||I|,|||,||„|,I,,,||,,|(||I,|IM||II
V INDIJI SE 20. STOLETJE SREČUJE S SREDNJIM VEKOM
Stari bivši krat j, ki ima 373 žena
in	bogastva ki	ga še
Ker pa je mož mislil, da je še vedno kralj in da so novi zakoni le formalnost, se mora zagovarjati pred sodiščem, ker ima sužnje
Pandit Nehru, Krišna Menon in še nekateri drugi državniki Indije so med najvidnejšimi poborniki miru, svobode in napredka v svetu. In vendar v njihovi lastni deželi doživljamo še srednji vek ali vsaj daljno fevdalno dobo, pa čeprav ne po njihovi krivdi, kajti težka je dediščina, ki so jo podedovali iz preteklosti. Toda preidimo na stvar.
Pred dnevi se je v Indiji začel proces proti enemu izmed šest sto bivših kraljev številnih državic, iz katerih ie Indija sestavljena. Obtožnic« očita temu bivšemu kralju, ki je sedaj guverner Haideraba-da, Nuabu Miru Osmanu Ali Kanu Bahaduru, da ima še vedno tisoč sužnjev, kar je po novih indijskih zakonih prepovedano. Ne glede na izhod tega procesa, je zanimiv že sam obtoženec, bivši kralj in sedanji guverner Haidera-bada. Mož, o katerem govorimo, in ki nosi tako dolgo 1-me, ima v svojem haremu kljub častitljivi starosti 73 let, 373 žena. Svoj dvorec « 560 sobami ima v King Koti-ju. Njemu in njegovemu haremu streže 35.000 slug in evnuhov, vse skupaj pa straži njegova telesna garda, ki jo
sestavlja tisoč potomcev bivše arabske najemniške vojske, ki so jo njegovi predniki že pred davnimi časi privedli sem To pa še ni vse. Njegovo bogastvo je tako veliko, da mu ni para v svetu in da se tudi noben ameriški bogataš ne more z njim meriti.
Nuab Mir Osman, Ali Kan Bahadura je bil do pred leti kralj Haiierabada, ki šteje (9 milijonov prebivalcev. Ko je bil po novi ustavi Indije odstavljen in postavljen za guvernerja, je mislil, da je to le neka formalna zadeva. Zato je ohranil svojih tisoč sužnjev telesne straže in sedaj bo za to odgovarjal.
Cernu mu tolikšna telesna straža? Prej smo omenili njegovo palačo in njegov harem. K temu bogastvu bi morali še marsikaj našteti In sicer je Bahadura nekaj let dobival od indijske vlade kot odškodnino za podržavljenje njegovih zemljiških posestev letno apanažo okoli 700 milijonov lir. Pozneje pa so mu indijske oblasti izplačale kar enkratno odškodnino v znesku kakih 2 milijard lir. Pri tem pa mu je bila priznana lastnina nrd vso njegovo premičnino, ki je ni t«ko malo. Saj je sa-
mo en njegov diamant vreden okoli pol milijarde lir, in takih diamantov in draguljev ima mož toliko, da niti sam ne ve koliko.
Največje njegovo bogastvo se pa krije v dobro zaščitenih blagajnah. Temu bogastvu ro nadeli ime ((Zaklad Golkondc« in je skrito v podzemeljskih granitnih prostorih njegove palače v King Kotiju To bogastvo. ta zaklad je pred dvema stoletjema naropal eden izmed njegovih prednikov. A-saf Jah, ko je zasedel kraljevino Golkonde. Ruševine njene prestolnice se še danes krijejo nekje v džunglah Indije. Poznejši vladarji Haidera-bada so to bogastvo še pomnožili. Nikomur pa ni uspelo, da bi do njega prišel, na čeprav so se za zadevo zanimale tudi britanske sile v času, ko je Indija bila njihova kolonija.
K pomnožitvi tega zaklada je mnogo pripomogel tudi njegov sedanji lastnik Bahadur3, ki je znan kot zelo skop človek.
Koliko pa znaša veš ta zaklad? Kdo ve? Niti sam njegov lastnik ne Pred leti je tudi sam Bahadura hotel svoj zaklad prešteti. Zato je z
Bombava poklical znanega draguljarja Dinshana Gazdara. Ta je v podzemeljskih prostorih prebil šest mesecev, vendarle je nato nalogi odpovedal, ker da ji ni kos. Da bi o-cenil vse bogastvo, bi moral v kleti prebiti vse življenje. Povedal pa je, da je v zakladnici 68 velikanskih blagajn, ki so natrpane z dragulji. Ko so ga vprašali, naj pove. kolikšno je vse to. boga-stvo, je rekel da ne ve, vsekakor pa da se njegova vrednost''*sfeje v tisbče milijard.
Neki draguljar iz New Delhija je pred leti ponudil Ba-haduri v prodajo rubin od 15 karatov, toda Bahadura mu je odgovoril, da takih »drobnarij« ne kupuje. In ker je dragi ijar kazal, da v to ni pre-^ pričrn. mu je Bahadura no-kazal diamant težak 182 karatov, to se pravi dragulj, k' je za 7o karatov večji od največjega znanega dragulja ra svetu.
Bivši kralj in sedanji guverner se za sedanji proces ne zmeni, češ kdo mu kaj more. Toda na napačni poti je, kajti ne gre samo za to, kako in za koliko bo obsojen, gre za nekaj več. Njegovi ((kolegi«, ostali bivši plemiči, sultani in kralji — sedanji guver-
nerji posameznih držav, so nad to' zadevo zelo zaskrbljeni, ker se zavedajo, da poleg novih hidrocentral, tovarn n gradilišč, ki jih je v zadnjih letih v Indiji vedno več, se zakladi vrste Bahadurovih zaklade/ ne morejo ohraniti.
Ženske so darežljive
Združenje ameriških trgovcev je ugotovilo, da kupijo in podarijo, . ženske . mošk im dvanajstkrat v?č " različnih predmetov kot moški njim. Razen tega. so statistiki dognali, da moški večinoma ne kupujejo daril za svoje žene.
skupščina, odražajoč težnje in’ želje vseh narodov *YCtr m poglobitev spoznanja, kako nevarna je tekma v oboroževanju, mogla napraviti mnogo. Svetovna organizacija more vplivati moralno na velesile, če pred svetovno javnostjo jasno pokaže, kje so vzroki, ki ovirajo dosego sporazuma in priporoči ukrepe, ki bi privedli do prenehanja takega tekmovanja. Težko si je na primer zamisliti, da bi se kdorkoli drznil odkrito zoperstaviti zahtevi Generalne skupščine, ki bi se nanašala na prenehanje poskusnih eksplozij z jedrskim orožjem. To pa bi vsekakor mogel biti začetni korak, da bi se pogumneje pristopilo k vprašanju celotnega problema razorožitve.
Generalna skupščina bi morala prav tako sprejeti sklepe, na temelju katerih bi organi Združenih narodov, ki imajo nalogo delati na rešitvi problema razorožitve, osvetlili ta problem novim članicam. To pa so predstavniki tistih držav, ki bi okrepile dejavnost teh organov in delovale nepristransko v smeri iskanja rešitev, ki bi bile sprejemljive za vse stranke.
Toda pri vsem tem bi bilo najbolj bistveno, hkrati pa tudi najbolj realistično, če bi Generalna skupščina ločila tiste elemente vprašanja razorožitve, glede katerih je moč že pri samo malo več dobre volje doseči konkretne rezultate. Ce bo Generalna skupščina ravnala tako in če ne bo podlegla težnjam, ki so odraz blokovske razdvojenosti iri politike nasilja, tedaj bi sedanje zaspdanje te svetovne organizacije moglo utreti pot hitremu uresničenju soglasne zahtevne svetovne javnosti, da se preneha s tekmo v oboroževanju in tako ustvari tudi ugodno vzdušje za rešitev tu-d; drugih perečih mednarodnih vprašanj.
Nekoliko podoben položaj je tudi glede nekega drugega vprašanja, ki bo pritegnil pozornost delegacij 81 dežel. Gre za vprašanje gospodarske pomoči nerazvitim in nezadostno razvitim področjem, kajti velik napredek v razvoju znanosti in tehnike v industrijsko visoko razvitih deželah, kakor tudi pojavi, ki spremljajo ta napredek, predstavljajo vedno večjo nevgrnost, da se še bolj poglobi že itak globok
iiinMiMMilMiMnilmiMimminililiiiuiiHHiMiiHiiiiiiimMHMMiliniililiiilmiHiiHHliiuuiiiiliiiiniiiiiininiiiiMiiilliHlMliliiiiiiiiiiiiiiiinmiMiMfjmMiimnniMiimii mulim m miininHMimti
Z nedeljske prireditve P. d. «A. Čok» na Opčinah
iiiiiiiititiimiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiii
Domovi iz prekrškov
Folklorna skupina P. d. - A. Cok»
V Bruslju so uvedli naslednjo novost: vse denarne kazni zaradi prometnih nesreč a-li nespoštovanja prometnih predpisov se stekajo v poseben fond, ki služi izključno za graditev domov in parkov za otroke in starce. Edini pogoj je, da uprave tth domov drže obvezno vsak dan svojim gojencem predavanja o prometnih predpisih, ker veliko število ponesrečenih odpade vprav na otroke in starce.
Posnetki
z globine 8000 m
V neki brzojšvki, ki jo je Akademija znanosti ZSSR prejela s Tihega oceana od strani protimagnetske ladje «Vit-jaz«, je rečeno, da so sovjetski znanstveniki prvi na svetu uspeli napraviti fotografske posnetke v globini 5180 m pod morsko gladino. Ladja razpolaga s fotografsko kamf-ro, ki bo omogočila snemanje v barvah tudi v globini 8000 metrov.
Pogled na občirstvo
za motorizirane turiste
V poslednjih treh letih so V Evropi zgradili nad 60 (hotelov izključno Za motorizirane turiste. Safno na dolgi avtocesti od Stockholma do Palerma jih je 32. Ostali so razmeščeni po Nizozemski, Španiji, Franciji in Avstriji. V teh hotelih ne skrbe le za turista, ampak tudi za njegovo vozilo.
barva povsem suha. Ostale dobre lastnosti te nove barve so: ne lušči se. ne dela mehurčkov, po potrebi pa jo je moč odstraniti z navadnim milom in vodo.
Za radar
«nevidna» materija
Neko britansko podjetje za proizvodnjo radijskih in televizijskih aparatov je iznašlo tvarino, ki more napraviti za radar «nevidne» vse tiste predmete, ki bi jih z njo prevlekli. Ta tvarina, katere sestavo niso objavili, bi mogla napraviti za radar nevidna tudi letala in ladje, ker popolnoma vpija radarske valove in jih ne odbija. To tvarino so razstavili v salonu za letalstvo v Farnboroughu, po videzu pa je podobna kavčuku.
Vlomilci slikani
V Angliji so iznašli kamero, ki more snemati tudi v popolnem mraku, uporabljajo pe jo za odkrivanje vlomilcev. Kamera je navadno vešče skrita na vhodu v prostor, v katerem se nahajajo dragocenosti. Zadošča le premik kljuke na vratih in nevidni infrardeči žarki slikajo ((obiskovalca«. Vrhovni poveljnik londonske mestne policije je izjavil, da je ta revolucionarni izum pripomogel, dg so poslali v zapor že šest vlomilcev.
prepad med razvitimi in nerazvitimi deželami*
Dosedanje dajanje pomoči nerazvitim deželam se je v nekih primerih izkazalo za koristno, hkrati pa tudi za nezadostno in neučinkovito, To je najbolje razvidno iz dejstva, da vsoto, ki je bila do-sedaj v Faznih oblikah izdana kot pomoč za gospodarski razvoj zaostalih dežel v razdobju od leta 1954. do konca 1956. leta, predstavlja manj kot 2 odstotka tega, kar se v razvitih deželah letno potroši za potrebe oborožitve. Ta vsota je 8 do 10-krat manjša od tega, kar so gospodarski strokovnjaki OZN svoj čas priporočili kot letno potrebo zaostalih dežel, da bi le-te mogle povečati svoj letni nacionalni dohodek le za dva odstotka. Izhajajoč iz takega stanja je Gospodarsko-socialni svet OZN predlagal ustanovitev Specialnega fonda za finansiranje razvoja zaostalih dežel. Ta predlog je večina dežel članic OZN sicer sprejela, toda njegovo uresničenje naleti še vedno na mnoge ovire, ki prihajajo od strani posameznih velesil, predvsem od strani ZDA. A uspeh v tem pogledu bi pomenil zelo mnogo za stabilizacijo razmer v svetu, ker so zaostala področja običajno tereni, kjer se križajo nasprotujoči si interesi velesil, kar stalno ograža mir in varnost v svetu. Zaradi tega se pred Generalno skupščino hkrati z vprašanjem razorožitve postavlja tudi vprašanje pomoči zaostalim deželam, pri čemer bi morala OZN odigrati odločujočo vlogo, ker bi ona s tem dejansko uresničila eno od svojih bistvenih nalog, ki jih vsebuje ustanovna listina, namreč likvidacijo zaostalosti, lakote in revščine, ki tlači najmanj dve tretjini človeštva. Pogumnejše poteze pri izvrševanju te naloge bi hkrati predstavljale tudi ostvari-tem trdnih temeljev za mednarodno gospodarsko sodelovanje v duhu ustanovne lrstine te svetovne organizacije.
Poleg ‘eh dveh problemov bo generalna skupščina morala to pot preučiti tudi nekoliko kolonialnih vprašanj. Na dnevnem redu je tudi vprašanje Cipra in Alžira. Rezultati bodo v glavnem zaviseli od tega, koliko bodo nekdanje kolonialne velesile pokazale pripravljenosti, da odkrito pogledajo stvarnosti v oči, A-li z drugimi besedami, če bodo uvidele, po dosedanjih negativnih izkušnjah, da je tudi v njihovem lastnem interesu, da vskladu z načeli u-stanovne listine OZN poiščejo rešitve za vprašanja, kakršna sta ciprsko in alžirsko vprašanje. Tudi v tem pogledu more Generalne skupščina kot celota delovati s svojim moralnopolitičnim vplivom, zahtevajoč, da se v praksi spo štuje teoretično že davno sprejeto načelo o pravici vsakega naroda do samoodločbe in nacionalne neodvisnosti.
Od ostalih vprašanj, ki se nahajajo na dnevnem redu sedanjega zasedanja, je po njihovem pomenu poudariti predvsem tista, ki se nanašajo na predloge, da bi vnesli do ločene spremembe v sedanjo strukturo in mehanizem te svetovne organizacije. Tu gre predvsem za vorašanje povečanja števila članov nekaterih organov OZN, to je o vprašanju zastopstva posameznih delov sveta, na primer v Varnostnem svetu. Gospodar-sko-socialnem svetu itd. Tudi nj tem zasedanju bodo proučili vprašanje sprejema novih članic, načrt d »govora o odnosih med Organizacijo združenih narodov in nedavno ustanovljeno Mednarodno agencijo za atomsko energijo. Nato bo generalne skupščina poleg vrste socialni človečanskih in drugih vprašanj proučila večje število poročil, ki govore o delu Združenih narodov in njenih organov in n« temelju tega sprejela priporočila in sugestije.
Kakor vidimo, obstaja široki področje dela in možnosti, da XII. redno zasedanje Generalne skupščine ZN doseže dobre rezultate. Ce bodo ti rezultati večji ali manjši, bo zaviselo od vzdušja, ki bo skupščina v njem delala.
■iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiinuiiHiin
Nastop mešanega zbora iz Trebč
Poje ntoski zbor uSluvanR iz Padric
Poje moški pevski zbor s Proseka-Kontovela
Električni pisalni stroj
Neko francosko podjetje je izdelalo model električnega pisalnega stroja, ki izpiše povprečno 12 besed na sekundo. Tastatura nima le poedi-nih črk, ampak tbdti zloge, pa tudi fraze, ki se uporabljajo v vsakdanjem dopisovanju, kot so na primer »Dragi gospod«, «Vaš iskreni« itd.
Godba na pihala s Proseka Kuutuvela
V Angliji so dah v prodalo novo vrsto barve za stanovanja. Proizvaja še v vseh niansah in je povsem brez duha. Zadošča, da z njo samo enkrat premažemo steno, in dobimo enakomerno pobarvano površino. Po treh urah je
— Neskončno sem hvaležen zdravniku, ki ji je priporočil shujianjel
Potvarjanje
resnice
«Novi list« iz dne 5, sep-tehbra 1957, štev. 169 je ob-javil na prvi strani poziv na videmskega nadškofa Msgr■ Zaffonata, Ker je ta imenovat v Trčmunu, v rojstni vasi pokojnega pesniku Ivana Trin-ka, za župniku italijanskega duhovnika, kateri ne razume jezika vernikov. Novi župnik v Trčmunu je bivši kaplan iz Sv. Lenarta Stefanutti.
«Novi list« piše o ogorčenju, «ki zajema čedalje večje kroge jugoslovanskih katoličanov tu — in onstran državne meje«.
To pravično pisanje omenjenega lista je tako razkačilo pisune pri «Gazzettinu« in «Messaggeru», da sta se z njim spustila v polemiko, argumenti, ki potvorjajo resnico.
uGazzettino« je v petek 6. septembra objavil na četrti strani nepodpisan članek pod naslovom; aNemmeno lui to sapeva«,
V tem članku napada pisanje «Novega lista» in pravi, da niti Msgr. Trinko ni znal slovenski, da mi nismo Slo-venci, da se je naš pokojni pesnik naučil slovenščine v videmskem semenišču, da je govoril doma drug jezik, italijanski, ali furlanski in v dokaz citira Vagnerjevo knjigo ePoglejmo v Beneško Slovenijo» v kateri piše, ekako je Trinko obstal, ko je v prvem licejskem letu dobil slučajno v roke prvo slovensko tiskano knjigo in s tem izvedel, da imajo tudi Slovenci knjige, kakor drugi izobraženi -narodi, Nadarjenega mladeniča je tako navdušilo, da je sklenil temeljito naučiti se svojega materinega jezika Sam je pravil, koliko truda ga je stalo, preden se je naučil, brez učitelja, brez slovnice, brez slovarja utnalce slovenščino) in sicer *skrivaj in večinoma ponoči)).
Isto knjigo citira tudi «Mes-saggero Veneto« v dokaz, da nismo Slovenci, dne 8. septembra v članku z naslovom: eCristiani falsi, nazionalisti veri». Citiranje te Trinkove izpovedi v dokaz, da nismo Slovenci, je absurdno, nizkotno in proti vsaki logiki,
Trinko je govoril naše slovensko narečje že prej ko je šel v videmsko semenišče. V videmskem semenišču je slučajno prišel do slovenske tiskane knjige, (into ni v čast takratnim italijanskim odgovornim oblastem, ker bi bile morale preskrbeti, da bi bil prišel do nje že v osnovnih šolah), se je naučil književne slovenščine. Toda ni bil sam Trinko, ki se je naučil svojega književnega materinskega jezika iz tiskane knjige. Vsi narodi se naučijo svojega književnega jezika iz knjig in v šoli. Na žalost on šole v svojem materinskem jeziku ni imel.
«Nadiško narečje se zelo razlikuje od pravega slovenskega jezika,» trdi eGazzetti-no v svojem članku. Kakšna iznajdba! Vsi nacionalni dialekti se med seboj razlikujejo m razlikujejo se tudi od nacionalnega književnega jezika. Tako se tudi naše narečje razlikuje od književne slovenščine, toda s tem ni rečeno, da mi nismo Slovenci.
Neapeljsko, sardinjsko, sicilijansko ali milansko narečje, ne da bi naštevali stotine drugih, imajo mnogo manj skupnega z italijanskim književnim jezikom kot naše narečje s slovenskim književnim jezikom. Toda mi nismo nikoli trdili, da niso Italijani Napolitanci, Sicilijanci in drugi Italijani se naučijo kot Slovenci svojega književnega jezika v šoli. To velja tudi za beneške Slovence in to so jasno dokazali naši dijaki, ki študirajo na slovenskih šolah v Trstu in Gorici. To ve vsak pošten človek in vedo tudi pisuni pri omenjenih videmskih listih, a nočejo priznati.
«Messaggero Veneto« obtožuje «Novi listn, da piše laži in budalosti, «ker meni, da mu je dovolj prekrstiti «Ter-cimonte« (!) v Trčmun in «San Pietro al Natisone» (!!) v St. Peter Slovenov, da bi izbrisal furlanstvo in itali-janstva tiste doline, katera je dala v vseh vojnah prostovoljce in heroje Italiji, njeni pravi domovini)).
Vsakikrat, ko piše eMessug-gero« kakšne neumnosti, jih prečitam in prevedem 7 (kletnemu razsodnemu starčku iz moje vasi. Na to zadnjo eMes-saggerovo» neumnost mi je takole odgovoril: sKudar začne zahajati p rase v rž, moraž rž požeti ah pa prasca ubiti, kajti, ko začne enkrat prase v rž, brez rži ne more več Živeti. Nekaj podobnega je z ttMessaggerom«. Začel je zahajati v laž in brez laži bi sploh e mogel živeti. Kar pa se tiče tega, da prekrščuje «Novi list« «Terčimonte» t> Trčmun, dela tako, kakor tisti 'kokošji tat, ki je obtoževal sodnika, da mu je ukradel kokoši«.
Mislimo, da je naš starec, Čeprav z osnovnimi in grobimi besedami, zelo lepo povedal in razsodil,
Mi nismo nikoli prekrščena-li naših vasi. Rojstna vas pokojnega Ivana Trinka se imenuje Trčmun že od kar obstaja. Za beneške Slovence je reka, ki teče po glavni dolini, Nadiža in ne «Natisone«. Srednje je Srednje in ne sStregnas, Dreka je Dreka in ne uDrenchia» in Kolovrat je Kolovrat, ne eColle attrato,« kakor je rekel neki «puri-stični« pokrajinski svetovalec. Ni pa potrebno, da veruje sMesseggero)) nam ali sNove-mu listu«, ker pravi, da smo «titini» (za ta list so »titini# vsi tisti, ki molijo očenaš po slovensko). Naj vzamejo v roke tisti ljudje, ki so okrog tiMessaggera«, zgodovinske do. kumente in knjige, ki so jih pisali italijanski pisatelji. Radi bi jim priporočili Ciconi-jevo knjigo idJdine e sua Pro-vincia», ki je izšla v Vidmu 1862 leta. Ciconi je v tej knjigi uvrstil, v teritorialni razdelitvi videmske pokrajine na strani 64: Stpeterski okraj v trinajsti okraj in piše: San Pietro degli Slavi. JVa strani
74.,	kjer je naštel občine, ki spadajo pod ta okraj, piše še enkrat: S. Pietro degli Slavi in S. Leonardo degli Slavi.
Na strani 215, kjer piše o beneških dialektih, pravi o našem takole: «Un dialetto strnile a q uello di Lubiana parlasi dagli abitanti deli in-tero di stretto di S. Pietro, det to percid degli Slavi, e nella parte montuosa det dt-stretti di Cividale e Tarčen to. Nel comune di Resia, compre-so nella valle omonima del di stretto di Moggio, si parla uno slavo alquaato diverso dal precedente, Nelle guerre napoleoniche, le milizie russe transitando pel Friuli trova-Dano interpreti ne’ Resiani, e t Cosacchi conversa vano čo’ nostri Slavi meravigliando n sentire la loro favella sulle labbra di gente nata e stan-ztata in Italia. Tutti derivano dagli Slavi Windi, che nel secolo VII occuparono le Al-pi Giulie, e nella provincia udinese sommano a 31 mila«.
«Gazzettino» piše. nadalje v svojem članku, da je zgodba o slovenskem jeziku in o Beneški Sloveniji že preveč stara tudi kot šala (anche come barzelletta) Da so bili vsi u-radni dokumenti pod Beneško republiko pisani v italijanščini v naših dolinah. Mi pa se vprašamo, kdo jih je razumel, če so bili pisani v italijanščini? Naši ljudje gotovo ne!
Tisti «zgodovinar», ki je pisal članek v »Gazzettinu«, bi moral vedeti, da je uradni tudi Dožev dekret od 12. oktobra 165«. leta, ki izjavlja, da sta sodolini (L andarska m Mjerska) ločeni« ne samo od Cedcda, ampak tudi od domovine« (non solo dal terri-torio stesso di Cividale ma dalla Patria stessa).
2.	aprila 1778. leta potrjuje drug Dožev dekret, ki je bil odobren tudi od Senata, da Slovenija (Schiavonia) oje drugi narod in ločena od Furlanije in se upravlja sama«. Lahko bi našteli še druge dekrete, a mislimo, da bo dovolj, ker vemo, da ne prepričamo uGazzettina« i «Messag-g era« z nobenim »dekretom«, kajti če bi priznala resnico, bi odžagala vejo, na kateri sedita. Eno nam je žalj in sicer to, da ne bodo citati naše resnice Vsi tisti, ki so čitali «Messaggerovo« in sGaz-zettinovo« laž.
IZIDOR PREDAN
Izpiti na osnovnih šolah
Jesenski rok izpitov se prične na vseh osnovnih soiah go-riškega okrožja dne 23. septembra t. 1. ob 8,30.
Podroben razpored je sledeči:
23. in 24. sept. t. 1. izpiti čez
1.,	2. in 4. razred na vseh šolah okrožja;
25. in 24J. «ept. izpiti čez 3. in 5. razred v Gorici — Ul. Croce in Ul. Randaccio, Standrežu, Povrni (za Pevmo in St. Maver) Steverjanu. Valerišču bi v Mirniku (za Mirnik m Skr-1 jevo);
26. in 27. sept. v Podgori in Plešivem:
28. sept. v Jazbinah.
Izpiti na šolah doberdobske-ga okrožja:
23. in 24. sept. popravni izpiti čez 1., 2. in 4. razred na vseh šolah;
izpiti čez 3. in 5. razred:
25. in 26. sept. v Doberdobu Sovodnjah. na Vrhu in v Dolu;
27. m 28. sept. v Rupi in Jamljah.
izpite komisije so iste, kot v prvem roiku.
Istočasno bo tudi vpisovanje, ki se zaključi 30. t. m. Otroci rojeni 1. 1951 (za prvi razred) so dolžni predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju, ostali pa spričevalo.
Šolsko leto 1957-58 se otvori
1.	oktobra t. 1. s šolsko mašo; renden pouk se prične 2. oktobra.
Baletna šola
SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA
Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu pričenja z oktobrom 1J57 z baletno šolo v Gorici za otroke do 10. leta starosti in za mladino od
10.	do 14. leta; poseben oddelek bo tudi za mladino od 14. leta naprej. Solo bo vodil izkušeni tržaški koreograf Adrijan Vilies.
Vpisovanje do 30. septembra v kavarni Bratuž v Gorici.
Uprava SNG - Trst
Sporazum za električne varilce
Poudarja se potreba po aktivnem sodelovanju delavcev pri vodstvu
Zaradi povečanja proizvodnje jim bodo povečali plače
Borba električnih varilcev tržiške ladjedelnice je ena izmed najbolj trdih borb, ki so jih ladjedelniški delavci ime? li od nastanka ladjedelnice pa so danes. 69 dni so vodili stavko, v kateri je sodelovalo na stotine varilcev, ki so s svojim ravnanjem popolnoma paralizirali ladjedelniško delavnost. Po daljših pogajanjih, na katere je moralo ravnateljstvo pristati zaradi odločne in enotne borbe vsen delavcev CRDA, je bil 5. septembra podpisan sporazum, katerega je notranja komisija CRDA te dni objavila v časopisih, da bodo delavci poučeni o doseženih uspehih
Besedilo pogodbe priznava pravico, ki so jo delavci postavili	med	stavkovnim	giba-
njem, da se jim zaradi modernizacije dela in povečanja proizvodnje povečajo tudi plače	in	da se	povečanje	proiz-
vodnje in zaslužka ladjedelnice	na	tem	delovnem	mestu
pravično razdeli med delavce in	podjetje.	Predstavniki no-
tranjih komisij in ravnateljstva so na kraju samem ugotovili, da se je proizvodnja z novimi električnimi varilnimi stroji dejansko povečala in da je temu primerno treba povečati tudi zaslužek ljudi, ki delajo z njimi. Ce bi se delavec čutil oškodovanega ima po sporazumu pravico, da se pritoži na notranjo komisijo, ki bo primer posredovala ravnateljstvu.
Obenem se poudarja, da je treba doseči vedno bolj aktivno sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetja.
Prošnje za partizanske dajatve
Opozarjamo vse tiste, ki so leta 1948 vložili pri dr. Grudnu prošnje za partizanske dajatve, da je Intendenca di fi-nanca te dni pozvala vsC te osebe, naj prošnjo ponovijo
V petek, soboto in nedeljo košarka
Veliko zanimanje
za mednarodni turnir
na posebnem obrazcu, ki ga dobijo na njenem sedežu. Zaradi podrobnejših navodil naj se zainteresirane osebe zglasijo na sedežu SKGZ v Gori-Ul. Ascoli 1
Športni dnevnik
Lahkoatletski dvoboj bo drugo nedeljo
20.,	21. in 22. septembra bo v dvorani Ginnastica v Gort ci mednarodni košarkarski turnir, za katerega vlada v Gorici veliko zanimanje. Turnirja se bosta poleg domačih ekip Ginnastiche m Dopolavo-ra _ SAFOG udeležili dve močni ekipi iz Ljubljane in Zahodne Nemčije.
Odkar imamo v Gorici tako veličastno telovadnico, ki nam jo upravičeno zavidajo večja mesta v državi kot je Gorica, vidimo zelo pogosto res kvalitetne športne prireditve, ki bi jih sicer ne videli. V gosteh smo imeli že celo vrsto inozemskih košarkarskih ekip in državnih reprezentanc (v zadnjem času Cehe in Romune), ki so nam prikazali res lep šport, ki ga kljub dobrim ekipam, ki jih imamo doma, ne vidimo vsak dan.
Medtem ko pozdravljamo iniciativo goriških športnih krogov po krepitvi športnih stikov z sosednjimi državami, izražamo Audi željo, da bi se nadaljevalo po tej poti, ki lahko toliko pripomore k medsebojnemu razumevanju in spoznavanju, kar je nedvomno velike važnosti za mirno sožitje med narodi in državami.
Vpisovanje otrok v šolo v Ul. Croce 3
Goriško županstvo sporoča, da bo občinska šola v Ul. Croce štev. 3 odprta za vpisovanje šolarjev od 23 do 28. septembra od 9. do 12, ure. Pravico do vpisa imajo otroci rojeni leta 1952 1953 in 1954.
Pri vpisu morajo predložit1 rojstni list ter potrdilo o cepljenju proti kozam in davici.
DEŽURNA LEKARNA
Ves teden je odprta če? dan in ponoči lekarna San Giusto, Korzo Italia, tel. 31-51.
- KINO -
CORSO. 16.30:	«Sissi,	mlada
cesarica«, R. Shneider in K. Bon. v barvah.
VERDI. 16.30: «Ljubimci sna«. J. Ponnes, J. Catten.
VITTORIA. 17.15: «Ljudje obsojajo«, D. Dors; prepovedano mladini do 16. leta.
CENTRALE. 17.00:	«Tajnost
suor Angele«, Raf Vallone, S. Desmarets.
MODERNO. lff.OO:	»Uranova
mrzlica«.
Dar g. Bombi
Zena pokojnega senatorja Giorgia Bombija, kateremu je županstvo postavilo doprsni kip v Ljudskem vrtu, je poslala županu zahvalo za to dejanje ter priložila dar 150 tisoč lir, za katere se župan zahvaljuje.
 tt« .
Za dostojnejši promet
Inšpektoratu za motorizacijo so prijavili sledeče motocikliste, ki so s svojimi vozili povzročali prevelik ropot' Carlo Furlan iz Ul. Blaser-na v Gorici, Bruno Codernaz-zi z Oslavja, Giovanni Bi-siach iz Rafuta, Umberto Pa-rovel iz Tržiča, Tullio Toso iz Gradiške. Marino Cimadori iz Nabrežine, Giuseppe Alba-nese iz Tržiča in Elvino Per-si iz Ronk Za en mesec so odvzeli o-brtnico za prikolico Brunu Stabilu iz Gorice, za nekaj dni pa motorsko knjižico motociklistu Valentinu Godess iz Medee.
Včeraj najnižja 5,2 stopinje
Na goriškem letališču so včeraj zabeležili najnižjo temperaturo 5,2 stopinje ob 5. u-n, najvišjo pa 20 stopinj ob 13. uri. Ce izključimo mraz, ki smo ga preživeli preteklo zimo, potem je včerajšnja temperatura najnižja v letošnjem letu. To pa obenem pomeni, da se kljub toplemu soncu, ki za nekaj opoldanskih ur ogreva zemljo in ljudi, vendarle bližamo jeseni in nižjim temperaturam Ce se opoldne še prestaja v lažjih poletnih oblekah, je treba zjutraj in zvečer obleči toplejšo obleko ali. površnik. To nas opominja, da bo čez dobre tri mesece že božič.
 «»-------
Motociklist v avtomobil
Ko se je 53-letni Antonio Pe. truzzi vračal na svojem motociklu iz Gorice proti Me'dei, kjer stanuje, se mu je pripetila na državni cesti v Ločni-ku prometna nesreča, v kate* ri se je precej poškodoval. Ko se je peljal po Ločniku. ga je prehitel avtomobilist Franco Brozzi iz Ul. Cristi 9 v Gorici, ki je vozil avtomobil znamke «Fiat 1.100». Avtomobil je prehitel motociklista in se u-stavil na desni strani ceste skoraj tik pred motociklistom. Kljub vsej dobri volji Petruz-zi ni mogel preprečiti trčenja. Njegove poskuse je zavirala tudi večja posoda, ki jo je vozil na rezervoarju. Zaletel se je v zadnji del avtomobila in se poškodoval po levem kolenu, desnem stegnu in levi roki. 7 rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia kjer so ga obvezali in mu prisodili prognozo šestih dni,
 «»—-
Slabost na trgu
Z rešilnim avtomobilom Zelenega kriza so odpeljali v bol nišnico pri Rdeči Risi 15-letne-ga Bruna Capotorta iz Ul. Tor. riani 35 v Gorici. Na trgu mu ie v dopoldanskih urah nenadoma postalo slabo. Bližnje osebe so takoj poklicale rešilni avtomobil, s katerim so bolnika odpeljali v bolnišnico.
BOLOGNA, 17. — V okviru priprav za atletski dvoboj mo. ških reprezentanc Italije in Švedske, ki bo 28. in 29. t. m, v Trstu, so bili na kolektivni trening v Gorico sklicani naslednji atleti: Berruti. Mon-tanari, D’Asnasch, Ciardullo, Cazzola, Ben venufo, Sanger-mano, Boccardo, Lombardo, Loddo, Calamari, Fattorini, Spinozzi, Pancera, Scavo, Del-la Minola, Baraldi, Rizzo, Am bu. Costa, Perrone, Bonaiuto, Giovanetti, Taddia, Bruno, La-velli, Mazza, Zambont, Morale, Massacesi, Cordovani, Martini, Roveraro, Bravi, Ulivelli, Ca-valli, Gatti, Reggi, Ballotta, Cappellari, Chiesa, Meconi, Monguzzi, Consolini. Rado. Giacobbo. Lievore Giovanni in Lievore Carlo.
* * »
STOCKHOLM, 17.	— Za
dvoboj z Italijo je svedska atletska zveza določila naslednje atlete po disciplinah:
100 in 200 m: Bjoern Malm-roos. S. O. Westlund; 400 m: Alf Pettersson, Lennart Jons-son; 800 m: Dan Waern, Rolf Gottfridsson:	1500 m:	Dar.
Waern, Ingvar Ericsson; 5000 metrov:	Karl Lundh, Karl
Lund; 10.000 m:	Rune Aah-
lund. Sten Olsson: 110 m ovire:	Ove Andersson, C. E.
Joenhnemark; 400 m ovire: P. O. Trollsaas, P. O. Swartz; 3000 m ovire: Gunnar Tjoer-nebo. Lars Helander; štafeta 4x100 m:	P. O. Trollsaas,
Bjoern Malmroos, S. O. West-lumd. S. A. Loefgren; štafeta 4x400 m:	Goesta Braenn-
stroem, Hasse Lindgren. Len-nt Jonsson. Alf Pettersson; daljina:	Arne Eriksson. Bertil
Strand; višina: Stig Pettersson. Rickar Dahi; palica: Ragnai Lundberg, Lennart Lind: tro škok: Roger Norman. Sten E rickson; disk: Lars Arvidsson, Oesten Edlund; krogla:	Erik
Uddebom, Torsten von Wa chenfeldt:	kopje:	P. A. Ber-
glund, Jan Smiding; kladivo:
Birger Asplund, Knut Noren.
¥ * *
-<( »-
' ' (fcopjf)
83,34 m, nov rekord SZ
MOSKVA, 17. — Na lahkoatletski prireditvi v Kijevu je Viktor Cibulenlko zagnal kopje 83,34 m, kar je četrti najboljši rezultat na svetu in obenem sovjetski rekord. Svetovni rekord ima Norvežan Egil Da-nielsen s 85,71 m; dosegel ga je na olimpijskih igrah v Mel. bournu.
BUKAREŠTA, 17. — V okviru mednarodnega prvenstva Romunije so bili doseženi naslednji boljši rezultati: Višina: Sitkin (SZ) 2.10, kladivo: Kri-vonosov 65.91, krogla: 0’Brien (ZDA) 18.55, 10.000: Bolotnikov (SZ) 29’40"2. kopje: Kuznetsov 75,94, daljina: Ovanisien (SZ) 7.56; 100 m: Murchison (ZDA) 10,4; 400 m ovire; Litujev (SZ) 51.6;	400 m:	Wicsenmeier
(Rom.) 47,5 (rekord), enako Nrkolski (SZ).
Ženske: kopje: Diti (Rom.) 51.24:	80 m ovire:	Serban
(Rom.) 11.1. Lujjin (Kit.) 11,2 (rekord); 800 m:	Aframova
(SZ) 2.08.8; 400 m: Aframova (SZ) 55,3; 100 m: Bloernhoff (Hol.) 11,8.
Zanimivo je, da imajo Rusi poleg svetovnega rekorderja Stefanova in skoraj enako dobrega. Kaškarova tudi Sitkina. ki skače blizu svetovnega rekorda.
* * *
PRAGA, 17..— Atletski dvoboj v Pragi med ČSR in Madžarsko se je v moški konkurenci končal z zmago Madžarov 108:104, v ženski pa z zmago CSR- 59:45. V teku na 10.000 m je Szabo tik pred ciljem premagal Zatopeka in zmagal s časom 29:46,3.
* * *
TURKU, 17. — Olavi Vuori-salo, 24-letni Finec, je danes zmagal v teku na 2 milji z odličnim časom 8.38,8, pri čemer je pustil za seboj Angleža Gor. dona Pirieja in Derka Ibbotso-na, ki je svetovni rekorder na
Kdo so prvaki
s Švedsko v Trstu
2 milji. Pirie je dosegel čas 8.39. Johnson, ki je dobil v Melbournu srebrno medaljo, je zmagal na 800 m z 1.47,9 ter pri tem premagal Finca Ola-vija Salonena, ki ima skupaj z drugimi svetovni rekord; Sa-lonen je dosegel 1.48,7..
SABLJANJI;
Madžari prvaki v moštvenem floretu
PARIZ, 17. — V finalni skupini svetovnega prvenstva v floretu moštev je Madžarska premagala Francijo z 9:7, Italija pa SZ z 11:5. V drugem kolu je Francija premagala Italijo z 10:6 in z enakim rezultatom Madžarska Sovjetsko zvezo. V tretjem kolu je Madžarska premagala še Italija z 9:5 ter Francija SZ z 10:4.
Svetovno prvenstvo si je torej osvojila Madžarska.
Končna klasifikacija:
1. Madžarska, tri zmage.
2. Francija, dve zmagi in en poraz.
3. Italija, ena zmaga in dva poraza.
4. Sovjetska zveza, trije porazi.
's-	.*	v-
VA-VA-
m,/;? '
KOLESARSTVO
PLAVANJE
Odlični rasi mešanih štafet SZ
Drugi dan plavalnega dvoboja med SZ in Vzh. Nemčijo v Leipzigu so sovjetski plavalci dosegli sledeče odlične rezu1-tate:	100 m prosto ženske:
Woog 1,06; 4x100 m meš. ženske: 4.59,9: 100 m prosto mo ski: Sorokin 56,6: 1500 m: S’ru-žanov 18.43; 4x100 m mes. mo ški:	4.19.4.	Sorokinov čas je
doslej najboljši v Evropi v sladki vodi. Prej je imel najboljši rezultat v sladki vodi Italijan Pucci s 57.0, ki ga je pa Sorokin že izenačil pred tedni. Časi štafet so pa blizu svetovnega rekorda.
Riviere bo danes poskusil zrušiti rekord v enourni vožnji
MILAN, 17. — Francoski dirkač Roger Riviere je danes treniral na dirkališču Vigorei'
li.	Kot je znano, namerava zrušiti rekord v enourni vožnji. Svojo formo pa je preskusil v dirki na 10 km. Dosegel je čas 12.37,6 s povprečno hitrostjo 47,518 km, kar je enak čas. kot ga je dosegel pred časom Baldim. Razlika pa je 7 tem. da je lahko Riviere vozil hitreje, ker je vedel, da vozi ie 10 km. medtem ko je Bal-dini hotel doseči boljši čas od Anquetilovega.
Jutri popoldne bo pa Riviere poskusil voziti eno uro.
Coppi na prvi cestni dirki po dolgem presledku
COLLECCHIO (Parma). 31. Tudi Fauste Coppi je nastopu na dirki, ki je bila na 5 km dolgi krožni progi. Dirkači so prevozili 100 km. Zbralo se je mnogo gledalcev, ki so hoteli ria“ sti videti, kako bo vozil Coppi. Opazilo se je, da je campio riissimo že dobro v fornoi. Zmagal je Cassano m moštva «Carpano-Coppi». ki je ušel pri 17. krogu skupno z Baffije®' Maulejem in Ponzinijem. Petl je pa bil Coppi. potem ko je prav na koncu zapustil z* seboj ostalo skupino. Za zmagovalcem je zaostal r42”, toda bil pa je le 5” pred AstrUO ter 9” pred Padovanom. S časom Padovana je potem prisl* vsa skupina.
Odgovorni ureanne STANISLAV HENKO Tiska TisKarsf zavoa ZTT - Trsi
S AH
Danes odpotujejo jeseniški
šahisH na mednarodni moštve-
ni šahovski turnir v Gardone
v Italiji, na katerem bodo sodelovala mečna mesiva iz raznih evropskih držav. Poleg Jeseničanov bo od Jugoslovanov nastopilo še moštvo Slavije iz Beograda in verjetno še katero moštvo. Jeseničane bodo zastopali tile igralci:	Grosek.
Vospernik, Korošec, štrumbelj in Jan.
KINO PROSfK-KONTOVEl
predvaja danes 18. t. m. z začetkom ob 19.30 uri Warner Bros film
Dinozavrovo prebujenje
KINO SKEDENJ
predvaja danes 18. t. m. barvni film:
Tanganika
V glavni vlogi nastopa VAN HEFLIN
a,mvriiiiiu,i),))*
predvaja danes 18. t. m. film:
«Vražji general
Brez kakih izrednih rezultatov je Paternoster ohranila državno prvenstvo v treh disciplinah: metu krogle, kopja, diska
Moški:
100 m Berruti 10"*
200 m Berruti 22”1 400 m Lodido 48”6 800 m Scavo 1’51”1 1500 m Baraldi 3’49”4 5000 m Baraldi 14’34 '6 10.000 m Perrone 31’05”2 110 m ovire Mazza 14"7 400 m ovire Morale 51 ”8 Višina: Cordovani 1,94 Daljina: Bravi 7,42 Troskok: Gatti 15.21 Palica: Ballota 4.00 Krogla: Meconi 16,70 Disk: Consolini 51,73 Kladivo: Giovanetti 55,20
Kopje: Lievore 74 4x100 m: Assi G R. Ftrenze 42”1 4x400 m: A.S. Roma 3T8''9 Hoja na 10 km: Dordom 45’44’ 3 Zenske:
100 m: Leone 12”
200 m: Leone 25”3 400 m: Savorelli 59”
800 m: Virgilio 2’18”7 80 m ovire: Musso 11 ”5 Višina: Giardi 1,63 Daljina: Fassio 5,39 Krogla: Paternoster 12.93 Dišk: Paternoster 44,74 Kopje: Paternoster 42.95 4x100 m: S.C. Italia 48’6
»‘♦T*
Film junaštva m zarote iz Hitlerjeve dobe.
LOJZ
KRAIGHER
r
kontrolor] ŠKR0BAR 1
Roman
V,!* se zasmeje zvonko. «Zdaj sem dobra tudi jaz. Zdaj ;t. Vsi smo dobri.j>
,Ali nisi nikdar srečala pametnega cloveka?»
»Pametnih dovolj; pravega — nikoli!«
«In si že obupala, da ga še srečas?«
Nebo je bilo čez in čez prepreženo z oblaki. Tema je nastala kakor v rogu. V daljavi se je bliskalo — a dežja ni.
Molčal sem — nekoliko neodločno...
Pred trgom se obrne Filipina:
♦Ali jih počakava?«
«Oh kako pa! Ze sami najdejo domov!«
Ona’ odklene svoje hišne duri. Obrne se in mi poda roko. Hitro stopim k nji na prag — pa jo zavrtim, da sva naenkrat v veži.
«Kaj vendar mislis?«
Iz kuhinje se oglasi ropot.
«Sem stopi, Arnošt!« Potisne me nekam in zapre za mano. V temi tipljem in zadenem ob kljuko. Na pragu stojim med
dvojnimi vrati...	,	,,	.	.
Tako tiho in nenadno so se odmaknila notranja vrata v sobo, da me je zaskelela luc v oči. Filipina pa je razprostrla roke...
XII.
V slovenski družbi me niso več dražili s Filiko. Zadovoljno so se muzali in me gledali prijazno. Skoraa ljubeča j«
postala naklonjenost nekaterih priganjačev. Vendar sem čutil mnogokrat neko prezirljivo pokroviteljstvo: Prijatelj, dobro delaš! Nam je prav! Ce bo tudi zate prav, to ni naša skrb! Tu in tam celo omalovaževanje: Ah, ti?! Dobro! Ti si že na svojem mestu! Največkrat pa ravnodušno odkritosrčnost: kot preprost zarotnik, ki ima poleg drugih samoumevno nalogo pri podmi-niranju trdnjave.
Moj izlet	s Filipino je jamčil vsem — zaroko.	Sicer	so
slutili, da mi	ne more biti preveč resno z	njo; a računih	so
trdno, da bo	do volitve stvar držala.
Nemci so	bili bolj nemilostni z menoj.	Verjeli so	govorici,
da jim speljem Filipino; vendar so še upali, da me pridobe na kak način — če ne drugače, vsaj za abstinenco.
Davkar je bil strašno ljubezniv, že ves mesec mi je dovoljeval najrazličnejše svoboščine v uradu. Sam me je vzpodbujal, naj le grem in naj se veselim življenja, dokler se mi nudi. Podaril mi je marsikatero urico dolgočasnega uradovanja. Svojeročno je izvršil moje delo in mi prihranil skrb; ali pa jo je naložil Sormannu, ki je zavistno skremžil usta in se ozrl ironično za menoj; saj še prideš po račun, kolega!
Schabot je še vedno čakal na upokojitev. Iskali so naslednika: Slovenca niso marali, Nemcev pa ni bilo na razpolago. Pogajali so se z davkarjem Loschinskim, domačinom od Sv. Jedrti, ki pa je bil na lepem mestu ob železnici v nemškem delu Štajerske in ni bil kar tako meni nič tebi nič pripravljen, žrtvovati to udobnost zaplankanemu dolgočasju svojega rojstnega kraja. Loschnigg ga je bil imel že v volivnem imeniku in je prav zaradi njega precej zavlekel volitve. Z njim bi bilo stališče Nemcev v drugem razredu neporušljivo. Ker pa so ga morali končno le črtati, sem prišel jaz iz tretjega kot zadnji v drugi razred in položaj se je nekoliko Izpremenil v korist Slovencev.
Glasov je bilo v tem razredu šestindvajset; enajst slovenskih in petnajst nemških. S Filipino bi jih imeli mi dvanajst in Nemci štirinajst. Dr. Žižek pa je nekaj namigoval, da prisili falitnega mesarja Gamserja in Mihaela Iskro k oddaji praznih listkov, čudil sem se: Iskro? To bi bilo res zabavno zame. Odvetniki so vsemogočni! — Pri razmerju dvanajst in dvanajst bi odločeval seveda žreb. In kdo ve — županski stolček
je vabil Slovence. Po polnoči se je pri Seljaku po navadi začel prepir o kandidatih. Dr. Žižek bi jim bil najbolj po godu, a je preekstremen naprednjak. Veleposestnik Klinar je zopet pre-fanatičen klerikalec. Starina dr. Kurbus bi imel še največ upanja; a vsi so se bali, da bi bil premehek in preveč neodločen proti Nemcem.
Tako so predli pravljico o medvedovi koži.
Nekoč stojim na trgu pod široko lipo in se zagledam v stransko ulico za brhkim usnjarjevim dekletcem. Nenadoma začutim srep pogled na sebi... Zupan stoji pred hiso. Z rokami na hrbtu, s sklonjeno glavo, izpod naježenih obrvi me gleda mrko in sovražno.
Stresem se in dvignem roko do klobuka.
On ne vidi. Zamišljen je njegov pogled, obrnjen vase. Gotovo premišljuje, kako bi me privil za moja dva glasova.
Prestopim se in pozdravim:
♦Klanjam se, gospod župan!« Seveda nemško. Bog mi ne zmešaj pameti, da bi se kdaj izpozabil po slovensko! S kmetičem, je druga reč! Ta mu prinaša krajcarje in je ves zaverovan v njegovo milost.
Hipoma je življenje v njem. živahno si potreplje nos, izraz v obrazu mu je mahoma sladak; stopi mi naproti' in me pozdravlja z roko. Vse te njegove imenitne kretnje dostojanstvenika so brez dvoma naučene od kakega kanonika, morda celo od škofa. Njegov nagon je dobro uganil, kje se naj uči vedenja, da ga bo spoštovalo ljudstvo.
♦Lepo, lepo, gospod kontrolor!« Prime me pod pazduho in gre z menoj mimo lipe pa šepeta skrivnostno: «Jaz vam čestitam! Nja, najbolj pametno storite, če jo vzamete! Ona ima denar, trgovina dobro gre. Le vstopite v našo gardo! Tržani vas z veseljem sprejmemo. Nja — prej ali slej postanete naš davkar. Ce tu stanujete, če imate tu družino in posestvo, vas morajo imenovati. Nja — mi vas podpiramo... Tisto zadnjič smo popolnoma potlačili, lahko ste čisto brez strahu — nja! In gospodična Filipina — mi jo vsi spoštujemo! Vedno je bila z nami, vedno zvesta in neomajna, tržanka med tržani... Dobro srečo torej! Saj razumem: — stvar je tajna, ni še dozorela! A le pogum, gospod kontrolor, kar zagrabite! Mi se zanesemo na vas — nja... Saj sami veste: roka roko umiva!«
Prišla sva mimo šole. Loschnigg me izpusti in se skloni K nadučiteljevemu Radku, ki se igra na trotoarju z očetovim cilindrom.
♦Ali greš z menoj, Radek? Pojdi, Radek, po bonbone-Poln cilinder jih dobiš. Tako!« Povezne mu klobuk do ušes ih ga odpelje za roko.
Pretkanec ve, da si zaveže starše s to ljubeznivostjo. Mati gleda smehljajoč se med rožami skozi okno, a si ne upa-ugovarjati. Oče se bo jezil, vendar mu ostane občutek dolga-Župan pa je zadovoljen, če lahko reče: Vidite, kako sem dober z vami; vi pa mi vračate s sovražnostjo!
Avdienca je pri kraju. Ukazano je torej; Voli z Nemci, da si prihraniš batine! ♦šuft« je odložen in spravljen, a ni " pozabljen.
Po cesti je prišel notar. Zaradi njega najbrž je bil pobegnil župan.
«Ali je govoril o volitvah?«
«Ne! Naravnost ne! Morda je hotel kaj namigniti!«
♦Nič se ne bojte! Le recite mu, da boste z njim volili! Saj ne more kontrolirati!«
Notarja smo poznali v davkariji. Uradoval je z nami sam° nemški. V njegovih pogodbah je bilo vedno kaj napak. Saj jih po navadi ni zagrešil sam, a za svojo pisarno je pač odgovoren-Zato se je prilizoval davkarju in vsem nemškutarjem davčnega urada, da so ga kulantno opozorili, če je bilo treba kaj popraviti. Notarski akti so seveda važna reč; lahko bi zagazil v neprijetne sitnosti, ko bi imel sovražnika med nami.
Slutil sem, da mu je dokaj zoprna kandidatura za županstvo. Prvič je bila bržčas tako samo grad v oblakih, drugič pa mu je škodila v uradih. Zato se je hodil laskat zadnje dni celo Postruschniggu.
Na notarjeve besede sem takoj pomislil: Potem me tudi dr. Žižek ne more kontrolirati! — Strah, ki mi ga je vzbudi' Loschnigg, je odjenjal: Ce se plašijo celo gospodje kot notar " sam bodoči nas župan! — zakaj bi se ne ustrasil jaz, bore kontrolorček? Zakaj bi moral biti ravno ti junak, moj ljubi Arnošt? Kdor bo teze kontroliral, tistega upiliš!...
(Nadaljevanje sledi).