Elggi=lbrai=lUrt]E=] Izhaja vsak petek. □ □ Uredništvo in upravništvo: Kopitarjeva ulica št. 6. EHaBMFIMS Brai=!t5aE3rai=i Naročnino znaša: celoletna.. K 4— Doluletna.. „ 2— četrtletna.. „ r-Posamezna št. „ o'to (=ES[= EEEIHB GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Štev. 13. V Ljubljani, dne 27. februarja 1914. Leto IX. Splošna vojaška dolžnost. Naše organizirano ljudstvo je dobilo moč v roko. Doma ima politično gospodarstvo v rokah, v državnem /.boru ima skoraj samo svoje zastopnike. Pametni ljudje to vidijo, tudi stanovi, ki so ob postanku naše krščanske organizacije metali kamenje vanjo, skušajo dobiti prostora v naši stranki in postati deležni njenih dobrot. Nikomur ne moremo in ne smemo zameriti, če postane pameten, če se zgodi to še tako pozno. Posebno se vidi ta razvoj v mestih. In pri tej priliki moramo poudariti eno reč. Ko se je pričela graditi sedanja naša ponosna politična organizacija, so po mestih in obrtnih krajih prvi zavihali rokave in šli brez ozira na desno in na levo na veselo delo ravno delavci. Bili so boj na dve strani, proti liberalcem in socialnim demokratom, dočim so kmetje morali pomesti samo z liberalci. Tega ne smemo pozabiti! Politična stranka je delavstvu izpolnila prve najvažnejše zahteve. Kjer je mogla, jim je izposlovala zastopstvo v samoupravnih zastopih. Začela se je nova doba za delavstvo. Delavci so dobili v vseh zastopih besedo, povsod lahko dvignejo glas za svoje pravice. Z novimi pravicami pridejo nove dolžnosti. Sedaj bi moral biti vsak delavec popolnoma na jasnem, kako je z njegovimi pravicami. V zastopih, kjer se reže kruh pravice, se vrši oster boj med stanovi. Vsak hoče zase največji in najboljši kos. Cim boljše kdo pozna svojo pravico in z močnešim glasom zahteva, večji kos mu je dovoljen. Jugoslovanska strokovna zveza se je ustanovila zato, da združi vse poštene slovenske delavce za ta boj in da jih natančno pouči o njihovi pravici. Čim več nas bo, glasneje bomo lahko zahtevali in čim boljše bomo poznali svoje razmere in pravice, več bo kruha za delavstvo. Zato moramo vcepiti vSem poštenim našim delavcem sledeče resnice: Edina resna zastopnica delavskih koristi je J. S. Z., po njeni moči se bo merila tudi moč in zavednost slovenskega delavstva. Vsak delavce, ki pravi, da je naš, pa ni član J. S. Z., je kakor vojak, ki ne nosi vojaške obleke in orožja; za moč cele delavske vojske ne pomeni nič. Časi so resni. Boj je vedno hujši, zato vse pod orožje. Kdor je za boj, v bojne vrste! j Prvi smo šli v vinograd. Skrbimo, da bomo polnoštevilno zbrani, ko bomo lahko terjali plačilo, da nas ne bodo prekosili tisti, ki so šli delat šele ob enajsti in dvanajsti uri. Po končani stavki tiskarjev. »Christlich soziale Arbeiterzeitung« piše: Po trimesečni dobi se je končala stavka avstrijskih tiskarjev. Boj se je pričel začetkom decembra, ko so delavce v več tiskarnah izprli, splošna stavka se je pa pričela 27. decembra 1913, ki se je 17. februarja 1914 končate, s silo vsled izjave pomočniškega odbora. Če hočemo celo resnico povedati, ne moremo govoriti o koncu, marveč da se je stavka žalostno izjalovila. Zaupniki pomočnikov niso pritrdili paktu, ki ga je sklenil pomočniški odbor in pomočniki sami so z velikim ogorčenjem obsodili pakt, katerega je odobrilo le zastopstvo pomočnikov, ki so ga potem delavcem tako vsilili, da so jim brutalno vsako nadaljno podporo odrekli. Zakaj se je vodil ta boj? Predvsem zato, da se zvišajo plače, da se zniža delovna doba za četrt ure dnevno, da se brezpogojno prizna posredovalnica Zveze, da se omeji osobito izrabljanje stavnih strojev. Glede na plače so izjavili podjetniki že predno se je stavka pričela, da so pripravljeni veliko priznati, ostale točke so pa odklanjali. Zastopniki pomočnikov so pa zahtevali, da se morajo vse zahteve izpolniti. To je stavko, ali. če že hočete, izpor povzročilo. Zastopniki pomočnikov so, ko se je pričelo stavkati, mogočno naznanjali in ž njimi vred je to resnico pelo tudi socialno-demokraško časopisje, njemu na čelu »Arbeiter Zeitung«, da bodo tiskarne drago plačale, ker so odklonile zahteve in da zmage delavcev ne bodo mogle preprečiti. Delavci lahko čakajo, dokler se gospodje lastniki tiskarn ne izpametujejo, ta stavek se je ponavljal v vseh poročilih o stavki. Glede na organizacijo, ki je to stavko vodila, te ošabne besede niso bile,kolikor toliko neutemeljene. Organiziranih je 92% vseh pomočnikov; od leta 1891. se v tiskarski obrti ni stavkalo, razpolagali so s silnim stavkarskim zakladom, ki omogo-čuje pomočnikom tudi dolgo stavko, ne da bi trpeli pomanjkanje. Zdaj si pa oglejmo uspeh in ga primerjajmo z baharijo rdečih voditeljev. Glede na zahteve za izboljšanje plač se je dosegel navidezen uspeh, a ta uspeh bi bil še ugodnejši, če bi se ne bilo pričelo stavkati. Mlajšim pomočnikom do 23. leta se plače niso izboljšale, ker je že prej obstojala najnižja plača (na Dunaju seveda) 34 kron, kolikor znaša zdaj in se poviša najnižja plača šele s 23 letom na 38 kron. Srednje stopinje pridobe tedensko po 4 krone, višje po 1 do 2 kron, deloma pa tudi ničesar. Doklade za delo pri stavnih strojih se niso zvišale, marveč so se znižale od 52 na 35%, nasprotno so pa prej morali stavci pri stavnih strojih na uro postaviti 6000, po stavki pa morajo postaviti vsako uro 6400, torej 400 črk več kakor prej. Odklonila se je zahteva, da se povišaj samoposebi vsako leto najnižja plača in se je določilo, da se v bodočih petih letih plača ne poviša. Delovna doba se je v toliko okrajšala, da se ob sobotah delo pol ure prej konča. To je res uspeh, uspeh, ki bi bil večji, če bi ne bili stavkali. V vseh ostalih zahtevah se je pa dosedanji dejanski položaj zdatno poslabšal. Odklonjena je zahteva, da se brezpogojno prizna posredovalnica Zveze in se je sklenilo, da se mora dosedanja posredovalnica Zveze opustiti in ustanoviti nova, ki jo bo vodil nestrankarski uradnik, nadzoroval jo bo pa en podjetnik in en zastopnik delavcev. Tudi neorganiziranim delavcem je ta nova posredovalnica dostopna. Glede na odpovedi je bilo prej določeno, da se sme pomočniku delo odpovedati le na plačilni dan, zdaj se lahko pomočniku lahko vsak poljuben dan odpove in je podjetniku dovoljeno, da se sme s pomočnikom zasebno dogovoriti in da sme po okoliščinah celo odpovedni rok odpraviti. Pomožni delavci so se smeli dozdaj odpuščati le ob plačilnih dneh, zdaj se smejo prve štiri tedne delovnega razmerja vsak dan odpustiti. Dozdaj so se smeli na stavnih strojih uporabljati le pomočniki, zanaprej se smejo uporabljati pri stavnih strojih tudi vajenci. Zastopniki pomočnikov so morali celo vgrizniti v kislo jabolko, da ostanejo v delu vsi tisti, ki niso stavkali in da jim ne sme nihče ničesar očitati, podjetniki so pa izjavili, da ne bodo delavci zasramovani, ko prično zopet delati. Zveza je tudi obljubila, da bodo do konca februarja vsi prejšnji delavci pripravljeni, da prično delati, gospodarji pa niso dolžni, da sprejmejo takoj vse delavstvo nazaj, marveč le, kolikor osobja rabijo. Z največjo ošabnostjo pričeti boj se torej ni končal le s porazom delavcev, marveč poražena je bila v boju tudi socialno demokraška stranka. Naravnost nesramno je, kakor je tu socialna demokracija izdala koristi članov svoje najmočnejše strokovne organizacije. Mesce in mesce so delavstvo hujskali, češ, nepremagljivo si, zdaj so pa ubogi delavci zaslepljeni, morali uvideti, kako da jih je rdeče vodstvo vo- dilo za nos. Lahko umevano, da je delavstvo ogorčeno, saj tako delavstva ni nihče potegnil, kakor so zdaj rdeči voditelji tiskarje potegnili. Člani najstarejše, najmočnejše delavske organizacije v Avstriji zdaj lahko sami presojajo in znajo, da so kot premaganci zapustili vojno pozorišče. Če bodo tiskarji zdaj vsaj izpre-gledali, je vprašanje, ki naj ga tiskarji sami rešijo, saj intelegentni so dovolj. Zakaj pa tak poraz tiskarjev? Ali ni nekoliko ž njim v zvezi tudi to, ker poseduje socialna demokracija več ti-skaren sama v Avstriji? Vsekakor: če so tiskarji pametni, bodo pomedli s svojimi sedanjimi rdečimi voditelji, ki so, lahko se reče, njih koristi izdali, ko bi morali znati, in to so tudi znali, da so sedanji časi drugačni, kakor so bili tisti časi, ko so stali nasproti nezdru-ženim tiskarnam strokovno združeni tiskarji. To bi bili morali znati kakor tudi, da sc veliki delavski boji ob času gospodarskih kriz ne smejo pričenjati in da se morajo vpoštevati tudi stanovske razmere v sosednjih gospodarskih toriščih. V Avstriji bi bili morali vpoštevati položaj, ki je v Nemčiji nastal, ko so tiskarji brez boja sprejeli zadnji tarif, ki je tudi položaj tiskarjev poslabšal. A mesto da bi bili rdeči voditelji to vpoštevali in v tem zmislu svoje člane inteligentne tiskarje poučevali, so pa rajši hujskali in končno izdali glavno, kar je smoter organizacije, da morajo biti vsi tiskarji organizirani. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. KAJ PRIPOVEDUJE OBRTNI NADZORNIK IZ TOBAČNIH TVORNIC. O razmerah v ljubljanski tobačni tvornici leta 1913. poroča c. kr. obrtni nadzornik: Tisti dan, ko se je izvedla revizija v ljubljanski tobačni tvornici, je bilo zaposlenih 2191 (2228) odraščenih delavcev, med njimi 328 (328) delavcev in 1867 (1900) delavk. Delavsko stanje se je v primeri s prejšnjim letom predvsem zato znižalo, ker se je večje število delavk vpokojilo. Na novo so sprejeli 89 delavcev, trije so bili za kazen odpuščeni, 15 jih je prostovoljno delo zapustilo. Glede na stavbne izpremembe je omeniti, da se je zgradilo novo nadstropje na pritlično hišo čuvajev, da se pridobe primerni prostori za nameravano zavetišče dojenčkov. Na vabilo c. kr. deželne vlade se je udeležil tozadevne komisijske razprave tudi obrt- Mat' prepodi tigra. Angleški: Irma Blood. Slovenski Dr. J. K. Pred nekaj leti, ko sem bila še majhna deklica, sem doživela burno zgodbo. Moj oče, prvi inženir na eni največjih železnic v Indiji, je imel nadzirati novo progo, ki se je gradila skozi silno težavno, močvirno grmovje. Kolikor daleč so bile položene tračnice, kolikor daleč je stroj torej mogel iti, se je tudi on selil z nami vi*ed. V Indiji navadno postavijo progo na visok nasip, prav posebno za to narejen, da živali ne pridejo tako lahko gori in pod kolesa. Z očetom smo bili mati, jaz in mali bratec; imeli smo tri vozove, zvezane z malim hodnikom. Prvi voz je bil nekak salon, drugi pa spalnica, ki je imela dve mali klopnici za naju dva otroka, ki sta se ponoči postavili ob stenama, podnevi pa skupaj zložili. Klo-pici sta bili druga proti drugi pod oknom na vsaki strani. Okno, ki je bilo proti meni, ko sem ležala, je imelo slamnato kolo v sredi, nekaj podobnega mlinskemu kamnu, in ko se je vrti- lo in namakalo z vodo, je nekoliko hladilo zrak. Tisto noč, ko smo izkusili čudovito zgodbo, je moj brat brž zaspal in jaz sem pogledovala zdaj *proti njemu, zdaj zopet proti kolesu, ki se je vedno z enakim šumom okrog vrtilo. Mati je nekaj prala in čakala, da zaspiva, pa na očeta, ki je kadil in se razgovarjal v prvem vozu s svojim bratom in z nekim prijateljem. Tu zagledam, da je kolo naenkrat obstalo, in ko vidim, da se ne zavrti iznova, pravim: »Mama, Kurro Madin (ki je vrtil kolo), je šel spat.« Mati se ozre in tu začujemo, da nekdo skoči od vagona in beži proč s srahovitim krikom. Dvignivši se stopi mati in gre v drugi konec, v kuhinjo, kjer je bil samo kuhinjski služabnik. Zbudi ga in mu reče, naj gre pogledat, kaj se je zgodilo z vrtilcem in zakaj je zapustil svoje mesto, ko se je vendar njegova kratka služba šele pred nekaj minutami začela. Komaj pride mama nazaj v voz, pa prileti kolo iz okna nanagloma v spalnico, kot bi ga bil kdo s strašno silo vrgel, in ko se obe prestrašeni ozreva tjakaj, se pokažejo veliki, rumeni kremplji na robu malega okna in za njimi v trenotju glava strojarske barve in svitle oči ogromnega tigra. Sedem strahu okamenela in začu-jem težko dihanje svoje matere, ko je zagledala krvavordeče čeljusti in velike, bele zobe. Videli sva gobec široko odprt in ustni zverini se pomikata nazaj v groznem renčanju. Ta pogled je pač mogel koga prestrašiti in moja mati je zatrjevala kasneje, da ji je kar srce obstalo. Preden sem se zavedla, da je bil v oknu res krvoločen tiger, stopi ona, kakor si »e bodi prav pred odprtino in potegnivši pernato /.glavnico izpod glave mojega spečega brata, jo potisne izcela v obraz prestrašenemu tigru. Ni utegnila drugega nego čuditi se, kakšno orožje je to; drugo trenotje zgrabi in potegne mojo zglavnico k sebi in jo potisne tesno proti oknu; medtem pa gleda krog sebe, kaj bi še mogla porabiti za barikado. Tu skočim s svoje klopice, potegnem kvišku pernico in dvignem njen konec, kolikor so zamogle moje male ročice, rekoč: »Pritisni še to, mama!« Mati se sklone in držeč še blazini z eno roko, dvigne pernico in jo postavi proti oknu. Precej časa potrebujem, da to povem, zgodilo se je pa v trenotju; čudovito je, kako hitro dela, kdor je v nevarnosti. Čuli sva praskanje tigrovih krempljev, ko so prodrli skozi prvo blazino, ravno ko je mati pritisnila drugo, in ko je bila pernica gori, sva lahko slišali, kako se je praskal proč in kašljal in se davil, ko mu je perje naših blazin zašlo v oči in globoko v goltanec. Sodeč po strašnem praskanju, ko je trgal proč les ob strani malega okna, je bil v čudni stiski. Bilo je prijetno poslušati njegovo kašljanje in hropenje, ko bi ne iblo nevarnosti, tako je bilo pa pač grozepolno. Brž se obrne mati k meni, rekoč: »Pokliči papa! Za-vpij, kar moreš, glasno. Beci: ,Mama vas potrebujejo.’ Pa ne pojdi preblizu vrat; ostani pri meni.« Jaz sein takoj zakričala: »Papa! Mama vas potrebujejo. Pridite brž!« Ta klic je brž privabil očeta. Ker se je mama vsa tresla in ni mogla govoriti, dasi je še vedno tiščala trdno pernice, sem jaz, ki sem bila vedno urna mladenka, hitela razložiti prizor, ki so ga gledale njegove osuple oči in ki ga je, združen s kašljanjem in renčanjem odzunaj, zelo prestrašil. Obrnil se je, da gre ven pogledat, ko sem mu brez sape pravila nekako tako-le: »Tiger je poizkusil priti skozi okno, mama mu je pa pritisnila blazini in pernico naravnost v obraz in on jih je požival, in perje ga duši.« Oče vzame brž svojo veliko puško s stene, pokliče majorja C. iz drugega voza in beži na stran vagona, kjer je ležal tiger na tleh ter se valjal sem in tja in krog in krog obračal obupno po-izkušaje otresti se perja. To se ga je pa, zmočeno s slino, ki se mu je cedila iz ni nadzornik. Lani započcto popravljanje stropov se je tudi letos nadaljevalo. Nove strope so dobile nekatere delovne dvorane v zahodnem glavnem delu I. glavnega poslopja in eno tvor-niško skladišče. Na vseh poslopjih so se prenovile fasade, nekatere dvorane II. glavnega poslopja so pobelili in novo streho iz železa in iz stekla napravili pred skladiščem št. IV. Nameravana prezidava stranišč se ni mogla pričeti, ker v dotičnem mestnem delu še ni kanalizacija izpeljana. (Zdaj so nova stranišča, jako lepa in moderna, že večinoma zgrajena. Op. ur.) Žal, da še niso slabih lesenih tal popravili, ki so bila že prej,šnjja leta označena za taka, da se morajo popraviti, osobito v več delovnih dvoranah II. glavnega poslopja. V močno izhojenih tleh in špranjah se nabere veliko prahu in blata, ki se pri zdaj običajnem snaženju ne more popolnoma odpraviti in obstoja radi neravnih tal na glavnih hodnikih nevarnost pri hoji. To se je tudi letos grajalo in se priporočalo, da naj se iz zdravstvenih in iz varnostnih razlogov pri obnovljenju teh tal izbere tak tlak, ki bo brez špranj, topel in ki se bo lahko snažil. Izmed novosti, ki razbremenjujejo dosedanje delavnice in omogo-čujejo več prostora za delo pri strojih, zasluži, da se omeni, ker so stroji, ki izdeljujejo cigaretne zavoje in del kar-tonažnih srojev premestili v druge večje prostore. Nezadostne kurilne naprave v vzhodnem delu II. glavnega poslopja so napravili novo kurilno napravo z gladkimi radiatorji. V diri vir-žink so proti visoki temperaturi regulatorje tako preosnovali, da se lahko izpreminjajo v predprostoru dire. V strojnici so napravili 4 nova okna, vsled česar se je tu svetloba in zračenje izboljšalo. Da se snažijo tla brez prahu, se je nabavila sesalka za prah, ki se lahko vozi. Pohvaliti se morajo nove obrambno - tehnične izboljšave v mizarski in ključavničarski delavnici in na vakuum postaji. Težka, na stropu pritlične mizarske delavnice pritrjena glavna transmisija se je odstranila in so pri vseh lesnih strojih pritlično in v I. nadstropju uvedli električne motorje. Novi motorji in jermeni so vsi dobro zavarovani. Tudi v ključavničarski delavnici so odstranili glavno transmisijo in so dobili stroji električne motorje. Na vakuum postaji so preložili blizu tal napravljeno transmisijo na strop, jermen so pa z visokimi železnimi ograjami zavarovali. Število električnih motorjev se je zato od 44 na 88 pomnožilo. Strokovnjaško so se izvedle ob lanski reviziji predlagane varnostne naprave. Ponesrečilo je 8 delavcev in pet delavk. Na rezalnem stroju tobaka je odjenjala šravba, nož je zato rezalcu odrezal kazalec. Delavec je bil 146 dni za to za delo nesposoben. Neki ključavničar se je ranil v oko, ker je vanje odletelo železo, kmalu nato si je pa zvil desno nogo in je bil 63 dni za delo nezmožen. Lahno so se poškodovali (6- do 9dnevna delonezmožnost) neki knjigovez in neki brusač. Neki mizar si je poškodoval tri prste desne rok, 35 dni je trajalo zdravljenje. Pri prevažanju zabojev je bil ranjen en stiskač (Presser) — (39dnevna delonezmožnost) in neki pražalec tobaka (Ta-bakroster (7dnevna delonezmotžnost). Ko so odkrivali kanal, se je ranil neki zidar levi palec (22dnevna delone- gobca, tako prijelo, da ga tembolj dušilo, čimbolj se je otresal in zvijal. Čula sem velikanski krohot svojega očeta in obeh mož, ki sta prišla za njim s svojim orožjem in kasneje so pravili, da še niso videli smešne j šega prizora kot orjaškega tigra ležečega, ne da bi si mogel pomagati in pokritega s perjem, ki ga je tiščalo in dušilo, da ni mogel ne gledati, ne slišati, ne duhati. Če bi bilo kaj, kar bi se moglo rabiti za kletko za ogromno zver, bi ga bili lahko ujeli in oddali v kak zverinjak ali podarili kakemu Maharaju; v teh razmerah ga je pa kazalo samo ustreliti in očedivši ga perja, dati iz kože in ohraniti lepo kožo kot zmagovalni plen iz te čudovite zgodbe. Ko je zverinski junak izdihnil, me je vzdignil oče na rame, da sem ga videla in ne prej, ne kasneje nisem videla tigra tako revnega. Daši je bil res orjaški, se nisem mogla bati; tako smešen je bil pokrit s perjem in zvit kot bi vedel, kako nedostojna je njegova podoba. Izvedeli smo to-le: Krotilec je bil zagledal njegove oči, bliskajoče se iz tme in je naglo skočil na hodnik in krog druge strani na stroj. Tiger' nas je zavohal in nas je napadel, kakor sem povedala. Ko bi ne bila moja dobra mati tako junaška in urna, bi bila zver gotovo zahtevala od nas vsaj eno žrtev, če ne več. nezmožnost). Neka vlagalka je bila ranjena na desni roki pri »Perfekt-Puppen« stroju. Zdravljena je bila 119 dni. Neka delavka je bila na roki ranjena, neka druga je zadela na dvorišču na desko in se je ranila. Prva je bila 59, druga 34 dni zdravljena. Levi srednji prst si je neka delavka ranila, ki so jo 19, oziroma 23 dni zdravili. Kakor kažejo računi bolniškega zavoda, se je v prvih treh četrtletjih izplačalo 6487 K 71 h več bolniške podpore, kar je pač povzročilo neredno letošnje vreme. Bolezni so bile večinoma prehlajenja. Na stroške finančnega er ar j a se je neka delavka tri mesece v Allandu zdravila. Vsled novega plačilnega načina uvedene izboljšave plač in starostne doklade so zahtevale, da se je 129.370 kron na plačah več izplačalo, kar odgovarja 65 odstotkov zvišanja plače. Na kaznih se je odtegnilo 15 K 40 h; v treh slučajih so bili delavci ukorjeni, v 46 slučajih odstranjeni do 3 dni z dela. Plačanih dopustov je tvorniško vodstvo dovolilo. 1598, in sicer po 3 dni 834, 6 dni 463, 12 dni 301 delavki. Delavstvu na dopustu se je izplačala vsota 29.393 kron 58 vin. Delavci, pozvani k orožni vaji so dobili 756 K 49 vin. Z zdatnimi stroški se je popolnoma preosnovala kopalnica. Banje so se za dve pomnožile, dosedanje iz kositar-ja so nadomestili z drugimi iz litega železa, emajlirane s porcelanom. Tuš so vse banje dobile. Stene, vrata itd. so olepšane. Tvorniška kuhnja je izdala 153 tisoč 173 porcij juhe in 533.722 porcij kave, 6036, oziroma 10.325 več kakor lani. Knjižnici so vposlali 167 novih del (216 zvezkov), kar je stalo 575 K 51 vin. Knjižnica šteje zdaj 768 del (1007 zvezkov). Bralo je knjige 185 oseb. Ljubljana, novembra 1913. Ivan Šantruček. Volitve v bolniški odbor ljubljanske tobačne tvornice. V bolniški odbor ljubljanske tobačne tvornice so zmagali z ogromno večino krščansko socialni kandidati Alojzij Čatar (1385), Tomaž Novak (1386), Besov Anton (1387), Boter Karolina (1383), Kattauer Uršula (1385) in Prepeluh Josipina (1384). Bdeča kandidatna lista je propadla. Na rdeči program so kandidirali Zupan Jožef (462), Novak Marija (460), Jankovič Josip (460), Kapelj Alojzija (458), Turšič (461), Erjavec Angela (459). SOCIALNA DEMOKRACIJA ZA BREZ-BOŠTVO. V Nemčiji so tisti ljudje, ki uče, da človek iz opice izhaja, monisti jim pravijo, ustanovili ljudstvu namenjeno framazonsko ložo Asgar, ki si stavi za nalogo, da tudi med priprostim ljudstvom deluje za strašen nauk tistega 801etnega starca Hackelna, da ni Boga. Najbolj se zavzema za monizem socialna demokracija in nabira člane za Asgarja, katerega člani prispevajo mesečno 35 fenigov in se morajo obvezati, da zametujejo vsako vero in da verujejo, da človek iz afne izhaja. Kadar se vam slinijo rdečkarji in hinavsko trde, da veri ne nasprotujejo, vržite jim Asgarja v brk. NAŠA MONARHIJA IN SVETOVNA TRGOVINA. Naša zunanja trgovina je leta 1913 nekoliko napredovala. Izvoz je poskočil za okroglo 30 milijonov kron in se je izvozilo za 2763 milijonov kron blaga v inozemstvo. Uvoz se je za 169 milijonov kron znižal. Sladkorja so razpe-čali v inozemstvo za 41, bombaževine za 45, platna za 11, konfekcijskega blaga za 12, stekla za 10.5, pijač pa za 5 milijonov kron v,pč kakor leta 1912. Padli smo pa pri uvozu žita za 11.5, sadja, zelenjave in rastlin za 18, semenj za 14, konj za 17, živalski produkti za 13, mineralno olje za 13 in pri železu za 14 milijonov kron. Strojev se je uvozilo za 33 milijonov kron manj; neobdelanih rudnin in blaga pa za 44 milijonov kron manj kakor leta 1912. Največ trguje naša država z Nemčijo in se je prevrglo v kupčiji med obema državama 2.200,000.000 kron. Trgovina in obrt se pri nas počasnejše razvijata, kakor v drugih državah. S trgovsko bilanco leta 1913 smemo biti s splošnega stališča zadovoljni, ker se je položaj vsaj splošno nekoliko izboljšal. SUROVOST NASPROTI DELAVCU TUDI NA SAVI ŠE NI IZUMRLA. S Save se nam poroča: Škandalozne razmere, ki vladajo na savški žagi, že presegajo vse meje. Tistim delavcem revežem, ki se pri delu zdanijo in poškodujejo, morajo zato delo prekiniti, jim kar kazni nalagajo, namesto da bi jih za bolečine odškodovali, kar sicer ni po postavi urejeno, a pri tako nobel ljudeh, kakršni so naši gospodarji, med katerimi so tudi baroni plemenitaši, bi bilo le plemenito in pravično, ker za nezgode nismo zavarovani. A ni dovolj, da mora ubogi poškodovani delavec plačati kazen, ki vpije v nebo, še surovo in grdo te psujejo. Večjo dostojnost bi pač pričakovali od tistih ljudi, ki v oštarijah pa povsod drugod bahajo, kako da so izobraženi, nasproti delavcem pa to svojo izobrazbo kažejo s psovkami: lenuhi, ničvredni postopači itd. Naj se ti pa delavec pritoži, si pa hujskač in ne vemo še kaj. Gospod ravnatelj ima pa to napako, da jim vse veruje, kar mu natvezijo in ubogi delavec še svoj ubogi košček kruha izgubi. Ni še nikako hujskanje, če delavec potoži, da se mu krivica godi. SOCIALNI TEČAJ J. S. Z. Dne 22. t. m. je priredila J. S. Z. socialni delavski tečaj na Vrhniki. Socialni tečaj obrodi brezdvojbeno dragocen sad. Dopoldne sta predavala glavni tajnik J. S. Z. dr. Jakob Mohorič in M. Moškerc, popoldne je pa predaval načelnik nadzorstva J. S. Z. profesor Sušnik. Tečaj je počastil č. gospod dekan Honigmann. Dne 8. marca priredi J. S. Z. socialni delavski tečaj v Št. Vidu nad Ljub-lja.no. Med brati in sestrami. Sknpina Jugoslovanske Strokovne Zveze za mesto Maribor ima v nedeljo, dne 8. marca, ob 10. uri dopoldne v Zadružni zvezi svoj redni občni zbor, na katerem bo govoril nadrcvizor Pušenjak. — Dne 15. marca popoldne ob pol 3. uri se vrši v Leiteršpergu občni zbor okoliške skupine (Leitersberg — Krčevina). »Zarja«, glasilo jugoslovanske socialne demokracije naznanja, da ne bo več izhajala kot dnevnik, marveč da bo izhajala le dvakrat na teden, ker nima dovolj naročnikov. To kaže. da socialna demokracija kljub največjim naporom ne napreduje pri nas, kaže pa tudi, da socialni demokratje rajši čitajo umazana dnevnika »Slovenski Narod« in »Dan«, kakor pa lastno svoje dnevno glasilo, ki, bodimo odkriti, je bilo splošno zelo dostojno pisano in je uredništvo gledalo na to, da bi list svoje bralce vzgajal tudi v socialnodcmokra-ških načelih. »Zarjo« je zato socialno demokraška velika drhal nazivala pusto, rajši se je pitala s svinjarijami »Dana« in »Slovenskega Naroda«, teh zastrupljevalcev vsakega zdravega okusa med nami. Kdor hoče potom časopisja dvigniti obzorje našega delavstva, mora premagati velike težave. To i mi prav dobro znamo in zato nas ne preveva nobena škodoželjnost ob tej za rdečkarsko zavest žalostni novici. Goriška skupina jugoslovanske strokovne zveze je imebi v minulem letu 1913. vseh dohodkov oziroma članarine 431 kron in 64 vinarjev. Stroškov je bilo za razne podpore in druge potrebščine 348 K 88 vin.; podpore v slučaju bolezni se je razdelilo 310 K 50 vin.; podpore v slučaju brezposelnosti 10 K; raznih stroškov je bilo 28 K 38 vin; poslano je bilo centrali v Ljubljano 115 K 98 vin.; čistega prebitka je ostalo še 83 K 14 vin. Novi odbor je sledeči: Štefan Kralj, Podgornik Vinko, Šinigoj Anton, Zidarič Dragotin, namestnice so: Lucija Šinigoj in Beguš Marija; v nadzorsvo sta bila izvoljena dr. Ivo Česnik in Franc Kremžar. — Delavci in delavke, pristopajte pridno k tej zelo važni in potrebni delavski organizaciji in naročite se na društveno glasilo »Našo Moč«, katera stane za člane samo 3 vinarje na teden. Iz šmartna pri Kranju. Tukajšnja skupina J. S. Z. je dne 16. t. m. izgubila delavnega in požrtvovalnega člana Lovro Tepina, ki je zadet od kapi umrl v 59. letu svoje starosti. Omenjeni je bil ves čas obstanka naše skupine njen član in zadnje leto preglednik računov. Trudil se je ves čas za procvi-tanje in razširjenje skupine. Člani skupine so ga spremili na zadnji poti in mu tako izkazali čast in zahvalo za njegov trud. — Skupina ima v nedeljo dne 1. marca svoj letni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev novega odbora in zaupnikov. 4. Slučajnosti. Na občnem zboru bo predaval odposlanec J. S. Z. iz Ljubljane. Člani, udeležite se polnoštevilno občnega zbora, agitirajte pa tudi pri nečlanih za obilno udeležbo na predavanju, da se tudi ti prepričajo o koristih, katere jim nudi skupina. Skupili so jo. Iz Idrije se nam piše: Kdo se ne spominja vseh neštetih napadov v »Slov. Narodu« izza zadnjih deset let na pristaše S. L. S. Naj je bil uradnik ali delavec, meščan ali obrtnik: vsevprek so ga obdelovali s svojim zlobnim, obrekljivim jezikom, ne da bi neštetih »Osvaldov« omenjali. Povrhu so pa ti ljudje prirejali kravale in demonstracije, ščuvali ljudstvo proti javnemu redu in oblastem: od navadne pisarne do deželnega odbora in vlade. Kaj so počenjali ob razvitju zastave Katoliškega društva, kako so lagali in obrekovali, ko smo imeli gerenta, kolikokrat napadli Didičev hotel, Kanduča ali naše občinske zastopnike, ki niso hoteli za njimi stopicati. In vse to so pisarile duševne reve prve vrste, od vsega prebivalstva odvisne osebe, ki so s svojim delovanjem v občini, cestnem odboru in drugod tako postopale, da bi jih bil moral že davno nekdo potipati. In ako jih pogledaš, kako gospodarijo sebi, spoznaš, da bi morala naša javnost v kon-kurz, kakor so morali sami s svojo površnostjo, ako bi jih količkaj posnemala. Teh junakov so se slednjič njih lastni pristaši naveličali. »Slovenski Naro« je prinesel v septembru 1. 1913. novico o tabru v Ljubevcu in z njo liberalce tako potegnil, da so kar pihali. In spet je bila naša stranka kriva: ljudje, ki so se s svojim poznanjem tuje pisave že nekaterikrat blamirali, so na podlagi okrogle pisave obdolžili pisarno gospoda svet. Pirnata, ki pa topot ni molčala, temveč vložila tožbo in »Slovenski Narod« je v sobotni ševilki prinesel zgrevan preklic, pa stroške bo plačal. Mi uredništvu ne zamerimo, vsak lahko nasede, zamerimo le njegovi neizkušenosti, ki je z dopisi leta in leta opletala okoli sebe in ni spoznala, da z lažjo in obrekovanjem sama — sebi pristaše odbija. Tisti časi so pa tudi že davno minili, ko se je vsakdo tresel pred kakim liberalcem ali mokračem in je raje molčal, kakor bi si pravice iskal. Prisilna delavnica. Glede na zahteve, ki so popolnoma upravičene, paznikov prisilne delavnice je načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze vloži- lo tako na deželnega glavarja dr. Ivana šusteršiča kakor tudi na načelnika kluba naših deželnih poslancev mons. dr. Evgena Lampeta obširni spomenici, ki utemeljujeta opravičene zahteve paznikov v prisilni delavnici, tistih mož, ki so ob času Ileinove večine bili srčni dovolj, da so v uniformah hodi- li na naše shode in ki so se ob teh časih na iniciativo poslanca dr. Kreka stanovsko organizirali. UVAŽEVANJA VREDEN SVET. Iz Tržiča. Tiho in mimo se razvija naša jugoslovanska strokovna organizacija. Nad poldrug sto članov in članic šteje. Zadnji čas je pristopilo več delavk. Lepa vsota je bila lansko leto razdeljena med bolne ude, precej je dobila centrala, najbolj veseli so bili podpore brezposelni. Pri nas bi morala šteti ta velekoristna zveza na stotin delavstva, le žal, da so glavna ovira mala strokovna društva. Ta imajo po 50 do 60 članov in par tisočev prihrankov v blagajni. Toda kaj bi bilo s takim društvom, ako bi zbolelo polovico članov kar se popolnoma lahko zgodi ob kaki večji nalezljivi bolezni. Najbolje bi bilo, ko bi se ti delavci pridružili naši »Zvezi«, dosedanje prihranke pa porazdelili med seboj. Le močna organizacija nekaj pomeni. To more impo-nirati tudi nasproti mogočnežem in kapitalistom. Delavci, le agitirajmo na vso moč za pristop v jugoslovansko organizacijo! — Pri volitvi odbora strokovnega društva izučenih čevljarskih pomočnikov so propadli socialni demokratje s svojim načelnikom. Zmagala je naša lista. Zmaga kranjske dežele. Pred upravnim sodiščem na Dunaju se je vršila razprava v zadevi vodne naprave na Savi pri Medvodah. Tam je načrt deželnega odbora v konkurenci z nemško družbo Leykam - Josefsthal. Dež. odbor je. s svojim načrtom prodrl pri okrajnem glavarstvu in deželni vladi. Poljedelsko ministrstvo je pa izdalo razsodbo v prilog družbe, na kar se je deželni odbor pritožil na upravno sodišče, kjer je popolnoma zmagal. — Ker se namerava napraviti elektrarna na Ljubljanici, je nastal spor med ljubljansko občino in deželo. Poljedelsko ministrstvo je te dni podelilo kranjski deželi koncesijo za zgradbo elektrarne na Ljubljanici. Deželni odbor skrbi za to, da se ohranijo vodne moči deželi. Štajerski deželni zbor. V štajerskem deželnem zboru so poslanci S. L. S. vložili predlog, da naj se v mestih Gradec, Maribor, Celje in Ptuj za občinske volitve uvede proporčni volilni zistem. Svet se suče! »Dan« je prinesel naslikano neko žensko, ki ima na prsih zapisano K. T. To sta baje začetni črki dveh zastopnikov obeli slovenskih strank, ki visita poleg ženske na vislicah. Podpis podobe se glasi: »Kako si predstavlja tujka slovensko zemljo.« — Dr. Triller in »Sokolska zveza« sta vložila proti gdč. K. T. ovadbo zaradi obrekovanja. Svet se suče! Volilna reforma za kranjski deželni zbor. Liberalci bi imeli radi tako volilno reformo, ki bi koristila njihovi stranki. Besedičijo sicer, kadar govore skoz okno, o splošni volilni pravici, drugače se pa drže starih privilegijev in davčnih uradov. To nasprotje jih nič kaj ne moti, ker so nedoslednosti vajeni. Kje treba reformirati? Po kmetih ima ljudstvo le en interes, namreč prospeh kmetijstva. Po mestih in trgih so pa interesi različni. Imamo na Kranjskem mesta in trge, kjer je dokaj kmečkega in od kmetov odvisnega življa. Trgovci, obrtniki in uradniki imajo pa vsak svoje težnje in zahteve. Zajesta in trge po deželi bi bil tedaj primeren proporčni volilni zistem jn to ne le za deželne in državne, ampak tudi za občinske volitve. Tak zistem imajo pri občinskih volitvah že v Ljubljani in, kakor kažejo zadnji dogodki, ne v kvar mestnemu gospodarstvu. Upanja ni dosti, da bi v sedanjem kratkem zasedanju moglo priti do kakega sporazuma med strankami. Odseku za volilno reformo se je podaljšal rok za predlago poročila poročila o pre-osnovi deželnega reda in deželnega volilnega reda. Do preosnove pa ne bo prišlo. Dr. Šušteršič je predlagal, da naj se število mandatov v kmečka kuriji pomnoži za štiri, v mestni kuriji pa za en mandat. Grof Bar bo je izjavil, da je načelno proti tej pomnožitvi, ako se ne da tudi veleposestnikom več mandatov. S tem so se pogajanja razbila. Plače kranjskih učiteljev res niso velike in je prav, da se jim zvišajo. Predlagajo se trije načrti zvišanja. Ako se bo vzel za podlago srednji načrt, po katerc>m boi mogoče učitelju priti do 4000 ali 5000 kron letne plače, bodo gospodje učitelji že lahko zadovoljni. To zvišanje bi povžilo blizu en milijon kron, skoraj polovico one podpore, katero bo dobivala dežela kranjska od države kot, dohodek od žganja. Treba bi bilo pri določevanju plač ozirati se na to, kako učitelj deluje za ljudstvo. Učitelj, ki ima največje veselje, mazati duhovnike in zastopnike tiste stranke, ki ima večino po deželi, po liberalnih časopisih, bo dobil s povišano plačo šele prav (luška za svoje nemarno delo. Takemu učitelju ne gre dobra plača, ker on krščanski vzgoji zunaj šole več škoduje, kakor v šoli koristi. Treba bo tudi nekoliko prikrojiti šolski zakon, da bo primeren potrebam in zahtevam ljudstva. Naše ljudstvo zahteva nekoliko pouka v kmetijstvu in razdeljen pouk v dvorazrednicah, tedaj v eno-, dvo- in trirazrednicah poldnevni pouk. Učitelji bi imeli potem nekoliko več dela, ker bi se na ta način potrebovalo manj učnih moči, bi bile te lahko bolje plačane. Ako se bodo videli v šolah uspehi, ki so koristni v življenju, bodo starši tega veseli, mladina se bo v kratkem času veliko naučila in to bo tudi učiteljem dajalo poguma v njihovem poklicu. Doktor modroslovja je postal g. Jožef Jenko, gimnazijski profesor v Trstu, rojen v Cerkljah. Nad vse zanimivo je, da je šel g. profesor delat profesorski izpit sedaj, ko vrši profesorsko službo že 25 let. Dr. Jenko je eden izmed najučenejših slovenskih profesorjev. Govori in piše 12 jezikov. Iskreno čestitamo! Okno v svet. Zbližanje med Nemčijo in Anglijo. Po vseh prilikah se zdi, da. se počasi razgrinjajo tisti temni oblaki, ki so plavali nad Nemčijo in Anglijo tako, da se je cel svet bal in s strahom pričakoval, kdaj da se tako zgoste, da povzroče vihar svetovne vojske. Dve leti sta minuli, ko je priporočal pruski general Bernhardi v knjigi, ki jo je izdal, da naj Nemci rajši sami napadejo Angleže in Francoze, kakor pa da čakajo, kdaj da napovesta Anglija in Francija vojsko. Tudi Angleže so hujskali, naj napadejo. Zmagovalec Indijcev in Burov, znani lord Roberts je v Angliji zahteval, da naj se vpelje splošna vojaška dolžnost. Bal se je, da ne bi se Nemci v Angliji izkrcali in bi bila Anglija na milost in nemilost izročena, ker Angleži nimajo stalne armade, kakor jih imajo države na evropski celini. A že pred dvema letoma je sir Edvard Grey jeseni naglašal, da se bodo morali Nemci in Angleži sprijazniti, dasi se je ravno takrat nasprotje med Anglijo in Nemčijo zaradi Maroka zelo, zelo poostrilo. Dve leti se že zdaj Nemci in Angleži pogajajo, da se na-sprotstva vsaj pomile. Seveda je balkanska vojska ta pogajanja večkrat prekinila, a zadeva je le toliko dozorela, da se ve, da Anglija in Nemčija kmalu skleneta spravo. Šlo bo seveda zopet za delitev zemlje v Aziji in v Afriki in bo Nemčija veliko sveta pridobila, Angleži si pa marsikateri plen brez orožja zagotove. Pri razdelitvi zemlje seveda mi zvesti zavezniki Nemčije ne bomo ničesar pridobili, ker na Dunaju nimajo zmisla za to, kako vele-važne da so za procvit in napredek domovine prekmorske naselbine. Naš človek bo prej ko slej tlačanil v inozemstvu Nemcem in Angležem, tisti pa, ki doma ostane, bo pa v raznih tvor-nicah še naprej umiral gladu ob sijajnih dnevnih plačah 1 K 50 vin. in pa še manj. Dva častnika iz graškega občinskega sveta izstopila. Občinska svetnika v Gradcu, vpokojeni podmaršal Marš in vpokojeni major pl. Pecchio sta izstopila. Moža sta namreč volila za podžupana socialnega demokrata Ausobskega. Vojno ministrstvo ju je nato pozvalo, da naj ali odložita svoji šarži, ali pa kot občinska svetnika odstopita. Nemško domoljubje do Avstrije. V Plebucu na Štajerskem bi radi Nemci postavili tistemu Bismarku spomenik, ki je najbolj našo Avstrijo ponižal, in sicer naj bi se Bismarku umaknil spomenik, postavljen v spomin cesarju Francu I. Pogodba med Turki in Bulgari. Ruski list »Novo Vreme« je objavil pogodbo, ki se je baje dne 12. januarja sklenila med Bulgari in Turki. Po tej pogodbi (če je resnična) se obe državi zavezujeta, da bodeta varovali sedanje svoje meje in druga drugi jamčita sigurnost. Ozemlje zapadno od Strume se priznava kot bulgarska interesna sfera. Ako katero obeh zaveznic napadeta vsaj dve nasprotni zavezni državi, je t,o casus belli tako za Bulgarsko kakor za Turčijo. V vsakem vojnem slučaju imajo turške čete svoboden prehod skozi bulgarsko Trakijo. Bodoča teritorialna razdelitev med Turčijo in Bulgarijo se vrši po razmerju vojnih uspehov; Bulgarija se odreka svojim zahtevam na Egejske otoke. Eventualne diference med obema državama se predlože v razsodbo mirovnemu sodišču. (Potemtakem bi Bulgarija morala pomagati Turčiji v vojni z Grčijo le tedaj, ako bi Grčiji pomagala Srbija ali Rumunija, kar je skoraj gotovo.) Sedaj pa prihaja na dan drugo dejstvo, namreč oster spor med Turki in Bulgari radi bulgarskega prebivalstva v Tra-kiji, ki je sicer bulgarsko narodnosti, a mohamedanske vere. Turki očitajo Bulgarom, da te ljudi (zovejo se Po-maki) zatirajo. — Sedaj se ne ve, kaj je resnica. Ali se je »Novo Vreme« zlagalo, ali pa se Bulgari in Turki nalašč prepirajo. Lizbonski patriarh Antonius Men-des Bello se je vrnil v Lizbono, iz katere so ga pregnali pred dvema letoma svobodomiselci, na čelu jim socialni demokratje. Katoličani na Francoskem. Nadškof v Reimsu je izdal pastirski list, v katerem naroča katoličanom, da smejo ob volitvah v zbornico voliti le take kandidate, ki se zavežejo, da ne bodo omejevali pravic katoličanov in da se bodo borili proti nemoralnim postavam ter delali na to, da se obnove di-plomatične zveze Francije z apostolsko stolico. Nemški državni kancler je v nekem govoru ostro napadel socialne demokrate in izjavil, da s to stranko ne bo paktiral, marveč se ž njo naj strožje boril. V naši monarhiji pa celo ekscelence socialne demokrate volijo. 100 letnico praznujejo zdaj v Dalmaciji, odkar pripada ta lepa, a preveč po naših oblasteh zanemarjena slovanska dežela naši državi. Nova katoliška stranka v Galiciji. »Lud Katolički« objavlja članek, ki zahteva, naj se v Galiciji ustanovi katoliška ljudska stranka. Balkanske države, Rumunija, Srbija, Grčija in Črna gora so se zvezale med seboj proti Avstriji in Bulgariji ter se postavile na stran Rusije. O socialnem pomenu dobrih stanovanj. Na mednarodnem kongresu katoliških učenjakov v Monakovem, meseca septembra 1900, se je v socialnem odseku pretresavalo vprašanje o stanovanju ter se je poudarjal njega eminentno socialni značaj zlasti iz sledečih razlogov: »1. Stanovanjsko vprašanje je vele važno v zdravstvenem oziru za posameznika in za celoto. Posledice glede nezdravih stanovanj so strašne glede telesnega, pa tudi duševnega človeškega razvit-ka. Statistika potrjuje večje število bolezni in večjo umrljivost pri odraslih, posebno pa pri otrocih. 2. Stanovanjsko vprašanje je visokega nravstvenega pomena «za po-edinca in za redno družinsko življenje. Statistika je zopet ugoovila notranjo vez med nravstvenostjo in stanovanjskimi razmerami. Etični so torej momenti, ki zahtevajo prostorno, družin- skemu krogu primerno stanovanje. Kakor od urejenih premoženjskih razmer, tako je tudi od stanovanjskih razmer odvisno duševno — nravstvena blaginja človeške družbe. 3. Stanovanjsko vprašanje je pa tudi važno v gospodarskem oziru. Kaj škoduje bolj delavskim slojem, kakor previsoka najemnina, negotovost najemninskega časa, pogosto menjavanje stanovanja in često prevelika oddaljenost stanovanja od delavnice?! Vsled tega socialnega pomena stanovanjskega vprašanja je dolžnost države, dežele iri občine, sploh človeške družbe, da se z vso resnostjo zavzamejo za to prepotrebno vpraša-nsje.« — Tako kongres v Monakovem. Mi dostavljamo, naj bi se merodajni faktorji v deželi in v občinah zganili, da se opomore kmečkim in delavskim slojem, ki tudi pri nas silno tipe vsled neprimernih stanovanj. Če zamorejo kapitalisti hiše zidati in jih drago v najem oddajai siromakom, bi li ne za-mogle občine graditi s svojim občinskim kreditom primernih stanovanj. Koliko bolniških in drugih stroškov bi si občine na ta način prihranile! Mažarski listi za vojsko z Rusi. Mažarski listi pišejo: Sedanje stanje na Balkanu ne ugaja Bulgariji, Turčiji in Avstriji. Zato se je šlo za to, da se Bulgariji in Turčiji da vreči možnost izprevreči bukareški mir. To bi bilo mogoče, če bi Rumunija ostala nevtralna. Baš zato se je grof Tisza na nalog grofa Berchtolda začel z ogrskimi Rumuni pogajati. Toda Rusiji se je posrečilo Rumunijo prepričati, da je v njenem interesu, proti Bujlgariji in Turčiji bukareški mir zavarovati. Avstrija se mora s tem zadovoljiti ali —. »Pester Lloyd« piše značilno: Stvar velevlasti, zlasti onih, ki so najbolj in-teresirane, bo, da ali to stanje stvari sprejmo ali pa rešitev balkanskega vprašanja vzamejo v lastne roke. Z diplomatskimi sredstvi se pa ne bo ničesar več doseglo in vprašanje se more rešiti le s silo.« Vodja Slovakov na Mažarskem Vladimir Ilurban je umrl. Brezžični brzojav so napravili med Berolinom in Newyorkom. Časopisi si že pošiljajo novice iz Amerike in pa obratno. Brezposelnost. V Nemčiji je brez dela okrog 800.000 delavcev. Nemški delavci zahtevajo, da se delavce iz tujih držav odpusti od dela in sprejme domačine. Prizadeti bi bili pri tem delavci iz naše države, katerih je v Nemčiji okrog pol milijona. Pruske oblasti res neusmiljeno preganjajo naše delavce. Za vsako malenkost jih podijo čez mejo. Poleg tega mora vsak delavec takoj, ko pride v Nemčijo, kupiti delavsko karto, ki stane 6 kron, brez katere ne dobi dela. Plačati se mora tudi osebno-dohodninski davek. Kdor ne plača, ga takoj poženejo iz države. Naj bi naši ljudje ne silili preveč v Prusijo. Nikar v Ameriko! Kakor je razvidno iz raznih amerikanskih časnikov, je tam štrajk in brezdelje na dnevnem redu. Vsled tega je nastala splošna draginja v Združenih državah; in ne samo po mestih, tudi po deželi. Pa tudi ni upanja, da bi se položaj kaj kmalu izboljšal. Komisija na Ellis Is-landu brez vsakega razloga izseljence zavrača, češ, da je Amerika že prenapolnjena z ljudmi, ter se boje, da še domačinom kmalu ne bo dosti kruha. Zato kličemo: Nikar v Ameriko! Kdor pa nikakor ne more ostati na rodni grudi, bodisi vsled slabe nerodovitne zemlje, ali iz dragih upravičenih vzrokov, naj se raje odloči, da ostane bližje svojega rojstnega kraja. Ker je v B o s- li i mnogo dobre rodovitne zemlje in nakup zemljišč mnogo cenejši kot doma, svetovali bi, da bi se dotičniki zavzeli za Bosno. Družba sv. Rafaela je v ta namen naprosila razne osebe in družbe v Bosni, da nam gredo na roko pri nakupu zemljišč. Dobili smo tudi povoljen odgovor. Kdor se zanima za to, naj se obrne na Rafaelovo dražbo v Ljubljani, Dunajska cesta 29, I. nadstropje. (Glavna mitnica.) Tu dobi vsa nadaijnja pojasnila in posredovanja brezplačno. Iz pastirskega lista goriš-kega knezo-nadškofa. Prevzvišeni goriški knezo - nadškof dr. Frančišek B. Sedej je objavil Času zelo primeren pastirski list, v katerem razpravlja o mlačnosti v verskih rečeh ali o verskem indiferentizmu. Najvažnejše misli so: Verski indiferentizem je nezmiseln. V prvem delu se pobiva krivi nauk, ki trdi, da je vsaka vera dobra. To napačno načelo nasprotuje božjemu razodetju, Kristusovemu poslanstvu, namenu Njegove cerkve in naši lastni zdravi pameti, ker »resnico in laž, kre- post in pregreho se ne sme stavljati v isto vrsto«. — Rečeni nauk je v svojem bistvu brezbožen. »Da bi bila Bogu ljuba in prijetna vsaka vera, vsako bogoslužje, nasprotuje bistvu božje nature, njegovi resničnosti, modrosti in pravičnosti . . . Ge je dobra vsaka vera, potemtakem je Bogu vse eno, če se ga časti z resnico ali lažjo, krepostjo ali grehom, če se spozna ali taji njegove razodete nauke, če se časti njega samega ali več bogov in celo satana v malikih. Ali je mogoče o večno svetem, modrem in resnicoljubnem Bogu kaj takega le misliti?« Prava strpnost. »Cerkev božja je nestrpna samo nasproti zmotam in krivim naukom, strpna, da celo ljubeča mati pa je zapeljanim osebam, kakor pripominja sv. Avguštin: Sovražite samo pregrehe, ljubite pa ljudi . . .! Naši nasprotniki nam brž očitajo nestrpnost, pomanjkanje ljubezni, ako mi branimo svojo vero, resnico in pravico ter jim odgovorimo, kar jim tiče. Ni pa jih na celem svetu večjih nestrpnežev, fanatikov in krutih preganjalcev katoliške cerkve, kakor so ravno krivoverci in razkolniki. To uči cerkvena zgodovina in vsakdanja izkušnja«. Bodimo odločni v verskih stvareh! »Kadar je prepir o posvetnih zadevah, če se učenjaki pričkajo o znanstvenih vprašanjih, ali če govorniki, poslanci, sodniki itd. dokazujejo svoje mnenje z dokazi, tedaj smemo vpošte-vati nasprotnikovo mnenje. Kadar pa gre o verskih, od Boga razodetih resnicah, od katerih je odvisno naše večno zveličanje, ne moremo in ne smemo niti za las odjenjati nasproti drugovercem. In Kristus je zagrozil: »Kdor ne veruje, bo pogubljen.« (Mark., 16, 16). Torej z resnico na dan! Spoznavajmo jasno svojo vero, branimo jo! Ne dopuščajmo, da se vpričo nas govori zoper sveto vero; to bi bilo znamenje verske mlačnosti, če ne tajitev svete vere. Naša dolžnost je častiti Boga s celim srcem. Kako ga pa častimo, ako pripustimo, da se zabavlja zoper verske resnice, od njega razodete ali zoper njegovo cerkev? Ljubiti moramo bližnjega kakor samega sebe. Vprašam ali se ga ljubi, ako dopustimo, da se naš bližnji ostrupi s krivimi nauki, z verskimi dvomi, ali celo z nevero?« ,Proč s polovičarstvom! »Mlačnost v veri se širi dandanes kakor kuga iz višjih stanov v nižje, od izobražencev do napol izobražencev. Polovičarji so oni, ki sicer z besedo prisegajo na katoliški program, ki pa iz osebnih obzirov za časa volitev potegnejo z nasprotniki katoliške stranke. Polovičarji so oni liberalci, ki molijo doma rožni venec, ki pa se v javnosti sramujejo spoznati Kristusa in njegovih naukov. Polovičarji so oni uradniki in učitelji, ki se ne upajo pokazati javno svojega prepričanja iz strahu, da bi ne bili preganjani. Polovičarske so one gospe in gospodične, ki sicer hodijo v cerkev, ali obenem tudi na nevarne veselice, v gledališča in v liberalna društva. Polovičarji so oni, ki se prištevajo h katoliški stranki, a doma čitajo nasprotne ali celo prepovedane časnike. Vsi ti cincajo med Bogom in hudičem in hočejo služiti dvema nasprotnima si gospodoma. Kakšno dražbo ima pravica s krivico? Ali kakšno tovarištvo ima luč s temo? tako vprašamo s sv. Pavlom (II. Kor. 6, 14) te dvojne duše. Kristusu, večni resnici, ni bilo nič bolj zoprno, kakor hinavstvo farizejev, katerim je napovedal gor j 6 in pekel. Načela vladajo svet; kakršno je mišljenje, takšno je življenje. Če so načela slaba, bo tudi dejanje in nehanje človekovo slabo in narobe«. Versko vprašane za človeka najvažnejše! Vera veže celega človeka z Bogom: ona objema in prešinja njegov razum, voljo in srce. Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše in iz vse svoje misli. (Mat. 22, 37). Človeški razum se umiri le v spoznanju Boga, večne resnice. Zato pravi sveti Janez Evangelist: To je večno življenje, da spoznajo Tebe, samega pravega Boga in Jezusa Kristusa, katerega si poslal (Jan. 17, 3). Indiferen-tist ali mlačnež pa se nič ne briga za najvišje resnice, ki so za človeka naj-boij važne in potrebne. Vprašam, ali ni naša dolžnost, da smo na čistem, ali je naša duša neumrljiva ali ne, ali je naš zadnji cilj naraven ali nadnaraven, ali se je Bog res nam razodel in nas učil, ali pa je nam vodnik skozi življenje samo naš omejeni razum? Ali ni za vsakega najbolj važno vprašanje, ali je po smrti še drago življenje, ali nas čaka res pekel ali nebo? Najbolj resni in pametni ljudje, največji učenjaki so ta vprašanja temeljito raziskovali in iskali resnice, mlačnež v veri pa gre mimo njih z nerazumljivo nebrižnost-jo in lahkomiselnostjo«. »Mlačnež je podoben jetikavemu človeku, ki ne pozna svoje nevarne bolezni in ne misli, da bo kmalu umrl.« V drugem delu razpravlja prevzvišeni o pogubonosnih posledicah verske nebrižnosti za celo človeško družbo in še posebič za posameznika. Izdajatelj in odgovorni urednik Miha MoSkerc. — Tisk Katoliške Tiskarne. Lekarna „Pri M" Mr. Pl. A. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeCa zdravila: Balzam proti ielodfnlm bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za ielodec, Izvrstno, krepilno In slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper ielodčn* krč, steklenica 50 v. Poslpalnl prašek, proti ognjivanju otrok ln proti potenju nog, Škatlica 60 v. Bible olje, steKlenlca l krono in 2 kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev kur|ih očes In trde kože, steklenica 70 v. „Sladln" za otroke, Škatla 60 v. Tinktura za ielodec, odvajalno ln Želodec krepilno sredstvo, steklen ca 20 v. Trpotčev tok, Izvrsten pripomoček proti kaSljn, steklenica l krono. Zeleznato vino, steklenica 2 kroni »o v in * krone 80 v. Sogata zaloga zenskih ročnih dil in zravtn spadajočih potrebščin. ■a e e N * n f Mprinl ljubljhhh 1. UlClJUl Mestni trg 18. Tmovina z modnim in drobnim blagom. Velika liber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaia, su-kanoa Itd. ^redtiskauje in vezeni* monogramov in vsakovrstnih drug/4kg zavoj 60 vin. IllUL ! Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmam 5 zavoiev lekarnar Tmk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. O avne zaloge na Dunaju: le-Vilmiilal kame Tmk6czy: Schonbrunnerstrasse štev. 10H, LuldVJIs! 'osefstadterstrassc štev. &>, Kadetzkyplatz štev.4 V Oradcu: Sactstrasse štev. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 6 tukaj navedenih tvrdk Tmk6czyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb. :: ♦ ♦ tt ♦ ♦ ♦ ♦ n ♦ ♦ n več izuri Ponudbe na upravo tega lista. n ♦ ♦ ♦ ♦ si ♦ ♦ n ♦ ♦ »♦♦alf 3BaW trhjo 4ubrv. po cwwti in -mm nnajjtu*potoval/ nty' 30 obrnejo fSundn^Mrietett^ ' 2#bSo4uoraJko u£eoJXt. Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov Mnogokrat odlikovana. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. p£€NLT ar I II i Tovarne za asbestškrili ..ŽENIT družba z om. zav. Alor. Žumbcrk dobavljajo najboljši in najcenejši krouski materija! Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73 : =7z=z7zzz7z: T7f.: // // " "7rZ7L E. IME! —7/—7/ EEMlIi, Msstoi trg St®v, 1® { — i Velika zaloga manufakturnega blaga, različno A = sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ■ 5 ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — ~ Penino blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati * i izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako-~ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje, d Z Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za | postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti J 5 v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni | o prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. s g Priznano nizke cene! * Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse f vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: S srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi = pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira g v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh s velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * Ših krojev iz pisanega blaga, šiiona, listra in 2 klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- J finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti S. žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. 3 Vedno sveže blago! //—7/—7/—7/ J/ JI—/l—// -7/--T7C K Peter Ha s Ro. Tovarna čevljev v Tržiču. Gorenjsko. Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno Varstvena znamka. lil MIO ]| lilUDpl11 Mol Brei! štev. 20 (Colzova hiši). Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova nllca 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Hovostl v konfekciji za dame. Pozor, slovenska delavska društva 1 Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Češnik (Pri CeSnlku) LJUBLJHI1H Lingarjeva ulica • Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. D n~7/ \V - 7/ \V—7/ZT!K=-7/------ Solidno izdelane dežnike m solnčnike priporoča po nafnižjih cenah L. Mikusch. MsMftrfc \V~7/ .. SZZ7CZSL •7/ SV -7/---------------------«--------7/- Svoji k svojim! H. LUKIČ Ljubljana, Pred Škofijo St. 19. Konfekcijska trgovina za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča. IViIH lHXmSM priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih voznih koles in šivalnih strojev = za rodbino ln obrt. = iaS HaiboliSa. naisiHiirneiSa prička za SteJeniel Ljudska Posojilnico reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Jnion“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4 31 O brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.