Št. 137 (16.482) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu ,rebu?i, od 18. septembra 1944 do 1. meja ' yp ■ - -J Vojskim ori Idriji, do 7. m ■ - --ru. kjer je la zadnja."- ■ EVNIK ■ > FRANCE Bf ČEDAD-Ul. Riston. Internet: http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it J500 im POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ^ __ _____ _ Spedizione in abbonamento postale 45% Oj 77 EVRA Art2, comma 20b, legge66296• Filiale di Trieste ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESUAN - BAZOVICA - DOMJO SOBOTA, 12. JUNIJA 1999 Sad večjega ugleda v svetu Vojmir Tavčar Predsedniku vlade Mas-simu D’Alemi je uspelo tam, kjer je ostalim italijanskim vladam spodletelo. Ameriški veleposlanik v Rimu Thomas Foglietta je včeraj zjutraj skupaj z D’Alemo in s pravosodnim ministrom Olivierom Dili-bertom napovedal, da bodo ZDA izročile Italiji Silvio Baraldini, ki bo lahko odsedela preostali del zaporne kazni v italijanskem zaporu, potem ko je presedela 17 let v ameriških kaznilnicah. Izročitev Silvie Baraldini, Id je bila v ZDA obsojena zaradi sodelovanja s terorističnimi organizacijami, bi najbrž ne zaslužila tolikšne pozornosti, če si ne bi razne italijanske vlade deset let zaman prizadevate, da bi dosegle njeno izročitev in Ce ne bi ameriški sodniki vselej trdovratno odklanjab izročitev, pa čeprav primer Silvie Baraldini sodi v okvir Stra-sbourške konvencije in bi Raraldinijeva kot italijanska državljanka imela pravico, da odsedi dober del kazni v itabjanskem zaporu blizu svojih sorodnikov. Ameriško sodstvo, ki je bilo s Silvio Baraldini vselej zelo strogo predvsem zato, ker ni hotela nikoh sodelovati s preiskovalci in ovaditi nekdanje somišljenike (ah vsaj tistih, ki so jih Preiskovalci imeb za njene somišljenike), je vselej zavrnilo itabjanske zahteve, ker )e sumilo, da bi SUvia Baraldini po vrnitvi v Italijo *ahko računala na manj Naostrene jetniske pogoje keprav je bila hudo bolna, Je bil Baraldinijeva štiri leta y samici), predvsem pa se je balo, da bodo itabjanski kolegi izpustili žensko zaCasno na prostost veliko Pred datumom, ki so ga sa-|ni dolocib. V tem stališču k ameriško sodstvo trmoglavilo kljub temu, da se je za Silvio Baraldini zavzel .bovanni Falcone, ki so ga nieli zaradi njegovega neizprosnega boja proti Rafiji in njegove strokovno- ^ zelo v čislih. Ce so so po tolikih letih Pristab na izročitev, je naj-, zaradi tega, ker si je Ita-lJa kot država pridobila ekaj mednarodnega ugle-® m daje veliko večje jam-JVo, da bo dogovore - tudi jj^le o izročitvi Silvie Baral-j^n - spoštovala, pa Čeprav v° Pristisk tistih, ki si radi P°lnijo usta z navidezno ^acelnostjo (četudi bi se za- m njihove gostobesedno- ameriško sodstvo lahko ^islilo) oster, ker bi si m prilastili zasluge, ki jih lr!?ai°' Najbrž pa je na od-vJalev vplivalo tudi dejst-im f9 'e ameriško sodstvo ^ elo moralnega mačka l atli škandalozne razsod- 0 tragediji Cermisa. MIR / N/IEDTEM KO PRIHAJA DO ZAPLETOV Z RUSI Jugoslovanska vojska in policija se po načrtu umikata s Kosova Začel se je beg Srbov - Predsednik Ciampi v Albaniji, Dilema v Makedoniji BEOGRAD, BRUSELJ, TIRANA, MOSKVA - Jugoslovanske vojaške in policijske sile po predvidenem voznem redu zapuščajo Kosovo, medtem ko se mirovne sile Kfor pripravljajo, da bodo vsak Cas vkorakale na Kosovo. Ob vojaškem in policijskem umiku je treba navesti, da sedaj s Kosova bežijo tudi srbski civilisti, ki se bojijo morebitnega maščevanja kosovskih Albancev, ki se bodo vrnili iz izgnanstva. Nato je včeraj poskušal zmanjšati pomen nepričakovanega premika ruskih sil iz sklopa Sfora iz BiH v Jugoslavijo. Kot kaže, so tako v Bruslju kot v VVashingtonu dobili zagotovila, da ruski vojaki ne bodo prišli na Kosovo, dokler ne bodo rešili še odprtih vprašanj njihove vloge v silah Kfor in vprašanja skupnega ali ločenega poveljstva. Italijanski predsednik Ciampi se je včeraj mudil v Albaniji, kjer se je sestal z albanskim predsednikom Rexhepom Meida-nijem in skupaj obiskal zbirna taborišča za kosovske izgnance v Kava ji in Vlori. Predsednik italijanske vlade D’Alema pa se je včeraj v Makedoniji sestal z italijanskimi vojaki, ki naj bi že danes vkorakali na Kosovo. Ob vsem tem je treba omeniti, da se je Madžarska že zavzela za svojo manjšino v Vojvodini, kar vnaša novo napetost na balkanskem območju. Bivši beograjski župan in eden od voditeljev srbske opozicije Zoran Djindjič je včeraj zahteval predčasne volitve, ki naj bi jih izvedli jeseni. Djindjič in drugi opozicijski voditelji se namreč jasno zavedajo, da obnova Srbije se ne bo začela, dokler bo na oblasti Miloševič. To so jasno povedali številni zahodni politiki vključno s tradicionalnimi prijatelji srbskega ljudstva. Na 3. strani RIM-WASHINGTON / DOSEŽEN SPORAZUM Silvia Baraldini se vrača v Italijo RIM-WASHINGTON - Silvia Baraldini, ki so jo v ZDA obsodili na 40 let zapora zaradi »terorizma«, bo preostali del kazni prestala v Italiji. Državi sta končno dosegli sporazum o predaji jetnice, za kar se je Italija potegovala že vrsto let, v tej zvezi pa sta pri ameriškem predsedniku Clintonu posegla predsednika vlade Prodi in D’Alema. Po predvidevanjih naj bi Baraldinijeva (na sliki) prišla v Italijo čez mesec dni. Levica in levosredinska koalicija sta izrazili veliko zadovoljstvo nad razpletom »primera Baraldini«, medtem ko je desna opozicija izjavila, da se mu daje prevelik pomen. Na 11. strani ŠOLSTVO / PRIREDITEV Dvojno slavje šole na Colu 125-letnica ustanovitve in 25-letnica poimenovanja po Gradniku COL - Na šolskem dvorišču repentabr- imeli glavno besedo učenci, ki so recitirali ske osnovne šole so slovesno proslavili Gradnikove poezije, plešah in zapeli tudi dvojni jubilej: 125-letnico ustanovitve in novo šolsko himno, ki jo je na Gradnikovo 25-letnico poimenovanja po goriškem pe- besedilo uglasbil Miran Košuta, sniku Alojzu Gradniku. Na prireditvi so Na 7. strani rily: Odobriti zaščitni zakon TRST - Tržaški župan Riccardo Illy se je v besednem dvoboju s poslancem Nacionalnega zavezništva Robertom Menio glede pravic slovenske manjšine jasno opredelil za čimprejšnjo odobritev zaščitnega zakona, da bi tako manjšini priznali pravico, ki ji pripada, da bi dali javnim upraviteljem jasno zakonsko podlago in da bi končno presegli preživele polemike desnice. Na 5. strani D’Alema v torek pri Drnovšku LJUBLJANA - V Mariboru bo v torek tretji vrh trilaterale Rim-Ljubljana-Budimpešta. Gostitelj srečanja bo slovenski premier Janez Drnovšek, ki bo imel poleg skupnih pogovorov s kolegoma Massimom D‘Alemo in Viktorjem Orbanom tudi dvostransko srečanje s predsednikom italijanske vlade. Na tem srečanju bo govor zlasti o zaščiti slovenske manjšpine v Italiji. Na 2. strani Učni uspehi na nižjih srednjih šolah TRST - Na večini slovenskih nižjih sredjih šol na Tržaškem so včeraj objavih letošnje učne izide, na šob Iga Grudna v Nabrežini pa bodo dijaki izvedeh za svoje učne uspehe danes. Prihodnji teden se bodo začeli zaključni izpiti za dijake tretjih razredov. Na 6. strani Inovativni službi sindikata Cgil TRST - Včeraj je sindikat Cgil predstavil novi in inovativni službi, ki se bosta ukvarjali z zaposlovanjem in drugimi problemi delavcev iz tujine ter z novimi profesionalnimi odnosi, kot je interimno delo. ^ g j SGZ pomaga pri navezavi stikov NOVA GORICA - V okviru 4. sejma obrti in podjetništva je na pobudo Slovenskega gospodarskega združenja Gorica včeraj prišlo do prvega uradnega srečanja med Zvezo industrij cev na Goriškem in predstavniki območne Gospodarske zbornice ter Obrtne zbornice v Novi Gorici. Na 13. strani Autoleader S.r.l. Prodaja - Servis - Nadomestni deli Ul. Flavia 27 - TRST Prodaja: 040.382857 - Servis: 040.826077 - fax 040.280269 EDINI KONCESIONAR VOLKSVVAGEN ZA TRST IN POKRAJINO GARDEN CENTER Vferde Sgaravatti BOGATA PONUDBA ENOLETNIC Urnik 9.00 - 13.00 15.30 - 19.00 ODPRTO TUDI OB NEDELJAH IN PONEDELJKIH TRST - Obalna cesta 6/1 Tel. 040.224177 (nasproti Centra za fizika) Ugussi: lepo in dobro. In odslej novo Otvoritev prenovljene trgovine je vedno praznik. Trgovina Ugussi je ponovno odprta: prenovljeni prostori, bogata ponudba z novimi predlogi in nov način predstavitve slednjih. Nova, inovacijska v vsem, le dober odnos do klienta je ostal nespremenjen. V novi trgovini Ugussi najdete poleg običajnega odprtega, korektnega in velikodušnega sprejema še obilico novosti, idej in bogatejšo izbiro kot doslej. UGUSSI kV Trstu v Ul. Fianona (stadion Grezar) Veliko privatno parkirišče TALNE IN ZIDNE KERAMIČNE OBLOGE SANITARIJE KOPALNIŠKA OPREMA TRILATERALNO SREČANJE RIM-LJUBLJANA-BUDIMPEŠTA SKUPEN NASTOP Prihodnji teden v Mariboru Drnovšek z D’Alemo in Orbanom Slovenski in italijanski premier tudi o zaščiti slovenske manjšine v Italiji Koroška in FJK prosita Evropsko unijo za pomoč Haider in Antonione omenjata posledice požara v Turskem predoru LJUBLJANA - V Mariboru bo v torek, 15. junija, tretji vrh trilaterale Rim-Ljubljana-Budim-pešta. Gostitelj srečanja bo slovenski premier Janez Drnovšek (desno), ki bo imel poleg skupnih pogovorov s kolegoma Massimom D‘Alemo (levo) in Viktorjem Orbanom tudi dvostransko srečanje s predsednikom italijanske vlade. Premieri bodo v Mariboru pregledali dosedanje delo trilaterale in se dogovorili o sodelovanju v prihodnosti. Sprejeli bodo tudi posebno izjavo. Tristransko sodelovanje se še posebej uspeSno razvija na področju gospodarstva, transporta in varnosti, na političnem področju pa je pomembno sodelo- vanje v luCi vključevanja Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo ter približevanja Slovenije zvezi NATO, zdaj, ko je tudi Madžarska postala njena Članica. Na tokratnem vrhu, ki prihaja v Času razpletanja konflikta v ZRJ, bodo premieri poseben poudarek namenili tudi aktivni vlogi treh držav pri zagotavljanju miru in stabilnosti na območju. Dvostransko srečanje premierov Drnovška in D‘Aleme, že drugo v Sloveniji po imenovanju D‘Aleme za predsednika italijanske vlade, bo nekakšen zaključek intenzivnih prizadevanj Ljubljane za pospešitev postopka sprejemanja globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Slovenija pričakuje, da bo D‘Alema ob tej priložnosti napovedal Časovni okvir sprejemanja zakona. Komisija italijanske poslan- ske zbornice za ustavna vprašanja bo le dan po srečanju trilaterale predvidoma obravnavala predlog zakona, iz katerega so zdaj umaknjeni tudi'nekateri za manjšino sporni amandmaji. Uradna Ljubljana upa, da bo poslanska zbornica v Rimu tako lahko še pred začetkom počitnic obravnavala globalni zaščitni zakon, kar bi pomenilo dobro napoved za skorajšnje zaprtje tega vprašanja, ki je zelo pomembno za Slovence v Italiji in odnose med Rimom in Ljubljano. Slovenska diplomacija ocenjuje, da drugih odprtih vprašanj med Slovenijo in Italijo pravzaprav ni. Obe strani se držita dogovorov v zvezi z lastništvom nepremičnin oz. uresničevanjem priloge 13 pri-družitvenega sporazuma med Slovenijo in EU in teh vprašanj ne odpirata vec. (STA) CELOVEC/TRST - Kot je bilo v začetku tedna napovedano ob podpisu »protokola o sodelovanju«, sta koroški deželni glavar Jorg Haider in predsednik vlade avtonomne dežele Furlani j e-Julijske krajine Roberto Antonione naslovila skupno pismo na Evropsko komisijo, v katerem jo pozivata, naj pomaga pri odpravi gospodarskih in turističnih posledic katastrofalnega požara v Turskem predoru ter tudi vojne na Balkanu. Haider in Antonione sta ob tej priložnosti izrazila željo po Čimprejšnjem sestanku z Evropsko komisijo v Bruslju, na katerem bi predsednika regionalnih vlad sogovornikom lahko temeljito obrazložila težaven položaj Ko- PROGRAM PHARE / SLOVENIJA, AVSTRIJA, MADŽARSKA Podpora regionalnemu razvoju V okviru programa krajinski park Goričko-Orseg-Raab MURSKA SOBOTA -Slovenski minister za evropske zadeve Igor BavCar in vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji veleposlanik Amir Na-qvi sta opoldne na Soboškem gradu v okviru programa Phare podpisala sporazum o Čezmejnem sodelovanju med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Njegova vrednost znaša 2, 687 milijona evrov, od tega je 1, 5 milijona evrov nepovratnih sredstev iz programa Phare, 1, 160 milijona evrov pa bo za programe iz sporazuma prispevala Slovenija. Minister BavCar je ob tem dejal, da je tristranski sporazum namenjen področju, ki mu bo v prihodnji politiki regionalnega razvoja namenjena posebna pozornost, njegov podpis pa je dobra osnova za krepitev zavesti o pomembnosti regijske politike in hkrati pripomoček, da se bomo prihodnje evropske regionalne politike kar se da hitro "navzeli". Tudi veleposlanik Naq-vi je regionalnemu razvoju pripisal velik pomen, še posebej v luCi pogajanj za pristop k EU; regije bodo v prihodnje v središču pretoka ljudi, kapitala in informacij. Sporazum pomeni nadaljevanje programa, ki se je začel že konec leta 1995. Program sestavljata dva dela: Krajinski park Go-ricko-Orseg-Raab in regionalni razvoj Pomurja. V prvem sklopu bosta potekali rekonstrukcija dela gradu in obnova vodovodne napeljav. Za regionalni razvoj Pomurja bo iz sredstev Phare namenjen milijon evrov, in sicer za dva projekta: uCni center na gradu Rakičan, ki bo v ta namen deloma obnovljen, ter Sklad za male projekte, v okviru katerega se bodo izvajali manjši projekti tristranskega sodelovanja. LJUBLJANA / ZA NAKUP NEPREMIČNIN Doslej samo enajst prošenj Za nepremičnine na Obali so se doslej zanimali samo 3 tujci LJUBLJANA - Od 1. februarja, ko je v veljavo stopil pridružitve-ni sporazum med Slovenijo in Evropsko unijo, ki govori tudi o sprostitvi trga nepremičnin za tujce, je bilo vloženih enajst prošenj za potrdilo o triletnem bivanju v Sloveniji, med njimi tri na območju Obale. Kot je STA včeraj še izvedela iz pristojnih vladnih virov, doslej v zvezi z omenjenimi prošnjami še ni bila izdana nobena odločba. V skladu s prilogo 13 pri druži t-venega sporazuma, imenovano tudi španski kompromis, imajo prva štiri leta od uveljavitve pridružit-venega sporazuma pravico do nakupa nepremičnin v Sloveniji le tisti državljani držav Članic Evropske unije, ki so imeli na ob- močju današnje Slovenije stalno prebivališče najmanj tri leta. Pred nakupom nepremičnine morajo kupci pridobiti potrdilo o triletnem bivanju, prošnjo pa vložijo na lokalni upravni enoti. Tri od doslej vloženih enajstih prošenj so bile nepopolne, tako da je v postopku na upravnih enotah zdaj osem prošenj. V slovenskem zunanjem ministrstvu na Gregorčičevi 25 ob tem z zadovoljstvom ugotavljajo, da v nasprotju z nekaterimi napovedmi ni prišlo do množičnih prošenj ali organiziranega sistematičnega nakupa nepremičnin s strani tujcev v Sloveniji. Prošnje so bile vložene individualno, najpomembnejši dejavnik pri odločanju za nakup pa je cena nepremičnine. roške in Furlanije-Julij" ske krajnine zaradi neprevoznosti Turskega predora. Haider in Antonione v skupnem pismu Evropski komisiji mdr. poudarjata nujno solidarnost Evropske unije s prizadetima regijama, saj bo Turski predor kot ena najpo-membnješih cestnih p°' vezav med severom in jugom Evrope za nekaj mesecev zaprt za promet, gospodarske posledice za prizadete regije pa bodo izrazito negativne, še p°' sebej na področju turiz- Negativne posledice so že občutne tudi zaradi krize na Balkanu, nadalje ugotavljata v skupnem pismu Haider in Antonione ter poudarjata, da je Evropska unija pozvana, naj hitro ukrepa in s tem učinkovito pomaga gospodarstvu v obeh regijah. Pomoč je tudi v interesu Evropske unije same, saj je njena naloga, da v talcih primerih hitro in učinkovito pomaga posameznim regijam znotraj Unije. Kot smo že poročali, je Haider je ob podpigU »protokola o sodelovanju« med Koroško h1 Furlanijo-Julijsko krajino še napovedal, da bosta deželi v Bruslju ustanovili skupno pisarno s skupnimi uradniki, »da bi Cim bolj optimaln0 koristili možnosti skupnega nastopanja v Evropi«. V pogodbi je nadalje omenjena tud »stalna kontakta skup1 na«, ki naj bi spremlja*3 uresničevanje tesnejšega sodelovanja med obema regijama. . _ Ivan Luka11 Ul LJUBLJANA / Z USKLAJENO POLICIJSKO AKCIJO NA OBMOČJU CELOTNE SLOVENIJE Odkrili so razvejano mrežo računalniških piratov LJUBLJANA - Slovenska policija je 2. marca letos v jutranjih urah na območju celotne Slovenije izvedla usklajeno akcijo na področju preprečevanja računalniškega piratstva. Med hišnimi preiskavami so pri 19 osumljencih prodaje piratskih kopij računalniških programov našli in zasegli dokazno gradivo, preiskovalci pa so zoper 17 osumljencev napisali kazenske ovadbe zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela po 159. členu Kazenskega zakonika RS. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal svetovalec vlade v ministrstvu za notranje zadeve Andrej Rupnik, so skupno zasegli 22 osebnih računalnikov, opremljenih s strojno in programsko opremo, namenjeno reproduciranju programske opreme, 1419 zgoščenk in 899 disket s piratsko programsko vsebino, poleg tega pa še vrsto katalogov s piratsko ponudbo, potrdil za odposlane poštne pošiljke in poštnih nakaznic, preko katerih so pirati prejemali plačila. Preiskovalci so zasežene računalniške procesne enote zavarovali in jih zapečatili za kasnejši podrobnejši pregled in dokazovanje. V dveh primerih vrednotenje dokazov še ni v celoti končano, preiskovalci pa Čakajo še na pridobitev nekaterih dokaznih sredstev od Pošte Slovenije. O trenutni fazi predkazenskega postopka so v teh primerih obvestili pristojne državne tožilce s poročilom. V enem primeru so preiskovalci ugotovili, da obstaja sum storitve prekrška v zvezi z avtorskimi pravicami in so o tem obvestili pristojnega republiškega tržnega inšpektorja. Starostna struktura osumljencev kaže, da gre za povprečno mlade ljudi. Največ, devet osumljencev je starih od 19 do 23 let, šest osumljencev je starih od 24 do 28 let, dva osumljenca sta stara od 29 do 33 let, trije osumljenci pa so stari od 34 do 37 let. Glede na trenutno zbrane dokaze ocenjujejo, da so si osumljenci skupno pridobili za približno 7, 9 milijona tolarjev (okoli79 milinov lir) protipravne premoženjske koristi, realno pa so njihovi zaslužki bistveno večji. Širša usklajena akcija je potekala na podlagi večmesečnih priprav in ob sodelovanju velikega števila kriminalistov, ostalih delavcev ministrstva za notranje zadeve, slovenske podružnice mednarodnega združenja proizvajalcev in prodajalcev računalniške opreme (BSA) in Avtorske agencije Slovenije. Ob pomoči BSA Slovenije in Avtorske agencije Slovenije so policisti pridobili posamične primerke piratskih katalogov ter programskih kompila-cij na zgoščenkah. V akciji so sodelovali kriminalisti in policisti iz devetih Policijskih uprav Ljubljana, Maribor, Celje, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Novo Mesto, Krško, Kranj in Postojna. Slovenska policija od vpeljave novega Kazenskega zakonika leta 1995 posebno pozornost namenja tudi zatiranju kriminalitete, povezane s kršitvami avtorskih pravic. Poseben problem med tovrstnimi kaznivimi dejanji predstavljajo kršitve avtorskih pravic na podruCju distribucije računalniške programske opreme oz. t.i. računalniško piratstvo. Uprava kriminalistične službe je začela ob koncu lanskega leta poleg obravnave posamičnih primerov, tudi načrtno in sistematično ugotavljati, kakšen je obseg ter značilnosti kršitev avtorskih pravic na področju distribucije računalniške opreme na območju celotne države s ciljem, da s Časovno usklajeno akcijo odkrije in kazensko ovadi osebe, ki se ukvarjajo s tovrstno nedovoljeno dejavnostjo. Pri zbiranju informacij so zaznali 55 primerov piratskih ponudb v različnih medijih. Vedno so jih odkrili na različnih strežnikih svetovnega spleta, v oglasnikih, katalogih in drugih oglaševalskih medijih. Ob podrobnejši proučitvi odkritih primerov so ugotovili, da se verjetno za tem številom ponudb skriva vsaj 18 različnih oseb, ki so oglaševale na različne načine, vselej pa tako, da neposredna identifikacija ni bila mogoCa. Kriminalistični inšpektorji enote za računalniško kriminaliteto UKS MNZ so na podlagi zbranih dokaznih gradiv pripravili vso potrebno dokumentacijo za izdajo odredb za hišne preiskave in pridobitev podatkov o poštnem prometu za 18 oseb, osumljenih, da se ukvarjajo s piratsko dejavnostjo. Pred izvedbo akcije so že februarja letos so pripravili izvedbeni posvet s kriminalisti z območja devetih policijskih uprav, ki so bili zadolženi za vodenje preiskovalnih ekip na terenu. V tem okviru so identificirali še pet oseb, za katere so obstajali razlogi za sum, da se ukvarjajo z računalniškim piratstvom. Tako se je krog osumljencev povečal na skupno 23 oseb. Za 21 osumljenih so pristojna sodisca izdala odredbe za izvedbo hišnih preiskav, v dveh primerih pa sodisc® odredbe ni izdalo, ker razlogov za sum, da se osebi ukvarjata z nedovoljeno dejavnostjo ni bilo mogoče dovolj utemeljiti. , Računalniško piratstvo je še ve no dovolj donosen posel, da se po®3 mezniki z njim ukvarjajo čedalje b Po podatkih BSA se stopnja p1 ^ stva vsako leto niža, še vedno pa bi bilo, kot je dejal predstavnik . Rok Koren, le 24 odstotkov v računalniških programov v Slo' "legalnih". (STA) ZR JUGOSLAVIJA / VSE POTEKA PO PREDVIDENEM VOZNEM REDU Jugoslovanske sile zapuščajo Kosovo Danes bodo vkorakale Klorove sile Z jugoslovanskimi enotami so s Kosova začeli bežati tudi Srbi, ki se bojijo albanskih povratnikov BRUSELJ, BEOGRAD -Kakih 4.000 srbskih vojakov je že zapustilo sever Kosova, je sporočil načelnik generalštaba nemške vojske Hans-Peter von Kirchbadi, ki se je skliceval na Natove vire. Po Pričevanju očividcev na Upravni meji med Srbijo in Kosovom nedaleč od Po-dujeva je pokrajino zapustilo več kot 400 vojaških vo-cil, med katerimi protiletalske baterije, rakete zemlja zrak in premični radarji. V konvoju, ki je prihajal po cesti, ki vodi v Prištino, je bilo 40 protiletalskih topov, kakih petdeset protiletalskih raketnih baterij, trije radarji, na desetine oklo-Pnih transporterjev, kakih 150 tovornjakov in drugih 150 vozil, v katerih so bili Policisti s svojimi družina-nii. Popoldne je s slatinskega letališča pri Prištini odletelo tudi Sest migov-21. Odhod s tega območja po-nieni izpolnitev pogojev prve faze umika jugoslovanskih sil iz pokrajine, je Se Povedal von Kirchbach. Srbi torej spoštujejo predvideni vozni red odhoda, s iern pa so povzročili tudi Pravi beg srbskega prebivalstva s Kosova, ki se boji Uiorebitnega maščevanja ^racajočih se kosovskih Albancev. Prav tako prihajajo Vesti o gorečih hišah in ce-nh vasi, nihče pa ni pojasnil, čigava so ta poslopja. Po pisanju črnogorskega Casnika Vijesti se je jugoslo-Vanska vojska tudi v Cmi gori začela umikati s svojih Položajev v vojašnice. Tako baj bi se že predvčerajšnjim ; vojašnice umaknile enote Jugoslovanske vojske, raz-Porojene pri Bajičih med brestoma Cetinje in Budva, s severa Cme gore pa so po-r°Cali o koloni vojaških vo- Britanske enote so že pripravljene na vstop na Kosovo (AP) zil, ki je peljala proti Srbiji. Medtem ko jugoslovanska vojska in policija zapuščata Kosovo, pa bodo v uporno pokrajino že v kratkem vkorakale prve enote Kforja. Kot kaže, bodo to britanske enote, postopno pa Se ostali vojaški kontingenti, ki se nahajajo v Makedoniji, vključno z italijanskim. Včeraj so se že širile govorice, da so Klorove enote že vkorakale na Kosovo, kar so v Bruslju odločno demantirali. V Londonu so prav tako zanikali agencijske vesti, da je prišlo do zastoja zaradi neke vrste tekmovanja med Britanci in Američani, ki se iz Grčije pomikajo proti Kosovu. Prvi pripadniki mednarodnih mirovnih enot za Kosovo (Klor) bodo po napovedi visokega Natovega predstavnika v Skopju v pokrajino prišli danes zgo- daj zjutraj. Tudi tiskovni predstavnik zveze Nato Ja-mie Shea je v pogovoru za belgijski radio zatrdil, da bo poveljnik Kfor, general Michael Jackson, v roku 24 ur dal ukaz za odhod na Kosovo. Po njegovih besedah »ne gre za nikakršno zamudo« in »vse poteka zelo gladko«. Na Kosovo bodo prvi prišli strokovnjaki za razminiranje, saj nekateri trdijo, da se na Kosovu nahaja morda kar milijon protipehotnih in protitankovskih min. Jugoslovanska vojska bi morala po dogovoru izročiti mednarodnim mirovnim silam zemljevide z minskimi polji. Kot pa nas učijo izkušnje iz BiH, pa je ob teh »uradnih minah« ozemlje dobesedno posejano z najrazličnejšimi minskimi pastmi. Visoki komisariat Združenih narodov za Be- gunce (Unhcr) pa je sporočil, da je Kosovo od marca 1998 zapustilo že 987.000 ljudi. Okoli 780.200 beguncev s Kosova se je zateklo v Albanijo, Makedonijo, Bosno in Hercegovino in Cmo goro. Po podatkih oblasti v Beogradu naj bi se v ostale dele ZRJ zateklo 60.000 prebivalcev Kosova. Kdaj se bodo ti begunci laliko vrnili, pa ne ve nihče, saj bo obnova v vsej ZRJ stala po zadnjih podatkih do 400 milijard dolarjev (740 tisoč milijard lir). Madžarski premier Viktor Orban je v predsi-nočnjem televizijskem govoru ZR Jugoslavijo pozval, naj madžarski manjšini zagotovi več pravic, opozoril pa je tudi na nevarnost, da utegne manjšina po koncu krize na Kosovu postati žrtev politike Beograda. Še vedno odprta vprašanja o ruski vlogi na Kosovu BRUSELJ, MOSKVA - »Zveza Nato pozdravlja izkazano voljo Rusije, da sodeluje v mirovnih enotah na Kosovu«, je včerajšnje premike ruskih mirovnih enot iz Bosne v ZRJ po zasedanju Severnoatlantskega sveta komentiral visok predstavnik zavezništva. Hkrati je opozoril, da se morata pred namestitvijo ruskih enot na Kosovu Nato in Moskva še dogovoriti o načinu sodelovanja v mirovnih enotah Kfor. Pri tem je visoki predstavnik zavezništva spomnil na zagotovilo Moskve, da ruske enote na Kosovo ne bodo odšle, dokler se Rusija in Nato ne bosta dogovorila glede sodelovanja. Kot je znano, Nato vztraja pri enotni poveljniški strukturi, medtem ko Rusi želijo svoje, ločeno poveljstvo. Visoki predstavnik zveze Nato je dejal, da je zavezništvo pripravljeno »uporabiti domišljijo in biti prilagodljivo.« Prvi kontingent ruskih vojakov, ki naj bi sodeloval v mednarodnih mirovnih silah na Kosovu (Kfor), je včeraj pozno popoldne prispel v Niš, 220 kilometrov južno od Beograda, so sporočili novinarji, ki so spremljali konvoj. Kot zatrjujejo ruski vojaški viri, se bodo ruski vojaki namestili na meji s Kosovom in ne bodo vstopili v pokrajino, dokler Rusija in ZDA ne bodo dosegle sporazuma o ruskem sodelovanju s Kforom. Ruske enote so prispele v Jugoslavijo iz Bosne in Hercegovine, kjer so sodelovale v sklopu mirovnih sil Sfor. Skoraj istočasno je včeraj v Moskvi prišlo do zapleta, saj je namestnik ameriške državne sekretarke Talbott po neuspešnih pogajanjih z Rusi, že odletel iz Moskve, ko se je njegovo letalo nepričakovano vrnilo. Talbott je namreč dobil ukaz svoje šefice, naj se vrne in nadaljuje pogajanja, dokler ne bodo do- segli sporazuma o ruski vojaški vlogi v mirovnih silah Kfor in premostili vprašanje skupnega ali ločenega poveljstva. Albrightova, ki je na obisku v Makedoniji, je to Talbottu ukazala po dolgem telefonskem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom. Kot je sinoči sporočil predstavnik za tisk ruskega zunanjega ministrstva Vladimir Rahmanin, se bodo pogajanja med Talbottom in Ivanovom nadaljevala pozno v noč. Pogovori bodo »dolgi«, ker morajo poiskati za obe strani sprejemljiv kompromis. Ob tem je treba navesti, da na pogajanjih ne sodelujejo ameriški in ruski vojaški izvedenci, kar je nov dokaz, da je sedaj treba poiskati politično rešitev, podobno tisti, ki so jo sprejeli v BiH. To bo vsekakor lažje, kot če bi se pogajali vojaki, saj ruski generali do sedaj niso pokazali skoraj nobene prožnosti. Da se bosta Ivanov in Talbott skoraj gotovo domenila, priča tudi vest, da je ruski predsednik Boris Jelcin včeraj po sprejemu resolucije Varnostnega sveta OZN o Kosovu izrazil zadovoljstvo nad razvojem dogodkov. »Pri ponovni vzpostavitvi miru na Balkanu je Rusija opravila svoj del naloge,« je po poročanju ruske tiskovne agencije Inter-fax dejal ruski predsednik, in dodal, da je sedaj na vrsti Nato, da uresniči svoj prispevek. Odnosi med Rusijo in zvezo Nato bodo po Jelcinovih napovedih zaenkrat še ostali zamrznjeni. Jelcin je tak ukrep sprejel ob začetku zračnih napadov zveze Nato pred 11 tedni. Zapletom pa bržkone botrujejo notranje-ruska vprašanja. Duma je namreč pred dnevi z resolucijo obtožila Cernomir-dina, da je pri svojih pogajanjih prodal Kosovo okrnil ugled Rusije in se prilagodil Natovim zahtevam. (STA/GR) -C ZRJ / PRVI PREMIKI ITALIJA / NADALJUJEJO SE DIPLOMATSKE POBUDE Opozicijski vodja Djindjič zahteva predčasne volitve Z Miloševičem ne bo obnove Predsednik Ciampi obiskal Albanijo, D’Alema pa pri vojakih v Makedoniji Albanija in Italija bosta še poglobili vsestransko medsebojno sodelovanje t®!) Zor Pogovor dijsko r sriih vo d° jese nil, da PtedvL sti. >; bede Vod ska opozicija »že dve leti tesno sodeluje«. »Potrebujemo le nekaj tednov časa in dostop do medijev, da bi ljudem razložiti, kaj se je zgodilo,« je poudaril Djindjič in dodal, da »obstaja množično gibanje, ki si žeti spremeniti Srbijo«. Jugoslovanski vojaki bodo s svojimi pričevanji po njegovem mnenju pokazali, da ta vojna ni koristila nikomur ter da bi se ji bilo mogoče izogniti. Djindjičeve izjave in pred njim Draškovičeve so, kot kaže, prvi znaki, da se v Beogradu nekaj premika. Navsezadnje številni zahodni državniki poudarjajo, da Srbiji ne bodo pomagali pri obnovi, dokler ji bo vladal Miloševič. (STA/CR) TIRANA, SKOPJE - Enourni pogovor z albanskim predsednikom Rexhepom Meidanijem je bila prva mednarodna obveznost italijanskega predsednika Carla Azeglia Ciampia, ki je včeraj dopoldne prispel v Tirano. To je bil Ciam-pijev prvi uradni obisk po izvolitvi na to funkcijo v parlamentu 13. maja. Do obiska je prišlo le dan pred odhodom italijanskih vojakov na Kosovo. Sedaj, ko je prišlo do mirovnega »preobrata«, bo treba ta mir šele graditi in utrditi. Predsednik republike je s svojim obiskom hotel preveriti utrip te za Balkan tako pomembne države, kjer so še predvčerajšnjim na glavnem tiranskem trgu tisoči vihteli evropske in ameriške zastave ter vzklikati Osvobodilni vojski Kosova. Po pogovorih sta predsednika objavila skupni komunike, v katerem cenita pobude mednarodne skupnosti glede kosovske krize in z zadovoljstvom pozdravljata sprejetje resolucije Varnostnega sveta OZN, ki postavlja v tek mirovni proces v regiji in postavlja pogoje za varno vrnitev kosovskih Albancev na njihovo zemljo, ker jih bodo ščitile mednarodne vojaške sile. Ciampi in Meidani sta tudi izmenjala mnenja o široki paleti mednarodnih in dvostranskih vprašanj. Oba predsednika sta tudi navedla, da se bo sodelovanje še poglobilo na vseh področjih, tudi v okviru pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Kasneje sta obiskala begunski taborišči v Kava j ah in Vlori, kjer se je Ciampi zahvalil italijanskim humanitarnim prostovoljcem in vojakom, ki so dokazali svoja človekoljubna čustva. Okrog poldne pa je v makedonsko oporišče italijanskih vojaških sil v Ka-tlanovu prispel predsednik italijanske vlade Massimo D’Alema, ki je pozdravil italijanske vojake pred njihovim odhodom na Kosovo, to je kasneje storil tudi v Petrovcu in se nato vrnil v Skopje. D’Alema je vojakom poudaril, da je Italija pozitivno prestala vojaško preizkušnjo in povečala svoj mednarodni ugled, saj je ob odločnosti vedno iskala politično in diplomatsko rešitev krize. Premier je tudi izrazil prepričanje, da bo prehod k profesionalni vojski postopen. Predsednika Albanije Meidani in Italije Ciampi (AP) ŽARIŠČE Laži naše vsakdanje Besede in dejstva V svojem Četrtkovem uvodniku je Sergij Premru zapisal veliko resnico, da nam mediji vsiljujejo vrednote, ki nimajo nic skupnega s pravico, z etiko, s poštenostjo, z ljubeznijo... Govori namreč o športnih zvezdah in o količini denarja, ki se vrti okoli njihovih »zaslug«, kar je seveda skregano z vsako zdravo pametjo in posebej s športnim načelom »mens sana in corpore sano«. Njegovo razmišljanje je vredno nadaljevati, saj se dileme o vrednotah današnjega Časa trdo dotikajo prav vsakega izmed nas. Biznis je postal bog našega Časa, industrijskega veka, in na njegovem oltarju se žrtvuje vsa naša civilizacija, kot se je v tisočletjih razvila od športa do umetnosti, znanosti, religije itd. Na njegovem oltarju umira humanizem, ki se je nekoč začel z zapovedmi »ne laži«, »ne kradi«, »ne ubijaj«, »spoštuj oCe-ta in mater« itd. in ki danes skozi različne vede resno opozarja na duševno regresijo množic, ki tekajo na delo, hitijo po nakupih, natančno programirajo svoj prosti Cas, postajajo roboti z nadzorovanimi refleksi, svoja hrepenenja pa proicirajo na zvezdnike in mogočneže ter utapljajo osebne stikse v odvisnosti od mamil vseh vrst. Mediji so sredstvo za razdeljevanje tega »opija za ljudstvo«. Zato ni važno, Ce objavljajo laži ali resnico, važno je, da ustvarjajo soglasje in dober videz: zato se za vojsko uporablja izraz »mirovna sila«, tudi ko napada suvereno državo; zato imajo vse države svoj »obrambni« sistem in nikoli napadalnega; tudi zadnja balkanska vojna je bila predstavljena kot »humanitarna« vojna; predstavniki naprednosti in demokratičnih sistemov pa so mladi in dinamični pred- Vera Tota Ban sedniki, ki prirejajo tiskovne konference na zelenem travniku. Vsa ta napihnjenost in fasada pa lahko traja samo do neke mere. Saj nismo vsi slepi, gluhi in tako naivni, da ne bi znali sami najti poti do pravega pomena besed, posebno potem ko smo jih postavili ob dejstva. Pod zidano obleko razpoznavamo okostnjake, za zelenim travnikom vidimo moralno in intelektualno puščavo. Nekdo je nekoč rekel, da se drevesa spoznajo po sadežih. Državljani pa posebno pred volitvami ocenjujemo, kako se rešuje brezposelnost in kako prehod v socialno državo, kako so dane možnosti za razvoj in kako so zaščitene manjšine. Ne potrebujemo volilnih shodov, ne poslušamo besednih spopadov in se ne obremenjujemo z načelnimi stališči. Gremo na volitve, Ce še kaj zaupamo v obstoječi red in sistem. Sicer pa ne gremo. In Ce ostanem v našem prostoru: ali ni tudi pri nas pravilo, da zmore edinole javno mnenje zaustaviti zgrešene procese; ali ni edinole javno mnenje doseglo mehkejših stališč obeh krovnih do Glasbene matice? Težava je v tem, da javno mnenje ne prihaja do informacij razen skozi medije in da zato ne ve stvari, ki se tičejo vseh nas. Prepričana sem, da bi javne debate o skupnih vprašanjih lahko veliko pripomogle k reševanju naših skupnih problemov. Seveda vnaprej, ne pa takrat, ko je škoda že storjena. Te dni smo izvedeli, da zapira vrata rojanska osnovna šola; menda jih bo prihodnje leto tudi srednja. Šolska razdrobljenost jasno kaže svoje učinke; po tej poti bomo v prihodnje zgubili tudi Sv. Jakob in vse mesto. In vendar ne reagiramo, vsaj nic bistvenega se ne zgodi v raznih šolskih odborih, ki jih imamo. Smo morda izdelali kak šolski plan, ki bi ga predstavili na določenih pristojnih mestih kot nujnega? Ne. Ko bo pa v jeseni ukinjeno spet kako ravnateljstvo, bomo brez moCi strmeli v povzročeno škodo. Kakor zdaj ob rojanskem primeru, ko je zmanjkala šola, ne da bi kdo zahteval karkoli v zameno. Mislim, da bi bila vsa stvar drugačna, ko bi bili že pred leti ob ukinitvi ravnateljstva na Proseku zahtevali ver-tikalizacijo šolskega sistema na tistem področju; zdaj bi imeli pod eno streho (v enem ravnateljstvu) ves šolski sistem od zgoniške občine mimo Proseka in Kontovela do Barko-velj in Rojana s središčem na Proseku. Naša visoka politika se s temi problemi ne ukvarja, javno mneje je obveščeno »a poste-riori«, šolski operaterji so šibki in neenotni. VeC poštenosti in jasnosti bi tudi v našo prakso prililo nekaj veC življenjske sile, ker bi sproti odpiralo nove možnosti. Megleno ozražje in kalna voda ne rodita nic dobrega. Med nami je še dosti sposobnih in podjetnih ljudi in celo takih, ki znajo za pošteno stvar delati iz samega veselja in tudi zastonj. VOLITVE / NAPOVED NADALJNJIH AKCIJ SSk za dvojezična volilna potrdila Prefektura je zavrnila dvojezična potrdila, češ da niso predvidena v statutu FJK TRST - Tržaška prefektura je v imenu notranjega ministrstva te dni odklonilno odgovorila na zahtevo Slovenske skupnosti po dvojezičnih volilnih potrdilih, češ da rabe slovenščine v omenjenih listinah ne predvidevajo ne statut dežele Furlanije -Jilijske krajina ne druge zakonske norme. Določila občinskih statutov o dvojezičnem poslovanju pa da veljajo samo za občinske organe. V zvezi z gornjim stališčem državnih organov naj le-te zaenkrat spomnimo na naslednje: 1. Drugi odstavek Posebnega statuta, priloženega Londonskemu memorandumu z dne 5. 10. 1954, doloCa dobesedno: »Javnim dokumentom, nanašajočim se na pripadnike etničnih skupin, vštevši sodne razsodbe, bo priložen prevod v ustreznem jeziku. Isto velja za uradna obvestila, javne razglase in publikacije.« 2. Raven zaščite, predvidene po Posebnem statutu, je po razsodbi ustavnega sodišča št. 15. z dne 22. januarja 1996 del veljav- nega notranjega italjanskega pravnega reda, pravica do rabe materinega jezika v odnosih z oblastmi pa je del tiste »minimalne zaščite« pripadnikov »priznane (slovenske) manjšine«, ki jo po razsodbi istega ustavnega sodišča št. 28/1982 in drugih neposredno operativna. 3. 10. Člen, točka, 2, Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo jezikovnih manjšin (ratificirane z zakonom št. 302 z dne 3. 2. 1997) doloCa: »Države pogodbenice si prizadevajo v kar največji možni meri zagotoviti take razmere, ki bi omogočale uporabo jezika manjšine v odnosih med pripadniki manjšine in upravnimi organi.« Glede na to, da gre v danem primeru za očitno sprenevedanje pred dejstvi in izmikanje spoštovanju notranjepravnih in mednarodnih obveznosti do pripadnikov slovenske narodne manjšine v Italiji, si stranka Slovenske skupnosti pridržuje pravico do vseh potrebnih nadaljnjih posegov v tej zadevi na ustreznih mestih, vključno pri evropskih institucijah. Clinton bo na Kongresnem trgu nagovoril Slovence LJUBLJANA - Ameriški predsednik Bill Clinton bo med obiskom v Sloveniji 21. junija nagovoril tudi Slovence na Kongresnem trgu v Ljubljani. Pred nagovorom ameriškega predsednika bo koncert, na katerem bodo nastopili znani slovenski glasbeniki. Program, ki ga bo povezovala Tajda Lekše, se bo pričel ob 16. uri in bo potekal v vsakem vremenu. Vstop na Kongresni trg bo mogoč od 15. ure dalje. Zaradi varnosti bodo obiskovalce, ki ne bodo smeli nositi nahrbtnikov, velikih torb in napisov, ob vstopu pregledali varnostniki. Brezplačne vstopnice za javni nagovor ameriškega predsednika in koncert je mogoCe dobiti v ponedeljek, 14. junija, od 12. ure dalje na Prešernovem trgu v Ljubljani. (STA) Popravek V včerajšnjem dnevniku nam jo je zaigral tiskarski škrat in Kraško ohcet v naslovu pisma zadruge Naš Kras spremnil v Kmečko. Članom zagruge in bralcem se za napako opravičujemo. ■H LJUBLJANA}- Škerkova inVocci o kraškem parku Pri Juriju in Gantarju LJUBLJANA - Na obisku v Ljubljani je bil vCeraj Marino Vocci, župan De-vinsko-nabrežinske občine, najveCje kraške občine v Italiji. Vocci in podžupanja Mariza Skerk Kosmina, ki ga je spremljali na obisku, sta se srečala z ministrom za okolje in prostor Pavlom Gantarjem in državnim sekretarjem v zunanjem minstrstvu Francom Jurijem. Gosta sta se z ministrom Gantarjem pogovarjala predvsem o ustanovitvi kraškega parka, ki bo obsegal tako slovenski kot italijanski Kras. Sogovorniki so se strinjali, da je potrebno uskladiti projekte na obeh straneh meje. Zupan Vocci je predlagal, da bi se letos jeseni na Krasu srečala minister Gantar in njegov italijanski kolega Edo Ronchi, pa tudi župani vseh občin iz Slovenije in Italije, ki se zanimajo za sodelovanje pri projektu kraškega parka. Zupan in podžupanja Devinsko-nabrežinske občine sta se vCeraj srečala tudi z državno sekretarko v ministrstvu za kulturo Majdo Sirca in ljubljansko županjo Viko Potočnik. (STA) SENOŽEČE / Z OBČUTENO SLOVESNOSTJO KOPER / VCERAJ SO JO PREDALI PROMETU V Dolenji vasi so se spomnili padlih Ciril Zlobec poudaril pomen NOB za osamosvojitev slovenskega naroda Cesta Izolchlagodje štiripasovna Odprtje tudi levi pas viadukta Ivanje selo na avtocesti za Ljubljano SENOŽEČE - Krajevna skupnost Senožeče in Območno združenje NOB Sežana sta pred kratkim v Dolenji vasi na svečani proslavi, na kateri se je zbralo precejšnje število borcev, vaščanov in vseh svobodno mislecih ljudi, počastili spomin na osem padlih žrtev v spopadu s fašisti 2. junija 1944. »Človeku je določena njegova življenska doba. Za tiste, ki umrejo prezgodaj, se nam zdi to še toliko hujše. Vendar pa ostaja življenje padlih za svobodo v spominu živih dlje od tistih, ki so svoje življenje preživeli do svojega izteka«, je pričel svoj slavnostni govor akademik in pesnik Ciril Zlobec (na slild) , ki ji bil tudi sam kot partizan udeležen v bojih tistega usodnega 2. junija 1944, ko so okupatorji pobili osem partizanov in nekatere med njimi še žive zažgali v eni izmed hiš v Dolenji vasi. »Naš NOB je bil dejanje, kakršnega ni bilo v slovenski vasi in upamo, da ge ne bo več. V zgodovino ostaja zapisan s krvavimi Črkami. Kdor omalovažuje in sramoti ta boj, je Človek, ki ne spoštuje najvecjega prispevka, ki ga je slovenski narod dal v zgodovini za svojo usodo. Prav mi, Primorci, pa se tega še bolj zavedamo, saj smo se morali za svoje narodnostne pravice boriti še pod Italijo. Tu naj omenim le veliko vlogo Tigrovcev. Slovenski narod je našel Cas v zgodovini ta zadnji trenutek, da se je utemeljil kot enakopravni narod. Če ne bi bilo dogajanj v NOB med leti 1941-1945, se ne bi leta 1991 ustanovili kot lastna država in svet nas bi imel za manjšino«, je sklenil Zlobec. Delegacije so vence položile pred spomenik NOB v Dolenji vasi in Senožečah ter pred spomenik Tigrovcu Danilu Zelenu. Kot vedno je v Dolenjo vas, ki je značilna po dobro ohranjenem srednjeveškem stolpu iz turških vpadov, tudi tokrat prišlo lepo število ljudi, ki so v kulturnem delu namenili velik aplavz divaške-mu pihalnemu orkestru pod vodstvom Iztoka Felicijana, uCencem in recitatorjem OS Senožeče pod vodstvom Lidije UršiC in domačemu mešanemu pevskemu zboru pod vodstvom Ade Škamperle ter harmonikarju Alešu Franetiču. Olga Knez LJUBLJANA, KOPER - Promet na viaduktu Ivanje selo na avtocesti od Ljubljane do Kozine od vCeraj spet poteka po obeh polovicah viadukta -od vCeraj sta namreč za promet odprta vozni in odstavni pas na levi polovici viadukta Ivanje selo, gledano v smeri proti morju. Pomembna pridobitev, ki lahko prispeva k bolj tekočemu prometu na oblai pa je tudi hitra cesta Izola-Jagodje, ki je od vCeraj štiripasovnica. Kot so sporočili iz Družbe za avtoceste v R Sloveniji (DARS), je obnovljena leva polovica viadukta odprta poldrugi mesec pred iztekom pogodbenega roka. Največ 15 dni pa bo iz smeri morja proti Ljubljani na območju viadukta Ivanje selo veljala zapora prehitevalnega pasu zaradi izvedbe zaključnih del. Zaključna sanacijska dela, od-vodnjavanje in ojacitvena dela za prevoz uparjalnikov na spodnji strani nosilne konstrukcije se bodo izvajala pod prometom. Pri tem promet ne bo oviran, z izjemo štiridnevne zapore leve polovice viadukta, gledano v smeri iz Ljubljane proti morju, v juliju, ko bodo izvajali obremenilne preizkušnje zaradi prevozov uparjalnikov. Zaradi obnove leve polovice viadukta je promet doslej potekal po lani obnovljeni desni polovici viadukta Ivanje selo, gledano iz smeri Ljubljane proti morju. Hitra cesta od Izole do Jagodja je od vCeraj štiripasovnica. Prometu so dopold- ne predali novozgrajena dodatna dva P^' sova hitre ceste v dolžini 2, 3 kilometra, U pomenita dograditev prvega dela obalD® ceste v štiripasovnico v okviru uresnic® vanja nacionalnega programa izgradnl avtocest. Investicija v dograditev omeni® nih dveh pasov je znašala 415 milijon0' tolarjev, dela pa sta v pol leta opravila a] dovsko Primorje in Cestno podjetje Kop®*) Celotna 12, 3 km dolga obalna cesta ° Kopra do Lucije bo za promet odprta konca leta 2004. Na Obali so vCeraj prometu uradno pr® dali tudi rekonstruirano križišče gla'® ceste v Strunjanu, ki je ena najbolj op menjenih točk glavne ceste od Škofij 0 ^ Sečovelj, ter skoraj 600 metrov dograj®0®. ga pasu za počasni promet na glavni c® Šmarje - Dragonja. . v Na odseku Izola - Jagodje je v nac^eV nem programu sicer predvidena dogram v dolžini 3, 6 km, ker pa po študijah razn idejnih projektov za izgradnjo predhoon 8 odseka Koper - Izola in naslednjega ods®^ Jagodje - Lucija še ni točno doloC®^ priključitev na odsek Izola - Jagodje, so F dah prometu le dva dodamo dograjena P sova v dolžini 2, 3 km. Ko bodo oCe-dokončne rešitve poteka trase, bo orn0”jsek na hitrejša priključitev na predhodni 0 med Koprom in Izolo in na naslednj1 0 ^ med Jagodjem in Lucijo, so pojasnili v bi za avtoceste (DARS). (STA) _____VOLITVE / ZA EVROPSKI PARLAMENT IN OKOLIŠKE OBČINE_ Danes predvolilni molk, jutri pa vsi na volišča Tehnična navodila za glasovanje - Rezultati bodo znani v ponedeljek Volilna kampanja je dejansko mimo. Danes namreč nastopi predvolilni molk in priložnost za razmislek, jutri pa bomo stopili na volišča in najbrž ne bo odveč, če še enkrat poudarimo, kako pomembno je, da se v čim večjem številu po-služimo te pravice, ki nam vsekakor daje možnost soodločanja o tem, kdo nas bo kje zastopal. Pri nas bodo evropske in v treh občinah (Dolina, Zgonik, Repentabor) tudi upravne volitve. Volišča bodo odprta od 6.30 do 22.ure. Na volišče pridemo z osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom. Kdor ga še ni dobil na dom, ga mora danes ali jutri (do 22.ure) dvigniti na volilnem uradu svoje občine. EVROPSKE VOLITVE Glasovnica za evropske volitve je rjave barve. Naša dežela je vključena v obširno volilno okrožje severovzhodne Italije, ki bo poslalo v evropski parlament 16 poslancev. Na glasovnici prekrižamo simbol stranke, ob njem lahko napišemo DVE preferenci s priimkoma izbranih kandidatov. Kdor glasuje Južnoti-rolsko ljudsko stranko (SVP-simbol planike), s katero je Slovenska skupnost sklenila volilni dogovor, lahko odda le eno preferenco s Priimkom izbranega kandidata. dolina Glasovnica za Občino dolino je oranžne barve. Glasujemo tako, da prekrižamo simbol stranke ali koalicije. S tem avtomatično podpremo kandidata za Zupana. Lahko oddamo le ENO PREFERENCO s priimkom izbranega kandidata. Ime in priimek napišemo le, če so na isti listi kandidati z istim priimkom. Županski kandidati so: Boris Pangerc (Skupaj-In-sieme), Giorgio Cesar (Pol svoboščin), Danilo Slokar (Severna liga) in Silvana Mergiani por. Mondo (Fronte Giuliano). Za župana bo neposredno izvoljen kandidat, ki bo jutri dobil absolutno večino glasov. V nasprotnem primeru bo 27.junija balo-taža (drugi krog) med prvim in drugouvrščenim kandidatom. ZGONIK Glasovnica za Občino Zgonik je' oranžne barve. Glasujemo tako, da prekrižamo simbol stranke ali koalicije. S tem avtomatič- no podpremo kandidata za župana. Lahko oddamo le ENO PREFERNCO s priimkom izbranega kandidata. Ime in priimek napišemo le, če so na isti listi kandidati z istim priimkom. Županski kandidati so: Mirko Sardo (Skupaj-Insie-me), Jožko Gruden (Slovenska skupnost), Claudio La Magra (Pol svoboščin) in Luca Novak (Severna liga). Za župana bo izvoljen kandidat, ki bo jutri dobil največ glasov. REPENTABOR Glasovnica za Občino Repentabor je oranžne barve. Glasujemo tako, da prekrižamo simbol stranke ali koalicije. S tem avtomatično podpremo kandidata za nžupana. Lahko oddamo le ENO PREFERENCO s priimkom izbranega kandidata. Ime in priimek napišemo le če so na isti listi kandidati z istim priimkom. Županski kandidati so: Aleksij Križman (Napredna lista), Andrej Škabar (Slovenska skupnost), Ste-fano Bellafontana (Severna liga), Lučka Križmančič (Fronte Giuliano) in Franco Guerra (Pol svoboščin). (CANOIDATO ALLA CARICA Dl SINDACO) (KANDIDAT ZA MESTO ŽUPANA) BORIS PANGERC (CANOIDATO AUA CAUCADI SINOACOi DANILO SLOKAR iCANOIDATO ALLA CARICA Dl SINOACOi GIORGIO CESAR (CANOBATO ALLA CARICA Dl SINOACOj SILVANA MERGIANI in MONDO iCANRIOATO At t A CARICA f>: SINOACOi LUČKA KRIŽMANČIČ ALESSIO KRIŽMAN r POLEMIKA / JASNO STALIŠČE n llly odgovarja Menii: CimpreJ sprejeti zakon za zaščito manjšine Tržaški župan Riccardo Illy in poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia sta si včeraj privoščila besedni dvoboj, v središču katerega je bilo vprašanje zaščite slovenske manjšine. »Spopad« je začel desničarski poslanec, ki je opozoril javnost na pretečo nevarnost slovenizacije, ki grozi Trstu, saj župan Riccardo Illy namerava tiskati občinske obrazce tudi v slovenščini in tako stopiti na pot, ki bo privedla do odobritve zaščitnega zakona in obveznega poznavanja slovenskega jezika za vsako javno službo. Menia je napovedal obstrukcijo na zasedanju parlamentarne ustavne komisije, ki se bo sestala v sredo za razpravo o zaščitnem zakonu, da bi tako branil tržaške Italijane pred pretečo nevarnostjo slovenizacije. Zupan Illy pa mu ni ostal dolžan: Menievo »odkritje« je ocenil kot netočno, nekorektno in predvolilno, zanikal je, da bi izdajali nove tiskovine v slovenščini: občinska uprava tiska slovenske volilne lepake in nekaj drugih aktov že od leta 1954, nam je izjavil, vendar je danes zakonodaja pomanjkljiva in nejasna. Illy je brez ovinkarjenja izjavil tudi za vsedržavno tiskovno agencijo Ansa, da je treba v najkrajšem času odobriti zaščitni zakon, in je svoje stališče utemeljil s tremi razlogi: ker je treba manjšini priznati pravico, ki ji pripada na podlagi ustave, evropske konvencije in mednarodnih sporazumov, ker je treba dati javnim upraviteljem jasen in nedvoumo podlago zakonskih določil in končno, ker je za Illyja skrajni čas, da se s prizorišča odstrani zastarele argumente in preživele polemike, ki koristijo samo politiki desnice. Morda bodo težave v mestnem prometu Prevozno podjetje Act obvešča, da bo morda v petek, 18. junija prišlo do nevšečnosti pri mestnem prometu. Pri državnem sindikatu FAISA-CISAL so namreč proglasili stavko, kateri se je pridružilo tudi tajništvo v tržaškem podjetju (stavka bo od 9. do 13. ure). »Emporij solidarnosti« Zahvaljujoč se prostovoljnemu delu bodo znova odprli »emporij solidarnosti« združenja Goffredo de Banfield, ki skrbi za varstvo in pomoč ostarelim, ki si sami ne morejo pomagati. Za letošnje poletje so prostovoljke ročno izdelale razne predmete, ki odgovarjajo vsem okusom in so primerni za vsak žep, izkupiček pa bo šel v dobrodelne namene. Emporij v Ul. Caprin 7 bo odprt od ponedeljka, 14. junija do ponedeljka, 21. junija, zjutraj od 10.00 do 12.30, popoldne od 17.00 do 19.30 (v sobotah samo popoldne). V MESTU IN OKOLICI PROMET / NOVE OMEJITVE, ENE ZAČASNE. DRUGE DOKONČNE Neprevidnost ob dežju povzročila kopico nesreč Opozorila nič ne zaležejo, ob vsakem dežju se šti 11(3 prometnih nesreč skokovito poviša in tudi tol 1 ni bilo nič drugače, včeraj so bili neprenehom ^.Poslani gasilci, mestni redarji, policija, kan ^njerji, osebje službe 118, vlečna služba. Razveselj l® bilo vsaj to, da se nihče ni huje poškodoval. Kot običajno ni bila izvzeta hitra cesta, čeprav s anjo na odseku do Katinare nedavno položili no1 y .0 dober asfalt. V popoldanskih urah je bila p: t *n3aru, kjer se je pripetilo že veliko nezgod, tuc t„ bh, za dobro uro zaprta v smeri proti mestu, p< itiri i° Prisl0 do trčenja med nekim avtomobiloi j^.dostavnim vozilom. Na cesti 202, med openskii , Zišcem in kampingom, pa sta silovito trčila mera dpi ln opel corsa. Avtomobila sta bila na sprednje! Se u Povsem razbita (na sliki, f. KROMA) , vendar s V bolniki srečno rešili, nič hujšega jim ni bilo. Pro pa je do prometne nezgode prišlo na Sta a tudi tokrat so v bolnišnico odpeljali sam 0 lažje ranjeno osebo. Prometna ureditev beleži v zadnjih dneh dve pomembni novosti: prva je sicer začasnega značaja in zadeva zaprtje Rebri na Greti (na sliki), druga pa bo trajna in predivdeva zaprtje za promet nekaterih ulic na območju za občinsko palačo. Začnimo pri slednjem. Gre za območje med Trgom Unita in Borznim trgom ter Ulico Teatra Romano, kjer so uličice t.i. geta. Prav na območju starinarjev (ulice Becche-rie, Ponte, Ombrelle in Pane) so uvedli prepoved prometa vozil razen za tiste, ki imajo dovoljenje, ker tam bivajo ali delajo, ter za emergenčna in javna vozila. Povsem prepovedan bo vsak promet v uličici in trgu za občinsko palačo, to sta Ul. Pro-cureria, ki teče vzdolž zapuščenega poslopja barona Žige Zoisa, in Mali trg pred anagrafskim poslopjem. Prostor, ki se razteza okrog anagrafske palače in ob palači Co-stanzi, torej ulici Malcan-ton in Muda vecchia ter Trg Granatieri so namenili izključno pešcem in vozilom občinske uprave. S tem je izginilo nekaj desetin parkirišč proti plačilu, ki jih je občinski odlok uvedel na ulicah Forno in Teatra romano (kjer so odpravili zadnja prosta parkirišča). Območje z omejenim prometom se je s tem torej razširilo. Nadaljne omejitve in druge novosti glede prometa v mestnem centru pa napovedujejo čez poldrag mesec, ko bo stopil v veljavo prvi del prometne revolucije, ki jo je za občinsko upravo pripravila inž. Honsel. Se pred poletnim premorom naj bi občinski svet odobril uvedbo parkirnine na vsem območju strogega mestnega središča in v prvem pasu ulic okrog središča. Parkirnina naj bi bila relativno nizka, zagotavljajo na občini, pobiranje bo opravljal Acegas, plačilo bo možno tudi na minute. Včeraj zjutraj pa je stopila v veljavo prepoved vožnje po Rebri na Greti, tako da bo prihodnje tri mesece prekinjen ves promet po tem strateško pomembnem odseku vpadnice z zahodnega dela Krasa proti mestu. Kljub predvidevanjem včeraj ni bilo večjih problemov: mestni redarji so preusmerjali promet iz proseške smeri pri svetilniku s Furlanske ceste po Ul. Perarolo in Bovedu do Miramarskega drevoreda tako da se je kača vozil kar hitro premikala. Podobno velja tudi za promet v drugo smer, iz mesta proti Krasu, ki je preusmerjen po Miramar-skem drevoredu in po sicer ozki Ul. Madonna di Greta pri železniškem nadvozu do Furlanske ceste. Tod pelje mali avtobus št. 38 s Trga Oberdan do Trstenika, medtem ko avtobus št. 25 pelje s Katinare samo do Rojana, avtobusi št. 42, 44, 45 in 46 peljejo prek Opčin, javno prevozno podjetje Act pa je uvedlo posebno začasno progo št. 42/ od Proseka do Grete, tako da imajo prebivalci območja Furlanske ceste vsekakor na razpolago javno prevozno sredstvo. ____________ŠOLSTVO / OBJAVA IZIDOV NA SLOVENSKIH N12JIH SREDNJIH ŠOLAH_ Učni uspehi na šolah Gregorčiča, Cankarja, Erjavca, Kosovela, Levstika in Sv. Cirila in Metoda Včeraj so objavili uCne uspehe na večini slovenskih nižjih srednjih Sol. Medtem ko se je za dijake prvih in drugih razredov pouk zaključil, bodo morali dijaki tretjih razredov še polagati zaključne izpite, ki se bodo zaceli prihodnji teden. Danes objavljamo uCne uspehe na šolah S. Gregorčiča, I. Cankarja, F. Erjavca, S. Kosovela, F. Levstika in Sv. Cirila in Metoda. Nižja srednja šola Simona Gregorčiča v Dolini Izdelali so: 1. razred: Francesco Bandi, Marc o Barazutti, Martin Cheber, Matteo Cigui, Daniel Di Donato, Martin Merlak, Matjaž Mihalič, Stefano Mi-non, Ota Gabriele, Erik Per-tot, Matjaž Romano, Peter Sosič, Luca Zennaro, Katja Bra-tos, Samantha Cergol, Elisa Grilanc, Samantha Guglia, Dejana Medica, Urška Ota, Eva Stepančič, Sara Surian. Ena dijakinja ni bila pri-pušCena v drugi razred. 2. A razred: Gabriele Fac-co, Denis Kneipp, Alan Mah-ne-Kalin, Aron Mihelčič, Gabrijel Ota, Aris Pregare, Fede-rico Zuljan, Tatiana Arbanas, Mateja Cossutta, Aliče Cre-paldi, Linda Crevatin, Mo- nika Lucas, Ivana Mahorcic, Ketty Slavec, Anuška Smo-tlak, Martina Sossi, Aleksandra Velise, Daša Zeriali, Yle-nia Zobec, 2. B razred: Marko Gej, Matevž Cuk, Jan Foraus, An-drea Franco, Jan Gustinčič, Tadej Klun, Ivan Langella, Christian Sancin, Boris Tul, Martina Carboni, Nastasja Damin, Ketty Racman, Maja Smotlak, Mateja Viler. Dva dijaka nista bila pripušCena v tretji razred. 3. razred: k zaključnemu izpitu je bilo pripušCenih 22 dijakov, en dijak pa ni bil pri-pušCen. Nižja srednja šola Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu 1. razred: Erika Bersenda, Marko Ceh, Tomaž Ceh, Valentina Ronconi, Stefano Sa-mez, Elena Seffino, Caterina Sik, Andrea Struna, Robert Tul, Nataša Valentič. Ena dijakinja in dva dijaka niso bili pripušCeni v drugi razred. 2. razred: Ivo Carpani, Gia-da Ciofi, Lucrezia Flora, David Glavina, Erika Hrvatic, Katja Hrvatic, Alex Jakomin, Andreja Koren, Tom Kravanja, Maja Milkovič, Valentina Pugliese, Samuel Saia, Janoš Sancin, Martina Semec, Margherita Vascotto, Vito Zuppini. 3. razred: k zaključnemu izpitu je bilo pripušCenih 11 dijakov, dva dijaka pa nista bila pripušCena. Nižja srednja šola Frana Erjavca v Rojanu 2. razred: Andreja Bruss, Thomas Bucavelli, VValter Cunja, Silvia Ferluga, Miche-le Kozman, Mattia Porro, Lara Škrinjar, Katja Tonet, Luka Udovič, Jan Zetko. En dijak ni bil pripušCen v tretji razred. 3. razred: k zaključnemu izpitu je bilo pripušCenih 11 dijakov. Nižja srednja šola Srečka Kosovela na Opčinah 1. A razred: Martina Brce, Taisija Cesar, Roberta Chira-ni, Veronika Danev, Antonel-la Derin, Martina Gantar, Ivan Jevnikar, Andrej Marušič, Daniel Milano, Mateja Piccini, Simon Rožac, Olaf Simonet-tig, Jan Sossi, Sara Sossi, Ivana Zidarič. 1. B razred: Denise Bellini, Eva Carli, Veronika Carli, Denis Černigoj, Susanna Covolo, Aleksandra Gregori, Denis Polissa, Rauber Matija, Peter Schillani, Danjel Slavec, Sara Vidali. En dijak in ena dijakinja nista bila pripušCena v drugi razred. 2. razred: Greta Barbieri, Sara Carli, David Gibi, Sophie Čorbo, Roberta Coretti, Sere-na Covolo, Gabriele Deste, Matija Dolenc, Aleš Ferluga, Katarina Gregori, Daša Hrovatin, Denis lozza, Branka Jovanovič, Jakob Jugovič, Boris Kalc, Sophia Kralj, Elena Racman, Jasmin Risegari, Maja Sancin, Kristjan Stopar. 3. A razred: k zaključnemu izpitu je bilo pripušCenih vseh 17 dijakov. 3. B razred: k zaključnemu izpitu je bilo pripušCenih 15 dijakov, en dijak in ena dijakinja pa nista bila pripušCena. Nižja srednja šola Frana Levstika na Proseku 1. A razred: Emil Bukavec, Irina Bukavec, Tomaž Čefuta, Taddea Druscovich, Petra Gruden, Irena Korelc, Poljanka Milkovič, Mateja Milic, Valnea Milic, Tereza Pertot, Nikol Rebula, Tadeja Savi, Katrin Sedmach, Matteo Turco, Alex Vescovi, Sandra Vitez. Ena dijakinja ni bila pripušCena v drugi razred. 1. B razred: Sara Bembi, Olga Manzato, Sara Matijacic, Denis Nanut, Mamo Negrini, Lukasz Paluch, Jessica Stoka. Dva dijaka nista bila pripušCena v drugi razred. 2. A razred: Dimitri Batti, Jernej Bufon, Giorgia Buzzai, Tamara Cerniava, Gregor Colja, Federica Ghersinich, Jana Guštin, Matej Guštin, Mirko Kante, Neža Kapun, Marina Kamin, Jarmila Kodrič, Martina Lisjak, Nina Luxa, Sara Marži, Sarah Nanut, Elisa Pra-dal, Martina Richiardi, Edvin Stoka, Mattia Trampuž. 3. A razred: k zaključnemu izpitu je bilo pripušCenih 15 dijakov, en dijak in ena dijakinja pa nista bila pripušCena. 3. B razred: k zaključnemu izpitu je bilo pripušCenih vseh 9 dijakov. Nižja srednja šola Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu 1. razred: Freya Behrens, Sara Carciotti, Alessio Cela-no, Daniel Crevatin, Matjaš Ferluga, Igor Ghezzo, Aleks Jevnikar, Mitja Kemperle, Peter Klobas, Martin Kovač, Nikol Krizmancic, Nicole Pa-trono, Rihard Schnabl, Tanja Škerl, Martina Trevisan, Karin Astrid Zobec. 2. A razred: Gabrijel Cemi-goi, Tommaso Cipolat Mis, Federica Filincieri, Jaro Furlani, Samanta Hortenska, Matija Morelj, Matej Munih, Marco Novak, Devan Obersnel, Caterina Pinzani, Manuel Pmger, Giulio Alberto Scichilone, Elena UgriCic. En dijak ni bil pripušCen v tretji razred. 2. B razred: Erich Behrens, Andrea Corbatti, Matej D’Aronco, Emilio Della Mea, Andrea Filincieri, Ivan Grgič, Katarina Mikulus, Roberto Pi-zent, Ilary Slatich, Karin Ta-gliapietra, Giacomo Vanello Premru, Vito Zuppini. 3. A razred: k zaključnemu izpitu je bilo pripušCenih vseh 11. dijakov. Oddeljeni oddelek na Katinari 1. razred: Miran Bole, Irene Ferro Casagrande, Petra Marega, Julie Milic, Matej Nadlišek, Alessandro PoCkaj, Lama Venier. 2. razred: Ivana Bizjak, Petra Cercego, Julija Kjuder, Darja Kodrič, Daniele Levan, Alex Maar, Radha Nadlišek. En dijak in ena dijakinja nista bila pripušCena v 3. razred. 3. razred: k zaključnemu izpitu je bilo pripušCenih vseh 12 dijakov. Danes ob 13. uri bodo objavili uCne uspehe tudi na nižji srednji Soli Iga Grudna v Nabrežini. rT~ POKRAJINA / ODBORNIK MARINI Prispevki za šolske gradnje Pozornost okoliškim občinam Tržaška pokrajina bo namenila več kot 5 milijard 300 milijonov lir za šolske gradnje v okvira triletnega načrta za posodobitev šolskih poslopij v tržaški in v okoliških občinah. O ustreznem odloku bo v torek dokončno odločal pokrajinski svet, že pred sejo skupščine pa je pokrajinski odbornik za šolstvo Giulio Marini nakazal smernice, ki so vodile pokrajinsko upravo pri porazdelitvi deželnih prispevkov za šolske gradnje. Uvodoma je podčrtal, da je pokrajina v celoti sprejela zahteve okoliških občin, kar je razumljivo, saj imajo manjše občine manj tehničnih (in gmotnih) možnosti za tovrstne dejavnosti. Dolinska občina bo tako prejela skupno 559.040.000 Ur, in sicer 358.940.000 lir za prenovo osnovne šole v Borštu, 70.856.000 lir za osnovno Solo I. Trinka v Ricmanjih in 129.235.000 lir za osnovno Solo v Mačkoljah. Repentabrska občina bo prejela nakazilo v višini 50 milijonov lir za dela v poslopju občinskega vrtca. Miljska občina bo prejela skupno 850 milijonov lir prispevka, od kaerih bo 150 mi- lijonov lir namenjenih popravilom poslopja slovenske osnovne šole Albina Bubniča. Tržaški občini je bila namenjena 1 milijarda 807 milijonov lir za poslopje šole Duca D’Aosta, pokrajina pa bo finansirala še prenovitvena dela na zavodih da Vinci in Deledda za skupni 2 milijardi 70 milijonov lir. Zgoniška občina je v prijavljenem načrtu zahtevala prispevek v višini 50 milijonov lir za dela na osnovni šoli L. Kokoravca v Saležu, poseg pa so že finansirali iz drugih virov. Pokrajina ni namenila prispevkov devin-sko-nabrežinski občini. Odbornik Marini je poudaril, da »bi morali devinsko-nabrežin-ski občini potegniti za ušesa,« ker ni pred tremi leti predložila nobene prošnje za prispevke za šolske gradnje v okviru triletnega načrta, za katerega so se domenili na skupnem sestanku predstavnikov javnih uprav pred štirimi leti. »Svoje zahteve je predstavila šele letos, in sicer v višini 500 milijonov lir za prenovitev enega od šolskih poslopij, bilo pa je prepozno, da bi jo lahko vzeli v poštev,« je obrazložil odbornik Marini. SOLSTVO / DVOJNI PRAZNIK V REPENTABRSKI OBČINI Na Colu ob 25-letnici poimenovanja šole Šolo nosi ime po Gradniku - Tudi 125-letnica ustanovitve Ko je Renco Tavčar, »Zštkov« po domače, prispel v četrtek popoldne na šolsko dvorišče na Colu, da bi prisostvoval slovesnosti ob 125-letnici ustanovitve in 25-letnici poimenovanja šole po Alojzu Gradniku, mu je - čakajoč na učence -pogled poromal onkraj zeleno Ugrado proti repenta-brskemu griču, kjer se je pod zelenim pobočjem svetila rumena podolgovata stavba z izstopajočimi zelenimi okni. Spomin je poletel v tisto stavbo, ki je prav pred četrt stoletja dobila naziv »Stara šola«, potem ko se je eolska šolska skupnost preselila v novo, za takratne (in še sedanje) čase luksuzno šolsko poslopje ob Občini. V stari stavbi so škripala lesena tla in prostore je grela stara železna pečica, je med slav- 125-CeT ** Janovim 25iEI' V ROJANSKEM MARIJINEM DOMU Mir in prijateljstvo glavni temi prireditve Nastopili so dijaki šentjakobskega in rojanskega oddelka srednje šole Ivana Cankarja Med mnogimi zaključnimi šol-skimi prireditvami je bila še posebno pomenljiva prireditev v Marijinem domu v Rojanu, kjer so Nastopili učenci šentjakobskega in r°janskega oddelka srednje šole brana Cankarja. Kot prva sta nastopila zbora obeh šol, ki delujeta sedaj pod istim ravnateljstvom, in Zapela štiri pesmi o prijateljstvu, občutkih mladih do sveta brez ^eja in domovinske ljubezni, f^bora sta pripravila prof. Vihra Kodrič in Stefan Job. Ravnatelj Kriščak je skupno s Prof. Lučko Susič razdelil naj-boljsim učencem priznanja, nato Pa podelil bralne značke vsem, ki se udeležili tega tekmovanja. Medil je še nastop glasbenega dua, ^ ga sestavljata Aleksi j a in Marti-i16- ki sta na violo da gamba in če-10 zaigrali primerno skladbo. Zelo Zanimiv je bil kratek prizor, ki so ga dijaki prvega in drugega razreda šentjakobske šole pripravili pod vodstvom prof. Maje Lapornik in Irene Poropat na temo »Kakšno šolo si dijaki želimo«. Lep in prijeten je bil nastop, v katerem so učenci govorili najprej o svojih željah, da bi imela šola daljše odmore, pa bazen, igrišče, pouk na prostem, čim več izletov itd. Zaključili so svoje želje z misijo, da imajo svojo šolo radi, ker je njihova in oni so del te »družine«. Sledil je nastop mladih pevcev, ki so zapeli tri pesmi v angleščini, ki govorijo o miru in ljubezni. Tudi plesno točko so dijaki vključili v svoj program, ki je bila še posebno navdušeno sprejeta s strani mladega občinstva. Prireditev je zaključil nastop dijakov rojanske šole, ki so se predstavili z igro »Uporna letala«, ki jo je prof. Lučka Susič prilagodila sedanjem razmeram v svetu z naslovom »Uporno orožje«. Če bi s povečevalnim steklom iskali igro, ki bi bila za ta čas bolj primerna, ne bi mogli izbrati primernejšega trenutka, saj se je na Kosovu zaključila prav na ta dan vojna in so bile torej besede igralca in pisca številnih radijskih in gledaliških del Joška Lukeša prav primerna za ta trenutek. Igra, ki jo je pisec napisal v času vietnamske vojne in je doživela vrsto priznanj na številnih domačih in tudi drugih radijskih postajah, je bila deležna toplega sprejema, ne samo zaradi dobre izvedbe, temveč tudi zato, ker je govorila o naših, predvsem pa o čustvih mladih, ki odklanjajo nasilje, morijo in sovraštvo in si želijo ljubezni in medsebojnega sožitja. Neva Lukeš nostnim govorom povedala predstavnica Združenja staršev in takratna učenka Vilma Purič Berdon. Pred četrt stoletja je obiskovala drugi razred; Renco Tavčar je bil že »veteran«, petošo-lec. Obujanje spominov mu je priklicalo pred oči učence, ki so zadnji dokončali šolanje v stari šoli: »Bili so v štirih, en fant in tri dekleta: Pavel ”Muhčev“ Purič, Nadja Bizjak »Ta Dulnjeva”, Patricija Škabar ”St’fankna“ in Loredana Guštin "Zupanova".« Medtem ko so številni drugi udeleženci prireditve prišli na šolsko dvorišče na Colu, da bi videli, kako se bodo odrezali njihovi sinovi, hčerke, vnuki in vnukinje, je Renca privabil na četrtkovo prireditev prav spomin na nekdanje šolske čase: »Otrok še nimam, ko bodo prišli, se bodo tukaj šolah,« je napovedal. Neusahljiva moč spomina je privedla ponovno na Col tudi njegovo učiteljico izpred četrt stoletja, Stanko Hrovatin, »ki je bila organizatorka poimeno- vanja,« je pojasnil Renco Tavčar. Učiteljica Stanka je sedela v prvi vrsti, skupaj z nekdanjo kolegico Marijo Dolenc, ko so iz šolskega poslopja prispeli na prireditveni prostor v rumene šolske majičke oblečeni eolski učenci. Vsak je držal v roki vetrnico različnih barv, se pred avditorijem glasno predstavil - »Maruška«, »Katja«, »Veronika«, »Alex«, »Matija«, »Danijel«... - in posadil vetrnico v zemljo. Ob koncu je iz zemlje kukalo 25 vetrnic. Prav toliko let je šola poimenovana po Alojzu Gradniku. Na dvorišču je zadonela najprej pesem, nato sta povezovalca programa Maruška Guštin in Alex Vitez povedala, kako so se že od lanskega decembra (šolo so poimenovali 1. decembra 1973) vrstile razne prireditve, s katerimi so počastili obe visoki obletnici. Četrtkova slovesnost je bila torej krona široko zasnovanega spominskega projekta. Predstavnica Združenja staršev Vilma Purič Berdon je v svojem iskanju šolske- ^SOLSTVO / SOLSKO GLASILO Na šoli v Saležu in Zgoniku je »priskakljala« Veverica Tisk šolskega časopisa ali glasila sodi med pomemb-6 Šolske dejavnosti. Tudi letos so na celodnevni °sHovni šoli Lojzeta Kokoravca-Gorazda iz Saleža in a Soli 1. maja 1945 iz Zgonika izdali Veverico. .. Ob prebiranju časopisa na 76 straneh pritegne bralca SN pisan na računalnik ali pisalni stroj. Ročno pisani le teksti in igre za kratek čas. Človek bi lahko pri-POBinil, da bi lahko v dobi računalnika izdali popolno-a računalniško obdelan časopis. Učiteljice pa so Menja, da je sestava in oblikovanje šolskega časopisa t* av gotovo izvimejša, če ga učenci sami napišejo. Pi-, Me lastnih spisov in pesmi daje otroku veliko za-Q SCenje, saj se za trenutek počuti pisatelja ali pesnika. rroci našega časa so preplavljeni z računalniki in jim .. S ;i)a pisanje skorajda tuja obveznost. Ne smemo pa azreti važnosti pisanja, ki ima pri doraščajočem oku markanten pomen. Prav gotovo so računalniške '>t ukcije praktične in hitre, a so obenem tuje in »d rz^e<<- Otroška pisava je poosebljena, ima svojo Mo« in značilnost, ki se z računalnikom izgubi, str ayerlca vsebuje spise učencev vseh razredov, ilu-p Cl)e in zabavne igre. Vsebinsko je zelo pestra. Dober tpj^Mvalec didaktičnega dela bo prav gotovo opazil Sp 1 smotrnost izdelkov, ki niso le sebi namen, na-Mo; vsak pisni izdelek ima v sebi sporočilnost. pQ^re torej za zajetni časopis, ki je vreden branja in °bl'va^e' Učenci so si prizadevali, da bi bila sama ha k ePa in čedna. Stara tradicija šolskih glasil se je bori s°lah torej uveljavila, in upati je, da se bo v °Ce tudi nadaljevala, (m.m.) DAN BRANJA / PRIREDITEV V GLEDALIŠČU FR. PREŠERNA Bralne značke za šolarje dolinskih šol Gosta srečanja sta bila gledališčnika Danijel Malalan in Vojko Belšak Šolsko leto se je z naglimi koraki bližalo koncu, ko so veseli, sproščeni in razigrani učenci v sredo, 9. junija praznovali dan branja. V jutranjih urah so se v gledališču Fr. Prešerna zbrali učenci GOS Albina Bubniča -Milje, GOS Mare Samse - Domjo, OS Prežihovega Voranca - Dolina in Mačkolje, GOS Ivana Trinka Zamejskega - Ricmanje in GOS Frana Venturinija - Boljunec, Boršt, Pesek. Uvodoma je učence pozdravila in nagovorila ravnateljica Ksenija Dobrila. Podčrtala je pomen branja, saj je knjiga veselje za danes in znanje za jutri. Zadonela je pesem Veseli šolarji pod vodstvom učiteljice Silvane Dobrilla, nakar je mlade bralce nagovorila učiteljica Andreina Ota, ki je letos vodila projekt Spodbujanje branja in spoznavanje ter vrednotenje slovenskega jezika in kulture ter Bralna značka. Celotno prireditev je tudi povezovala. Veliko učene zabave, smeha in gledaliških užitkov sta našim učencem podarila gledališčnika Danijel Malalan in Vojko Belšak (na sliki). Odigrala sta Levstikovo povest Martin Krpan. Nato sta gosta današnjega praznika branja učencem razkrila delček svojega sveta, njun prvi stik s knjigo, z branjem in bralno značko. Zanimiv razgovor se je odvijal do današnjih dni, ko sta pripovedovala o poklicu, ki sta si ga izbrala. Osrednja točka srečanja je bilo slovesno podeljevanje bralne značke učencem, ki so prebrali določeno število knjig. Na zaslužene bralne značke so bili zelo ponosni. Učenci petih razredov pa so dobili priznanja za petletno sodelo- vanje in majice z Ostržkom. Ostrzek, ki gre s knjigo s svet, je znak bralne značke. Vse mapice, nalepke, priznanja, majice in plakate poklanjajo vsako leto Zveza prijateljev mladine, ki skrbi za bralno značko v Sloveniji. Prireditev sta omogočila uprava občine Dolina in Zadružna kraška banka na Opčinah. Učiteljica Andreina je obenem pohvalila izedne bralce, prave knjižne molje. Saj je le teh na dolinskem ravnateljstvu vse več. Učenci so tudi nestrpno prikazali rezultat literarnega kviza, ki je potekal za učence 1. in 2. razreda na GOS Albina Bubniča v Miljah in za učence 3., 4. in 5. razreda na GOS Ivana Trinka Zamejskega v Ricmanjih. Kviz so uspešno rešili. Dokazali so, da so se s svojimi učitelji - mentorji vse leto dobro pripravljali. Vsega lepega je prej ali slej konec in tako je konec tudi letošnjega tekmovanja za bralno značko. Soli v pozdrav se je iz navdušeni mladih grl razlegala zaključna pesem. (a.o.) ga časa izbrskala polno dogodivščin in lepih trenutkov, ki so pričali o življenjskosti domačega šolskega tkiva, ter zaželela, da naj bi po hodnikih še dolgo odmevala šolska pesem, na dvorišču pa vrisk radostnih otrok. Za didaktično ravnateljico Stanislavo Sosič Cuk je znala šola kljubovati vsem nasprotnim vetrovom, sicer ne bi sedaj proslavljala tako pomembnih jubilejev. Pedagoginja je spregovorila o strpnosti kot nedeljivi vsebinski predpostavki vzgojnega procesa, pa tudi o nezavidljivi vlogi učiteljic v sodobnem času. O učiteljicah šole na Colu se je zelo laskavo izrazila pedagoška svetovalka in predstavnica slovenskega šolskega ministrstva in Zavoda za šolstvo Andreja Duhovnik: »Učiteljice dobro poznam, ker so bile med tistimi, ki so najbolj sledile raznim tečajem in izpopolnjevalnim pobudam.« Za učiteljice Nado, Zmago, An-namario, Morano, Barbaro in Alenko je bilo to res lepo javno priznanje. Po pozdravih repentabr-skega župana Aleksija Križmana, predstavice KD Kraški dom Nives Guštin, predstavnice Vzgojno-za-poslitvenega središča Anice Skerlavaj in predstavnice mešanega pevskega zbora Repehtabor Milene Guštin, so imeli spet glavno besedo učenci. Recitirali so - posamično in skupinsko -več Gradnikovih pesmi, zapeli so, zaplesali. Skupno z učiteljicami so pripravili lepljenko, da so udeleženci spoznali, kako prijetno je na njihovi šoli. Predstavili pa so tudi novost: pesem Padaj padaj rosica, ki jo je na Gradnikovo besedilo uglasbil Miran Košuta in je že postala šolska himna. Ko se je na Colu začelo mračiti, se je raztegnil meh harmonike Deana Rebec-chija. Poskočne melodije so poživile vaško skupnost, ki se je ob pomembnem prazniku spet strnila ob šoli, ob koncu pa so »morali« učenci ponoviti šolsko himno, da je njen zvok ponovno poletel z »občinskega griča« čez Ugrado vse tja do Stare šole, ki je medtem postala Dom kulture. r CGIL / VČERAJ JAVNA PREDSTAVITEV Nove službe za nove čase Netradicionalna dela in tuji delavci Sindikat Cgil je včeraj predstavil novi pobudi, s katerima namerava konkretno odgovoriti na izziv novih Časov tako z vidika netradicionalnih delovnih odnosov kot sodobne družbene sestave. Trst, ki se po eni strani predstavlja kot večkulturno mesto in srediSCe najbolj sodobnih profesionalnosti, je doslej povsem pomajkljiv z vidika delovne zaSCite tistih, ki dajejo mestu značilni pečat. Prav zato je sindikat Cgil uvedel novi službi, ki so ju predstavili včeraj na tiskovni konferenci. Prva pobuda zadeva posebno okence, ki se bo ukvarjalo s tujo delovno silo. Medtem ko so se doslej s priseljenci ukvarjale predvsem humanitarne organizacije, ki skrbijo za dodeljevanje pravice do bivanja ali do azila, bo sindikalna služba na razpolago zaposlenim iz drugih držav za reševanje konkretnih tematik dela, skrbstva, dajatev in drugih problemov, ki so splošnega znaCaja, za priseljence pa predstavljajo posebno težavo tudi zaradi togosti birokracije. Sindikat bo v sodelovanju z organizacijo Alef na razpolago priseljencem štirikrat na teden, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 16. do 19. ure, ob torkih in petkih pa od 9. do 13. ure v sedežu v Ul. Pondares 8. Službo bo vodil sindikalist Bruno Colombetta, s katerim bo sodelovalo osebje, ki obvlada arabščino, glavne afriške jezike in seveda srbščino glede na dejstvo, da je največ priseljencev v Trstu po rodu prav iz Srbije. Druga pobuda pa zadeva tukajšnje zaposlene, točneje take, ki na papirju izgledajo kot samostojni delavci, v resnici pa so v razmerju odvisnosti z delodajalcem, ki pa ne nosi tradicionalnih bremen delovnega odnosa. Gre za vrsto novih profesionalnih odnosov, kot so interimno t.j. najemniško delo, ali pa delo finančnih promoterjev, osebja telefonskih call centrov, podjetij za javnomnenjske raziskave ali za reklamiza-cijo, raziskovalnih ustanov pa vse do trenerjev fitness centrov. Gre za izredno veliko število ljudi, ki imajo največkrat ohlapne delovne odnose z delodajalcem in veliko točno določenih obveznosti zaradi dajetev državi in skrbstvenim ustanovam: samo v Trstu je pri In-psu registriranih 11.054 primerov sodelovanja s podjetji brez delovnega razmerja, ki zadevajo 2.966 podejtij, od katerih jih okrog 10 ima približno sto tovrstnih sodelavcev, eno pa celo 300. Ce računamo, da je na Tržaškem okrog 14 tisoC zaposlenih v industriji, je jasno, kako je pomemben odnos z 11 tisoC zaposlenih z netradicionalnimi pogodbenimi odnosi. Prav tem, med katerimi je največ mladih, bo sindikat Cgil odslej nudil pomoC pri zaščiti svojih pravic in opravljanju svojih obveznosti: na razpolago jim bodo že obstoječe sindikalne strukture in patronat, in sicer vedno v sedežu v Ul. Pondares 8, za novo službo pa bo odgovarjal sindikalist Giorgio Uboni. SKRB ZA VARNOST Dimnikarji lahko marsikdaj tudi rešijo življenje Pomen čiščenja dimnikov Vraževemeži se ob pogledu na dimnikarja po možnosti dotaknejo kakega gumba, češ da prinaša sreCo. Priložnosti za tako početje pa imajo vse manj, saj so dimnikarji skoraj prava redkost: še pred nekaj desetletji jih je bilo v mestu okrog štirideset, danes jih je za polovico manj, nekateri so združeni v zadrugi, drugi so zaposleni pri nekem podjetju. Njihovo delo, vezano z izkušnjo in znanjem, pa je danes prav tako pomembno kot nekoč, morda še bolj: nekoč so preglavice delale saje, Ce jih je bilo preveč, so se lahko tudi vnele, običajno pa so tako zamašile dimnik, da se je v D I / C “ l\/l ” OBČINA DEVIN-NABRE2INA D U O IVI COMUNEDlDUINO-AURISINA ZALIV BUS“M’ URNIK OB DELAVNIKIH IN PRAZNIKIH Nabrežina postaja 9.00 10.00 11.30 12.30 14.05 15.00 16.30 17.30 19.00 Nabrežina center 9.05 10.05 11.35 12.35 14.10 15.05 16.35 17.35 19.05 Nabrežina kamnolomi 9.08 10.08 11.38 12.38 14.13 15.08 16.38 17.38 19.08 Sesljan 9.13 10.13 11.43 12.43 14.18 15.13 16.43 17.43 19.13 Sesljanski zaliv 9.21 10.21 11.51 12.51 14.26 15.21 16.51 17.51 19.21 Devin 9.30 10.30 12.00 13.00 14.35 15.30 17.00 18.00 19.30 Stivan - 10.45 - 13.15 - 15.45 - 18.15 - Stivan 10.45 13.15 15.45 18.15 Devin 9.30 11.00 12.00 13.30 14.35 16.00 17.00 18.30 19.30 Sesljanski zaliv 9.37 11.07 12.07 13.37 14.42 16.07 17.07 18.37 19.37 Sesljan 9.45 11.15 12.15 13.45 14.50 16.15 17.15 18.45 19.45 Nabrežina kamnolomi 9.50 11.20 12.20 13.50 14.55 16.20 17.20 18.50 19.50 Nabrežina center 9.53 11.23 12.23 13.53 14.58 16.23 17.23 18.53 19.53 Nabrežina postaja 10.00 11.30 12.30 14.05 15.00 16.30 17.30 19.00 20.00 prostoru nabiral dim, kar je bil znak, da je treba poseči. Danes je lahko veliko bolj nevarno; namesto dima se lahko zadžuje ogljikov monoksid, M ga nikakor ne moremo zaznati in je lahko smrtonosen. Prav na to so opo-zorih na včerajšnji tiskovni konferenci, s katero je Občina Trst skupaj z dimnikarji dejansko želela sensibilizira-ti javno mnenje na problem varnosti, od katere je lahko odvisno tudi življenje, rešimo pa ga z relativno majhnim stroškom. Odbornica za teritorialno načrtovanje in okolje Ondina Barduzzi je ob tem spomnila na primer osebe, ki se je zdravila za epilepsijo, njene težave pa so izvirale iz slabega vzdrže-vanaj peči na plin. S svoje strani je predsednik zadruge dimnikarjev Roberto Capo-ralini omenil, da na leto odkrijejo tudi 200-300 popolnega zaprtih dimnikov, dela pa jim ne manjka, imajo ga zagotovljenega za kakih šest mesecev vnaprej, opremljeni so tudi z videokamerami. Za vsak posamezen poseg je treba odšteti okrog 60 tisoč lir, v blokih je strošek nižji, okrog 35 tisoč lir na glavo. Posegel je tudi Dario Bruni od združenja obrtnikov, ki je spomnil na sedanjo zakonodajo na tem področju, ki nalaga periodične preglede. K temu bolj zapletenemu vprašanju pa se bomo še povrnili. MESTNA KNJIŽNICA-CONTRADA Po Svevu je letos na vreti James Joyce Po odprtju razstave bo zvečer gledališka predstava na prostem Po Svevu Joyce: gledališče La Contrada bo v okviru Joyceovih večerov, ki jih prireja Mestna knjižnica, v sredo predstavila delo Ulisse: ovvero Tu mare grega. Lani so v istem sodelovanju zaživeli Svevovi večeri, ki so sicer sodili v okvir širše pobude Salom Trst. Prav dober odziv občinstva in pohvalne kritike so prireditelji spodbudili, da tudi letos ponudijo krajše predstave na prostem. Prizorišče bo namreč obnovljeni trg Hortis. Pred večerno predstavo, ki se bo pričela ob 21. uri, bo ravnateljica Mestne knjižnice Anna Rosa Ru-gliano ob 18. mi odprla razstavo »Caro signor Schmitz .../ Dear Mr. Joyce: mTamicizia tra le righe«. Centra zaprta zaradi volitev Animatorke centrov »Le Orme - Sledi« obveščajo mladostnike pd 11. do 14. leta in od 15. do 18. leta starosti, da bosta center v sesljanski nižji srednji šoli »Carlo de Marchesetti«, Naselje sv. Mavra 225 in center v »Domu BrišCiki«, BrišCiki 77, zaprta zaradi evropskih volitev danes, 12 junija in v ponedeljek, 14. junija. Center v nabrežinski osnovni šoli »G. Carducci«. Nabrežina Kamnolomi 85, pa bo z naslednjim tednom začel delovati v jutranjih urah; animatorke bodo na razpolago otrokom od 6. do 10. leta starosti ob torkih in Četrtkih od 9. do 12. me, ves poletni Cas do pričetka pouka. Za podrobnejše informacije se lahko zglasite vsak ponedeljek od 9. do 12. me v Uradu za pravice in možnosti otrok in mladostnikov, v poslopju nižje srednje šole »Igo Gruden«, Nabrežina Kamnolomi 16, tel. 040-2024004, kjer bo obenem vsak dan delovala telefonska tajnica. Nastop in vaji Združenega zbora ZCPZ Župnijska skupnost od Novega svetega Antona v Trstu prireja jutri, 13. junija, ob 16. mi, praznovanje farnega zavetnika. Pri slovesni maši bo sodeloval Združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov pod vodstvom Edija Raceta. Združeni zbor ZCPZ bo imel v ponedeljek, 14. junija, ob 20.30, vaje v dkedenjski cerkvi, ker bo sodeloval pri zlati maši g. Dušana Jakomina. Naslednjega dne, 15. junija, pa bodo vaje ob isti uri v MarjanišCu na Opčinah. Obvezno cepljenje proti steklini V tržaški občini je steklo obvezno cepljenje psov proti steklini, ki so presegli tretji mesec starosti. V pesjaku v Ul. Orsera 8 bo cepljenje potekalo do konca julija, in sicer ob ponedeljkih in petkih od 10. do 12.30, ob sobotah od 9.30 do 11.30 in ob ponedeljkih in četrtkih popoldne od 14. do 15. me. V okoliških občinah bo cepljenje potekalo od 15. jU' nija do 15. julija, in sicer v devinsko-nabrežinski občini v prostorih nekdanje nabrežinske klavnice ob ponedeljkih in sredah od 11. do 12. ure, v repentabrski občini v prostorih občinske garaže ob Četrtkih od IT do 12. me, v miljski občini v Ul. Roma 7 ob torkih u1 četrtkih od 8. do 9. me, v dolinski občini na županstvu ob ponedeljkih in sredah od 8. do 9. me in v zgoniški občini, prav tako na županstvu, ob torkih in petkih od 11. do 12. me. _______MAČKOLJE / V ŽUPNIJSKI CERKVI Zaključni nastop gojencev Prikaz znanja gojencev glasbene šole, ki jo je vodila Zdenka Križmandč V četrtek, 3. junija, se je v župnijski cerkvi sv. Jerneja v MačkoIjah odvijal zaključni nastop gojencev glasbene šole. To je bil vrhunec celoletnega prizadevanja mladih glasbenikov in njihove mentorice prof. Zdenke Križ-mancic. Dokazali so, da so med letom pridno študirali in obogatili svoje glasbeno znanje. Pred nastopom je potekal zaključni izpit, na katerem so morali gojenci pokazati, kar s° naučili med šolskim letom in spre st pri igranju inštrumenta. vjc- Izpitna komisija je gojence Pja )(ji no ocenila. Pridni so bili deležni ,^ pohvale, manj prizadevni SP°“ vecj° da se bodo v prihodnjem letu z jg zavzetostjo lotili uCenja. PubllLiiti nastopajoče nagradila s prigr jyjL aplavzom. NA KRMENKI IS., 13. in 14. junija danes, 12. junija od 20. ure ples z ansamblom Zamejski kvintet jutri, 13. junija ob 17. uri nastop Godbenega društva Prosek sledi Akademska folklorna skupina Študent iz Maribora od 20. ure ples z ansamblom Adria kvintet Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domačo kapljico KD IVAN GRBEC, Škedenjska ulica 124 ob zaključku razstave MARJANA ČERNETA bo ALJOŠA ŽERJAL ponovno predvajal FILMSKO LEPLJENKO 0 TRŽAŠKIH LIKOVNIH UMETNIKIH jutri, v nedeljo, 13. junija ob 12. uri Nada Danes se vzameta in Nada Diego in Diego Vse najboljše na novi Vso srečo jima želimo skupni poti vama Želijo družine Gombač, Kalc in sosedje Čokovi Roici ŠPORTNO DRUŠTVO ZRRJR-GRJR 1997 organizira ŠPORTNI PRAZNIK danes, 12. in jutri, 13. junija 1999 na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici Č>d 16. ure dalje vam bodo v dobro založenih kioskih Postregli z raznimi jedmi na žanj in osvežilnimi pijačami. Zabaval nas bo ansambel STATUS SVMBOL SRD VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 18., 19., 20. in 21. junija 25. Sagro v Praprotu VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 12. junija 1999 ADELA Sonce vzide ob 5.15 in ^tone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide 4-26 in zatone ob 19.12 Jutri, NEDELJA, 13. junija 1999 ANTON vreme včeraj ob 12. . temperatura zraka 5 stopinje, zračni tlak ,“15,9 mb pada, veter 12 7® na uro vzhodnik seve-o-vzhodnik, burja, vlaga 'Odstotna, nebo oblačno, norje skoraj mirno, tempe-dtnra morja 23,2 stopinje. LEKARNE hoted.P0nedelika2. ^ 8-30 do 13.( 6-00 do 19.30 Lekarne odprti 3-00 do 16.00 1cTrg Oberdan 2 n?4928), Sv. Iv ‘oberti 8 (tel. 04 j , )e - Mazzinije a 1 (040 271124 . željan (tel. 040 sv Predhodnim 111 Pozivom in 6cePtom. 193naarne °dl •* 1 2 3 * * & * v° do 20.30 - -r r8 Oberdan 2, r8 Gioberti 8, 4vji50’ Mjlie drevored 1. . s^ljan (tel. 04C sD Preclhodnim ter P0zivom in CePtom. NOCNA služba 20 inkarna odprta od , ” do 8.30 (kn i' Baiamonti 50 (tel. U812325). dežu 8: hitra pomoč in b9 r r®a zdravstvena služ- Pra o. 20. do 8. ure, pred-Ujg j®iCna od 14. do 20. 2q n Praznična od 8. do • Ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARENA ARISTON (Poletni kino) - 21.30 »Conflit-to d’interessi«, r. Robert Altman. EXCELSIOR - 18.25, 20.20, 22.15 »The Corrup-tor - Indagine a China-town«, r. James Foley, Oliver Stone. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »L’in-female Quinlan«, r. Orson VVelles. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.45, 20.30, 22.15 »Star Trek - Llnsur-rezione« - La battaglia per 11 paradiso e cominciata. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - Ob 16.00 »Martin in marzia-no« - produkcija Disney; 17.40, 19.50, 22.10 »La vo-ce delPamore«, i. Meryl Streep, William Hurt. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gube« (II cubo). Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 1-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tera-pia e pallottole«, i. Robert De Niro, Billy Cristai. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre amici, un matrimonio e un funerale«, i. Gwyneth Pal-trow. NAZIONALE 3 - 15.50, 17.55, 20.05, 22.20 »Ma-trix«, i. Keanu Reeves. NAZIONALE 4 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.15 »Hilary & Jackie« i. E. VVatson, R. Griffiths. ^ROČNIKOM ^ORSKEGR DNeVNIHR “I :: Uqs Prejemati časopis v kraj letovanja, priporočamo, da telpt,. Vestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na °nsko številko ' ^P'T786300 - vsak dan od 14. do 19. ure Boga Fiesta, koliko jih je posala, ko naSa Nada na Goriško se je podala in ko je Diego s celo paro prjtlu na Kati-naro se je Uno večkrat predala in nobenga kol-pa vec ni dala. Zdaj pa hiša je tam v Devinu, da bi oba prSparala cajta in benzinu in Fiesta in Uno sta vsa kontenta, ker ni vec talko movimenta. Nada in Diego. Vso srečo in veselje vama Želita Breda in Livio Danes stopata na skupno Življenjsko pot Walter m Alenka Obilo sreče, veselja in medsebojnega razumevanja vama želimo mama, oCe, Daniela in Stefano Walter m Alenka bosta danes skupno zakorakala na življenjski poti. Vse najboljše jima želijo SKD France Prešeren, Tamburaški ansambel in Fantovska Boljunec MIGNON - 16.00 - 22.00 »Giochi proibiti di Anto-nella«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.45, 19.50, 22.10 »Le parole che non ti ho detto« i. Kevin Costner. ALCIONE - 19.45, 22.00 »Dr. Akagi«, r. Shohei Ima-mura. ^ PRIREDITVE DRAMSKI ODSEK SKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi na premierno uprizoritev Linhartovega dela v režiji M. Lapornik TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, ki bo danes, 12. junija ob 21. uri na Terčonovem dvorišču v Slivnem. SKD VESNA vabi na KRIŠKI TEDEN: v petek, 18. junija ob 20. uri v domu A. Sirk otvoritev fotografske razstave Obrazi sveta, ob 21. uri nastop skupine The Original Klezmer en-semble; v sredo, 23. junija ob 21. uri na Kocjanovem borjacu nastop istrske skupine KD Savrini in anka Sa-vrinke s Taku je bTu ambot; v soboto, 26. junija ob 21. uri v domu A. Sirk nastop Klape Voloslco s pevksim večerom Pesem valov; v torek, 29. junija ob 21. uri v domu A. Sirk nastop rock skupin Zuf de Zur in Kraških ovčarjev. Toplo vabljeni v Križ! 2] OBVESTILA COS FINKO TOMAŽIČ, v sodelovanju s SKD PRIMOREC, vabi na ogled razstave »Vsak dan z mlekom v Trst: mlekarice iz tržaške okolice« v Ljudskem domu v Trebčah. Umik: danes, 12. junija od 18. do 20. ure jutri, 13. junija, od 10. do 12. in od 18. do 20. ure. Danes se vzameta v borStanski cerkvi Nada in Diego Obilo sreče na novi življenjski poti jima želijo vsi RojCevi in Petejanovi RAZSTAVA MARI ANO ČERNE se nadaljuje se danes, 12. in jutri, 13. junija 1999 v dvorani KD I. Grbec v Skedenjski ulici 124. Umik razstave: danes od 18. do 20. ure; v nedeljo, od 10. do 12. KD LIPA sprejema posnetke za fotografski natečaj še danes, v soboto, 12. junija od 20. do 21. ure v Bazov-skem domu. FOTOGRAFSKI KLUB ŽAREK iz Sežane organizra 4. mednarodni fotografeki ex-tempore Kras 99 danes, 12. in jutri, 13. junija 1999. Tema fotografij je prosta, posnete pa naj bodo na območju Krasa. Ex-tempore je odprt za ljubitelje fotografije v dveh skupinah, do 16. leta in nad 16. letom starosti. Vpisovanje, označevanje in sprejemanje posnetih filmov bo oba dneva med 7. in 11. uro ter med 16. in 21. uro na grajskem dvorišču v Štanjelu. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo DVODNEVNO TABORJENJE danes, 12. in jutri, 13. junija. Zbirališče v soboto ob 9. pred spomenikom na Proseku. PRIMOTOR KLUB vabi vse ljubitelje motorjev na Motoshod v dolini GlinSCice, ki bo jutri, v nedeljo, 13. junija na Sagri na Krmenki z začetkom ob 8.30. Sledijo vpisovanje na motoshod, krajši motociklistični izlet po okolici, kosilo in nagrajevanje udeležencev. OBČINA DOLINA ob- vešča, da bo anagrafski urad ZAPRT za javnost V PONEDELJEK, 14. JUNIJA 1999 zaradi operacij v zvezi z občinskimi volitvami. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 14. junija na kulturni večer, na katerem bo JOŽE STRLE z besedo in sliko predstavil monografijo o zgodovini snežniškega gradu. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3, s pričetkom ob 20.30. SKD FRANCE PREŠE- REN iz Boljunca prireja tradicionalno vaško Sagro od 18. do 21. junija. Spored: 18.6. - ob 20.30 nastop dna MARKO in PETER in veseloigra dramskega odseka PD Slovenec »An ijep spomin in tude...« v režiji Ingrid Verk; 19.6. - ob 14.30 na Jami ex tempore za otroke, ob 20.30 ples z Zamejskim kvintetom; 20.6. - ob 10. uri Lov na zaklad, ob 18. uri kulturni program z Godbenim društvom Prosek in nagrajevanje, ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol; 21.6.- ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol. ŠPORTNO REKREACIJSKO DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT or- ganizira 18., 19., 20. in 21. junija 25. Sagro v Praprotu. Program: v petek, 18. junija ob 18. uri odprtje kioskov, ob 19. uri ženski nogometni turnir, od 21. ure dalje ples z ansamblom Adria kvintet; sobota, 19. junija ob 15. uri odprtje kioskov in tekmovanje v briškoli, ob 17. uri ex-tempore za mladino, ob 20. uri nagrajevanje ex-tem-pora, od 20. ure dalje ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren; nedelja, 20. junija ob 10.30 drugi memorial Radovan Doijak - tekma v skrlah, ob 14. odprtje kioskov, ob 16. uri tekma v košnji, ob 18.30 nastop Godbe na pihala iz Nabrežine, od 20. ure dalje ples z ansamblom Califomia; ponedeljek, 21. junija ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet, med plesom tekmovanje v žaganju hloda. V primeru slabega vremena se bo Sagra nadaljevala tudi v torek, 22. junija. KROŽEK ZVEZDA prireja v soboto, 19. in v nedeljo, 20. junija SVETOI-VANSKI PRAZNIK v Ljudskem domu v Podionjerju. Vabljeni! REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA v sodelovanju z ZGONISKO organizira letovanje v toplicah za 50 upokojencev bivajočih v omenjenih občinah, starejših od 60 let. Letovanje se bo vršilo v Cervii (Emilia Romagna) od 7. do 21. septembra 1999. Morebitna prosta mesta bodo na razpolago prebivalcem občine Devin-Nabrežina. Časovni rok za vpis bo stekel v ponedeljek, 21. junija 1999. Potrebna pojasnila nudi repentabrsko občinsko tajništvo. SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. junija, od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija 1.1. V programu je predvidena jutranja smučarska šola na ledeniku ter popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega Števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem Času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. 040-2024017. ŠPORTNA SOLA BOR in KD SLAVKO SKLAMPER- LE organizirata poletno središče na Stadionu 1. maj, Ul. Guardiella 7,. od 28. junija do 30. julija za otroke od 3. do 10. leta. Urnik poletnega centra od 8. do 16. ure. Za informacije tel. 040-51377 od 9. do 15. ure. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1. poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). E3 ČESTITKE Danes stopata na skupno življenjsko pot naša odbornica ALENKA KRALJIC in VVALTER KOREN. Obilo sreče in zadovoljstva jima Zeli SKD J. Rapotec - Prebe-neg. Danes v Prebenegu je festa. ALENKA in VVALTER končno sta se odločila, da pred oltar bosta stopila. Veliko sreče, medsebojnega razumevanja in ljubezni vama želijo Nataša, Marino, Valentina in Egon. ANUSKA SMOTLAK ima danes 13 let. Da bi bila vedno sreCna in vesela in da bi lepo praznovala svoj rojstni dan, ji želita sestrici Katjusa in Jasmina ter vsi, ki jo imajo radi. Na skupno življenjsko pot bosta danes stopila naša draga NADA ROJC in DIEGO PETEJAN. Obilo sreče in razumevanja jima iz srca želita družini Zahar in Dilli. 3 SOLSKE VESTI OTROCI SEMPOLAJ-SKEGA OTROŠKEGA VRTCA vas vabijo na razstavo ročnih del, ki bo jutri, v nedeljo, 13. junija 1999 od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa, da je tržaško šolsko skbništvo dne 28. maja 1999 objavilo razpis natečajev po izpitih in naslovih za mesta učnega osebja v slovenskih otroških vrtcih in na osnovnih šolah. Prošnje sprejema tržaško Šolsko skrbništvo, Ul. Cu-mano 2, do vključno 28. ju-nia 1999. Informacije nudimo v uradu SSS, Ul. Car-ducci 8, tel./fax 040-370301 ob torkih in Četrtkih od 16. do 17.30 SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča uCno osebje v staležu, da zapade v sredo, 30. junija 1999 rok za vložitev prošnje za dodelitev tržaškemu šolskemu skrbništvu v smislu 7. člena zakona 932/73. IZLETI SK BRDINA organizira dvodnevno zabavo na ledeniku v Avstriji. Odhod v petek, 18. junija popoldne. Za informacije pokličite na tel. št. 040-225804 ali 040-327284 v večernih urah. SKD BARKOVLJE prireja v nedejo, 20. junija izlet v Kamnik, dolino Kamniške Bistrice in Arboretum. Za informacije tel. 040-363452 v urah urnika trgovine ali 040-415797 v urah obedov. KRUT prireja 7-dnevno križarjenje od 22. do 29. septembra, v Španijo in Maroko. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, od 9. do 13. in od 14.30 do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796333 IZGUBILI smo velik zlat obesek z vrezanima Črkama M in C. Bil je drag spomin. Najditelju nagrado. Tel. št. 040-228390. VOLKSVVAGEN Polo 1050, letnik 90, tehnično neoporečen, po ceniku Eu-rotax prodam. Tel. St. 0347-7825836 ali 040-415797. 18-LETNO DEKLE sprejme delo kot baby-sitter ali družinska pomočnica v poletnih mesecih. Tel. ob uri obedov na št. 040-225023. ODDAJAMO v najem približno 154 kv. m novih pisarniških prostorov v Gorici, Ul. Gen. Cantore št. 2. Za informacije tel. St. 0481-521383 v dopoldanskih urah. PRODAM Opel Frontera 2.0 Spori, letnik 96, rumene barve, 67.000 km, 2 protivlomni varnostni napravi, električna stekla, servovo-lan, meglenke, bull-bar, perfektna. Nikdar poškodovana. Zelo zanimiva cena. Tel. St. 040-211037. PRODAM Pando 750, letnik 87, rdeCe barve, po ugodni ceni. Tel. št. 0481-33892. NA LEPI LEGI v Povirju pri Sežani dam brezplačno v najem približno 400 kv. m terena (vrta) za nedoločen Cas. Tel. na št. 040-200442 v večernih mah. PRODAM Voksvvagen Golf 1800, 90 konjskih moči, letnik 92, 5 vrat, Cme barve, cena po dogovoru. Tel. St 040-820190 od 8. do 12. ure. ISCEM OSEBO, ki je pripravljena iti z nami na počitnice od 4. do 31. julija, da bi mi pomagala pri delu z otroki in v gospodinjstvu. Tel. na St. 0481-530295 ob urniku trgovin. NOVOFUNDLANDCI, Črni in belocrni, mladici, šampionski, kanadskih prednikov, z F. C. I. rodovnikom, cepljeni. Tel. 040-214309, 00386-64-631452 ali 00386-64-620255. TRGOVINA JESTVIN iSCe delavca z opravljenim vojaškim rokom. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro JESTVINE. _____ CE POTREBUJETE varstvo in nego za ostarele, tudi nepokretne, pokličite v večernih urah na tel. St. 00386-67-25202. PRODAM majhno stanovanje v prvem nadstropju na Proseku. Tel. St 040-225832. PO UGODNI CENI prodamo kompletno dvoposteljno spalno sobo, svetiorjave barve, visoka omara (260x260x60). Tel. St. 040-44018 ob uri kosila. GOSTILNA NA KRASU iSCe natakarja/natakarico. Tel. St. 040-200151. ZOBOZDRAVNIK iSCe asistentko, poklicati na tel. št. 040-225356 ali 040-228072. AUDI 80 (1,6) AVANT, bele barve, letnik 94, v odličnem stanju prodam. Tel. St. 040-827676 ali 0348-2268684. PRODAM nov scooter Aprilia 50, za 2.500.000 lir. Tel. St. 040-225297. Ste komunikativni, zanesljivi, odgovorni in pripravljeni na delo. Bi radi svoj delovni dan oblikovali sami? Ponujamo vam delo telefonskega operaterja v uveljavljenem centru za dialog s kupci; z gibljivim delovnim časom, stimulativnim dohodkom in v prijetnem delovnem okolju. Pošljite nam Curriculum vitae na Poštni predal 568 -34100 TRST (Publiest) pod šifro OPERATER UPELJANO PODJETJE, ki deluje na področju vgradnih kuhinjskih aparatov išče vajenca za svoj show-room v Trstu. Kandidat mora imeti opravljeni vojaški rok, ne sme imeti dopolnjenih 24 let, imeti mora opravljeno višjo srednjo solo, obvladati mora slovenski in/ali hrvaški jezik. Tel. 040-311485. UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da je razpisala javno selekcijo na osnovi curriculumov za sprejem v službo za določen Cas vodilnih inštruktorjev VII. f. k. Pogoji za pripustitev k selekciji so: dokončana univerzitetna izobrazba v pravu ali v ekonomiji in trgovinstvu ali političnih vedah ali enakovredna univerzitetna izobrazba, znanje slovenskega jezika. Razpis selekcije je na razpolago v tajništvu Občine Dolina, tel. St. 040-8329244. Rok za vložitev prošenj zapade 15. junija 1999 ob 12. uri. UGODNO PRODAM Volvo 850 GLE, december 95, bele barve. Tel. na St. 040-213667 ali 0335-6780978. CEZ POLETJE nudim lekcije iz nemščine in sprejmem delo kot baby-sitter. Tel. St. 040-291146 v popoldanskih urah. TEČAJI VEGETARIJANSKE kuhinje za začetnike v Saležu, 19. in 20. junija. Rezervacije na tel. St. 040-2296012 (po 20. uri). NA BOŽJEM POLJU sta odprli osmico Debora in Erika. OSMICO sta odprla Olga in Ladi Rebula, Repnic 2. PRI KOVAČEVIH za cerkvijo v Doberdobu bo agroturizem odprt Se do 20. junija (od Četrtka do nedelje), tel. 0481-78125. OSMICO ima družina Sne v Briscikih. Toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. MEDJA VAS 1, pri Zupanovih je osmica. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. OSMICO imajo pri Goljevih, v Samatorci St. 20. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO imajo »pri Batkovih«, Repen St. 32. V SALEŽU St. 61 ima osmico Jožko Škrk. TRST / KONCERT ZA GLASBENO MATICO BENETKE / BIENALE Poziv-poklon gojencev in profesorjev ustanove Občinstvo nagradilo izvajalce z navdušenim aplavzom Glasbena matica praznuje letos 90-letnico svojega obstoja, vzdušje pa je zaradi krize, ki vsiljuje racionalizacijo, že nekaj mesecev vse prej kot praznično. Ne vem, če je pametno, da kakorkoli okrnemo ustanovo, ki je skozi desetletja vzgajala in bogatila slovensko mladino v Italiji. O vzgojno-izobraževalni funkciji glasbe res ne moremo dvomiti: disciplino in ljubezen do lepote ter osvajanje jezika, s katerim se lahko univerzalno pogovarjamo, posreduje glasba prav vsakemu človeku, ki se ji približa, pa četudi ljubiteljsko. GM je vzgojila nešteto kadrov, ki pri nas skrbijo za prosvetno dejavnost, pa tudi mnogo profesionalcev, ki so se uveljavili v domačem in tujem okolju. Priznanja in nagrade, ki jih gojenci dosegajo na mednarodnih tekmovanjih, so živ dokaz kvalitete pedagoškega dela, kvaliteto pa lahko črpamo samo iz zelo široke baze, kar velja tudi pri drugih dejavnostih. Ob koncu letošnjega šolskega leta je GM v Trstu priredila koncert »pro domo sua«, ki je privabil izredno veliko število občinstva (f. KROMA). V Luteransko-evangeličanski cerkvi so gojenci in profesorji GM prikazali prerez svojega dela, ki naj bi bil dovolj zgovoren, mimo vsake retorike. Predstavil se je harmonikarski ansambel »Mali Synthesis 4«, na katerega je lahko prof. Claudio Furlan upravičeno ponosen. Z izoblikovanim smislom za skupno igro in muziciranje so zaigrali B611-mannov »Menuet« iz Gotske suite, Dvorakovo »Bagatello« ter »Italijansko polko« Sergeja Rah-manina. Nato je pod gotskimi oboki zazvenela Bachova polifonija za en sam instrument: violinist Matej Santi, ki se pri prof. Vasiliju Meljniku pripravlja na diplomo, je zaigral Adaio in Fugo iz Sonate št.l v g-molu; to je obvezna zapreka, katero mora vsak diplomant premostiti. Tehnično in muzikalno zahtevnemu Bachu je dodal še virtuo-zistični Paganinijev Ca-priccio št.20, nato pa je prepustil oder Godalnemu kvartetu GM, ki ga sestavljajo profesorji Žarko Hrvatič, Stefan Job, Bogomir Petrač in Peter Filipčič. Izvedba Mozartovega Diverti-menta št.l v D-Duru KV 136 je bila tekoča in ubrana, godalni kvartet pa se je naposled umak- nil zboru in godalnemu orkestru, 'ki sta spremljala sopranistko Matejko Buka-vec in altistko Saro Jablanšček. Orkester je zelo požrtvovalno pripravil prof. Peter Filipčič, po razpadu Zenskega zbora GM pa je prof. Janko Ban zdmžil dobrovoljne pevke, ki so vestno naštudirale delikatno partituro. Rada bi imenovala profesorje, ki so gojencem prepustili odgovornost prvih pultov in v ozadju sodelovali z orkestrom: Jagoda Kjuder, Raffaella Pe-tronio, Stefan Job, Marko Bitežnik in Bogomir Petrač. Letos je GM za solo petje pridobila dragocenega pedagoga, mednarodno priznana operna pevka Nora Jankovič vzgaja lepo število pevk, med katerimi je za Pergolesijev Stabat Mater izbrala dve obetavni solistki: deviško čisti sopran Ma-tejke Bukavec je prosojno zazvenel z že izdelanim smislom za oblikovanje glasbenega izražanja, lepo pa jo je dopolnjevala altistka Sara Jablanšček. Orkester in zbor sta pevkama nudila dovolj zanesljivo podlago, Pergolesijeva trpeča molitev pa je bila mestoma kar ganljiva. Navdušeno občinstvo, ki je nagradilo vse izvajalce pod vodstvom Petra Filipčiča in priklicalo dodatek, je s koncerta gotovo odneslo prepričanje, da bi bilo brez glasbe naše življenje mnogo bolj revno in pusto. Katja Kralj Od nedelje bo »razstava mladih« odprla za publiko Harald Szeeman je držal obljubo: pripravil je bienale novih tehnologij, novih svetov (Azije) in predvsem novih generacij, na novosti in razlilne možnosti branja opozorja že podnaslov dAPERTutto (vsepovsod, odprto ....). Od jutri si bo zadnjo razstavo sodobne mnetnosti v Benetkah lahko ogledalo občinstvo, časa bo imelo dovolj, saj bo odprta do 7. novembra (vsak dan, razen ob torkih, od 10. do 19. ure), v teh dneh pa so se vrstile otvoritve posameznih delov (tudi paviljona Slovenije), bolj ali manj uradni ogledi (prišla je tudi ministrica za kulturne dobrine Melandrijeva) in po zelo obsežni razstavi so se sprehodili tudi strokovnjaki. Ob osrednji prireditvi, ogled katere terja potreben čas, pa so tudi številne in zelo zanimive spremljevalne pobude. Predstavili težave in program Borštnikovega srečanja Svet Borštnikovega srečanja je na predlog selektorja Vena Tauferja sprejel program letošnjega Borštnikovega srečanja. V tekmovalnem programu letošnjega Borštnikovega srečanja bo uprizorjenih naslednjih sedem predstav: Pohujšanje v dolini šentflorjanski Ivana Cankarja, v režiji Mileta Komna in izvedbi Mestnega gledališča Ljubljana, Evropejci (Hovvard Barker/Janez Pipan/SNG Drama Ljubljana), Baal (Bertold Brecht/Eduard Miler/SNG Drama Ljubljana), Igra o ljubezni in naključju (P.C. Marivaux/Janusz Kica/Primorski dramski festival), Konec igre (Samuel Beckett/Vito Taufer/Primorsko dramsko gledališče), Makbet (Eugene lone- sco/Sebastijan Horvat/SNG Drama Maribor) in Skrivni seznam sončnih dni (Betontanc/Matjaž Pograjc/Betontanc & Bunker). V spremljevalnem programu, ki ga bodo izvedli samo, če bo dovolj finančnih sredstev, pa bodo med številnimi dragimi uprizorjene tudi Sladke šibkosti žensk (Rene Clair/Dušan Mlakar v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Svet BS je razpravljal tudi o perečih statusnih in finančnih problemih srečanja, ki si jih bodo prizadevali rešiti v sodelovanju z mestno občino Maribor in slovenskim Ministrstvom za kulturo. (STA) NOVICE Slovesnost ob 100-letnici rojstva dr. Antona Slodnjaka Ob 100-letnici rojstva slovenskega literarnega zgodovinarja in pisatelja akademika dr. Antona Slodnjaka (1899-1983) bo v nedeljo ob 10. uri v prosvetnem domu v Juršincih v Slovenskih Goricah slavnostna akademija. Slavnostno akademijo prirejajo univerza v Mariboru, fundacija dr. Antona Trstenjaka in občina Juršinci. Opus dr. Slodnjaka bo predstavil akademik Jože Pogačnik, njegovo osebnost pa prof. dr. Jože Lipnik. Sledil bo kultumo-umetniški program. (STA) Zbornik ob 8(Hetnici rojstva Sergija Vilfana Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je včeraj predstavila Vilfanov zbornik z naslovom Pravo, zgodovina, narod, ki ga je Založba ZRC (Znanstvenoraziskovalni center) izdala ob 80-letnici rojstva letos umrlega akademika in univerzitetnega profesorja Sergija Vilfana. Zbornik na več kot 700 straneh prinaša 49 znanstvenih prispevkov s področij, ki jim je raziskovalno pozornost namenjal tudi Vilfan, ob tem pa vključuje še akademikovo biografijo in bibliografijo. Kot je v nagovoru zbranim med drugim zapisal predsednik SAZU akademik France Bernik, ki se današnje predstavitve zaradi bolezni ni udeležil, je bil Vilfan znanstvenik s širokim obzorjem in vrhunski strokovnjak z vsaj treh področij: prava, zgodovine in etnologije. Zanj je bila značilna velika zvestoba zgodovinskim virom in dejstvom, odlikovala pa ga je tudi sposobnost, da v dejstvih odkriva smisel, idejo, sporočilo. (STA) FILM TEDNA La voce delPamore / One trne thing režija: Carl Franklin; igrajo: Merly Strpp, VViliam Hurt, Renee Zellerweger, Lauren Graham. Mlada Hellen Gulden (pooseblja jo Rene ; Zelhveger) živi v New -Yorku, kjer je uslužbe-| na kot perspektivna novinarka. Na lepen mo-i ra odpotovati domov k staršem, ki živijo na j podeželju, v mestecu Langore in preživlja hudo življenjsko krizo. V filmu nastopata panič-I na in hudomušna mati Kate (Maryl Streep) j ter šarmanten in kritičen oče George (Wil-liam Hurt). Ellen skuša na vse načine pomagati staršem, da bi klubovali težavam in da bi v najkrajšem času uspeli premostiti krizo. Stvar pa je precej zapletena, ker se hčerka zave, da sta se starša postarala in spremenila do take mere, da ju včasih s težavo prepozna. V filmu nastopa tudi Ellenin brat Brian (Tom Evertett Scott), ki s svojo dobro voljo vnaša v filmsko dogajanje nekaj veselja. Film je povzet po istoimenskem romanu Anne Quind-len, ki je zanj prejela Pulitzerjevo nagrado. VIDEOKASETE L’Infemo di cristrallo / The towering in-femo Težavnost družinskih odnosov Režija: J. Guillermin, igrajo: P. Nevvman, S. Mc Queen, F. Daynaway. Končno si lahko tudi na videokaseti oge-damo film, ki je bil posnet leta 1975 in je bil eden prvih, ki je tako živo in verodostojno prikazoval katastrofo. Opisuje namreč neukrotljiv požar stoosemintrideset-nadstropne-ga nebotičnika. Lost in space Režija: S. Hopkins, Igrajo: W. Hurt, G. Oldman, J. Johnson, M. Leblanc. Družina Robinson se vkrca na vesoljsko ladjo jupiter in se poda na odkrivanje novega planeta, kamor bi se človeštvo lahko izselilo. Na poti morajo kljubovati neštetim težavam, katerim pa so vseskozi kos. II cielo in ima stanza Režija: C. Vanzina; igrajo: E. Germano in G. Marinetti. Kaj se zgodi, ko se v trenutku odrasel gospod, oče, spremeni v najstnika in se praktično draži s svojim sinom? Film, bi na nak način lahki spominjal na dantejevo potovanje po peklu in kljub obujanju spominov in neuresničenih želja, noče biti nostalgičen. Gosi ridevano Režija: G. Amelio, igrajo: E. lo Verso, F. Giuffrida. Film zaobjema šest poglavij, ki se odvijajo ob koncu pedesetih in začetku šestdesetih let. Opisuje življenjsko parabolo dveh bratov, ki se v iskanju zaposlitve izselijo v Turin. Film je v Benetkah zmagal Zlatega leva. TV FILMI Toth al giro dTtalia, nedelja, 13. jinija> RAJ 2. ob 15.30. Režija: C. Mastrocinque, igrata: Toto in W. Chiari. Toto se je noro zaljubil. Izbrano dekle pa mu postavi skoraj nemogoč pogoj; z nji111 se bo poročila, le če bo on uspel zmagati najvažnejšo italijansko kolesarsko dirko. leri, oggi, domani, četrtek, 17. junija* RAI1. ob 20.50. Režija: V. De Sica. igrata: M. Mastroiann1 in S. Loren. V De Sicovem filmu so prikazani tri raz lični ženski liki, ki odražajo tri tipične va riante italijanskega značaja. Najprej spozna mo Adelino, ki se bavi z nezakonsko pr° dajo cigaret, nato bogato Armo, in ob koncu še zapeljivo pocestnico. II Cappotto petek, 18. junija, RAI 2, 0.25. y Režija: A. Lattuada, igrajo: R. Rascel in Šanson. . Film, ki je povzet po Gogoljevem o®^’ govori o revnem uradniku, ki si želi nov* pel plašč. Potem, ko mu nekega dne konC ^ uspe, da si ga kupi, ga nepridipravi naP dejo in mu odnesejo toplo pokrivalo-loščen neutolažljivo tava v mrzli noči- RIM-WASHINGTON / DOSEŽEN SPORAZUM O PREDAJI JETNICE Silvia Baraldini se bo čez mesec dni vrnila v Italijo NEW YORK - Se mesec dni, nakar naj bi se Silvia, Baraldini, sicer kot jetnica, vrnila v Italijo, ki jo je zapustila z družino kot najstnica. V ameriških zaporih, daljše obdobje celo v najstrožjih, je pod obtožbo terorizma preživela 17 dolgih in mučnih let. Na osnovi dogovora bo Silvia Baraldini v italijanskih zaporih, prepeljali jo bodo v rimsko Rebibbio, prestala preostanek zaporne kazni, ki se je zaradi zglednega vedenja precej znižala od začetnih 40 oz 43 let (tri leta so ji »dodali«, ker ni hotela pričati o gibanju Faln). Po mnenju ameriških sodnikov bi morala prestati še devet let (osvobodili naj bi jo julija 2008) in pod pogojem, da bodo italijanske Pristojne oblasti upoštevale to zahtevo, je ameriško Pravosodno ministrstvo Baraldinijevo pripravljeno Predati. Ne samo dolžina zaporne kazni na osnovi dogovora mora biti tudi zaporni režim, kateremu bo Podvržena v Italiji, sličen tistemu v ZDA (obiski, razna dovoljenja in podobno). Mesec dni pa naj bi terjale razne pravno-bi-rokratske obveznosti, ker se bo moralo o primeru izreci rimsko prizivno sodišče, kateremu bo generalni tožilec gradivo predal na začetku prihodnjega tedna. Kot je povedala odvetnica Elizabeth Fink, ki se že 12 let posveča “Primeru Baraldini«, je Baraldinijeva nadvse srečka, da se bo vrnila v Italijo in se vsem, ki so se zavzeli zanjo, nadvse zahvaljuje. Nadvse zadovoljna nad razpletom je tudi njena italijanska zagovornica, odvetnica Grazia "olo. Za predsednika D’Alemo je »primer Baral-dinijeve« dokaz, da ostali upoštevajo italijanske zahteve in predloge. Za pravosodnega ministra Diliberta je včerajšnji »nadvse lep dan«, za ameriškega veleposlanika v Italiji Thomasa Foglietto pa je pozitivna rešitev tega primera pomembna za odnose ZDA-Italija. Včeraj je namreč prav Fogliet-ta na skupni novinarski konferenci z D’Alemo in Dilibertom uradno sporočil, da je bil dosežen sporazum. Veliko zadovoljstvo so v glavnem izrazili vidni predstavniki vseh leviCarsko-sredin-skih sil, medtem ko se po mnenju desne opozicije primeru daje prevelik poudarek. Premier D'Alema s Thomasom Foglietto in pravosodnim ministrom Dilibertom (Ap) Aretirali so /o novembra ’82, stara je bila 34 let RIM - Sodelovanje pri načrtovanju in izvedbi ropa blindiranega kombija za prevoz dragocenosti: tega so dolžili agenti FBI Silvio Baraldini, ko so jo aretirali 9. novembra ’82. Do ropa je prišlo malo pred polnočjo 20. oktobra ’81, napaden je bil kombi družbe Brinks v New Yorku, med ropom pa so bile ubite tri osebe, dva policaja in zapriseženi stražnik Brinksa, plen ropa pa je znašal 1, 6 milijonov dolarjev. Ko so jo aretirali, je bila Silvia Baraldini stara 34 let, danes jih ima 51. Zvezni sodnik ZDA, ki je razsojal o primem, je pritrdil tezi preiskovalcev in je Silvii Baraldini in Sekouu Odingi dosodil 40 let zaporne kazni. Obsodba ni predvidevala možnosti pogojnega izpusta na prostost, temveč je sodnik celo priporočil, naj obsojenca presedita celotno kazen. Obsodba je bila izrečena 15. februarja ’84, tako Baraldinijeva kot O dinga sta bila elana skupine »Fa-mily«, ki je pripadala tedanji protestni ameriški levici. Prav zaradi sodnikovega »priporočila« so ameriške pristojne oblasti petkrat zavrnile italijansko zahtevo, naj bi jetnico na osnovi strasburške konvencije prepeljali v Italijo. Baraldinijevi pa so naložili še tri leta zapora, ker ni hotela pričati o delovanju gibanja za osvoboditev Puerta Rica Faln. Leta ’88 so jetnici Silvii Baraldini zaradi rakaste tvorbe odvzeli jajčnike. Vendar pa so leta ’97 (odločitev je decembra lani potrdilo ameriško pravosodno ministrstvo) zavrnili prošnjo o pogojni prostosti iz zdravstvenih razlogov. Zadeva se je nekako začela premikati z mrtve točke, ko je marca ’98 tedanji italijanski pravosodni minister Flick zaprosil generalnega tajnika Sveta Evrope Daniela Tarschysa, da bi v skladu s strasburško konvencijo uvedli možnost »prijateljske rešitve«. Tako sta pred odborom za kazenske zadeve Sveta Evrope nastopila italijanska in ameriška stran. Junija ’98 je odbor odobril kompromisni predlog, v katerem je bilo navedenih pet možnosti. Vsekakor pa sta glede Baraldinijeve pri ameriškem predsedniku Clintonu posegla predsednika vlade Prodi in D’Alema. Prav D’Alemovo zadnje posredovanje, predvsem pa za Italijo nesprejemljiv sodni razplet zaradi nesreče v Cermisu, naj bi po oceni nekaterih »pomagala« Baraldinijevi (uradno tako Italija kot ZDA zanikajo, da gre za »politično rešitev«). NOVICE Režiser Oliver Stone aretiran zaradi mamil LOS ANGELES - Znanega ameriškega režiserja Oliverja Stonea je policija v sredo ponoči v Be-verly Hillsu aretirala, ker je pod posledicami uživanja mamil vozil avtomobil, pri njem pa so tudi našli mamila. Policijski avtomobil je sledil režiserju med noCno vožnjo, nakar so agenti znanega umetnika ustavili in ga odpeljali na policijsko postajo. Naslednje jutro so avtorja znanih filmov, kot sta npr. Platoon in Rojen 4. julija, s katerima si je priboril Oskarja, izpustili, ker je plačal varščino, M je presegala 12 tisoč dolarjev. Terorizem: vsaj 14 mrtvih v Alžiriji Bouteflike in napovedi politike o narodni spravi. Islamski skrajneži so vCeraj v Medeji, kakih 70 km južno od Alžira ubili 14 ljudi, eno osebo pa ranili. Medea je eden od vrhov takoimenovanega »trikota smrti«, kjer se stanje ni nikoli pomirilo, kljub večkratnim racijam alžirske vojske. Dva meseca po izvolitvi Bouteflike za predsednika republike, so islamski skrajneži spet začeli z akcijami, kot da bi hoteli dokazati, da politike narodne sprave ne bo mogoče mesniciti brez upoštevanja tudi najbolj radikalnih islamskih organizacij. Število atentatov in umorov se je povečalo, potem ko je islamska rešilna vojska Ais, ki je bila oborožena pest Islamske rešilne fronte Fis, napovedala, da bo odložila orožje, če bodo pripadniki skupine pomilošCeni in reintegrirani v družbo. To je očitno spodbudilo k akciji najbolj radiklane islamske skrajneže. b tovarne v Margheri ušel strupen plin BENETKE - It tovarne Eve v Margheri pri Benetkah je v torek ušel oblak strupenega plina, za nezgodo pa se je zvedelo samo danes. Vzroki nezgode niso znani, znano pa je, da je bil strupeni plin vinilov klorid, ki je že zahteval veliko življenj v podjetju Montedisona v Margheri. Prav to dejstvo je izzvalo ogorčeno reakcijo generalnega direktorja okoljevarstvene organizacije Leagambiente Francesca Ferranteja, ki je menil, da je neverjetno in nezaslišano, da se taka nezgoda lahko pripeti, predvsem pa, da se zanjo zve s štiridnevno zamudo. Ferrante je tudi spomnil, da je v Benetkah v teku proces, na katerem sodniki ugotavljajo odgovornosti vodstva Montedisona zaradi smrtnih žrtev, ki jih je prav vinilov klorid zahteval v njihovem obratu v Margheri. BRUSELJ / AFERA S KANCEROGENIM DIOKSINOM PAPEŽ / V GOVORU PRED POLJSKIM PARLAMENTOM IN VLADO EU ni zadovoljna z Belgijo Nadaljujejo se protesti v Belgiji in prepovedi uvoza drugod Prihodnost Evrope je v duhovni skupnosti Janez Pavel II. priznal poljskim delavcem zasluge za novo Evropo - Obisk v Armeniji preložen BRUSELJ - Evropska komisija do prihodnje srede ne bo odpravila embarga rta uvoz belgijskih mlečnih izdelkov, je včeraj sporočila evropska komisarka za zaščito potrošnikov Emma Bonino, saj avropski znanstveni odbor še preučuje rezultate analiz, ki jih je prejel od belgijskih oblasti. V zvezi z ostalimi belgijskimi Proizvodi - svinjskimi, perutninskimi in govejimi -pa je evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler dejal, da bi Evropska komisija lahko od današnjega dne dala ze-leno luc za njihov vnovičen uvoz, seveda P°d pogojem, da bodo belgijske oblasti po-ddile, da ti izdelki niso zastrupljeni z diok-sjrtom. Tako Boninova kot Fischler pa pravita, da informacije, ki jih je doslej nudila •Jogija glede afere z dioksinom ne za-uošcajo za spremembo varnostnih ukrepov, ki jih je sprejela Evropska unija. Kot vidimo, je torej še vedno precej rtejasnosti in negotovosti, čeprav belgisjki fujustrski predsednik Jean-Luc Dehaene uui, da je meso iz njegove države neopo-recno: »Tveganja v absolutnem smislu ni j^ogoce nikoli izključiti, vendar so ukrepi B glede govejega in svinjskega mesa brez osnove in bomo to dokazali«, je povedal, o tem ne smemo pozabiti, da so pred vra-Volitve, ki bodo odločale o njegovi usodi. Medtem ko je Belgija včeraj Evropski °rtiisiji izročila seznam, na katerem je 14.000 tamkajšnjih podjetij, ki so uporabljala z dioksinom zastrupljeno živilsko krmo, se nadaljujejo demonstracije belgijskih rejcev in drugih, ki protestirajo zaradi zmešnjave, do katere je prišlo zaradi ukrepov vlade. Daljša se tudi seznam držav, ki se odločajo za prepoved uvoza, tako sta včeraj Hrvaška in Slovaška prepovedali uvoz mesnih izdelkov iz Belgije, Nizozemske in Francije, Slovaška pa tudi iz Nemčije. Zdravstveni inšpektorat Slovenije je včeraj začel z začasnim umikom oz. začasno prepovedjo prometa živil živalskega izvora, mleka, mlečnih izdelkov, jajc in jajčnih izdelkov, uvoženih iz Belgije po 15. januarju letos. V slovenskih prodajalnah so večje količine teh žiyil in zanje do prejema rezultatov analiz na vsebnost dioksina, ki že potekajo, velja začasna prepoved prometa. Morda ima prav Carlo Signorelli z rimske univerze La Sapienza, ki pravi, da je res treba paziti, kaj in kje kupujemo, a najbolj učinkovit ukrep je prav gotovo Čimbolj pestra prehrana, saj tako zmanjšujemo tveganje: v zadnjih 15 letih je prišlo že do 6 težkih zastrupitev hrane, od černobilske tragedije (povrtnine) do metanola v vinu, rib z živim srebrom, norih krav, vsakokrat pa se je za afere izvedelo, ko so bile živila že v obtoku. VARŠAVA - Deset let po tem, ko so z berlinskim zidom v Evropi padle tudi ideološke pregrade, je papež Janez Pavel II. spet zahteval, naj celina ne bo skrčena le na svojo gospodarsko in politično dimenzijo, ampak naj postane »velika duhovna skupnost«. Za ta poziv je papež izbral posebno slovesno priložnost, saj ga je oblikoval med dolgim govorom, ki ga je imel pred elani obeh poljskih parlamentarnih zbornic, predsednikom republike, vlado in diplomatskim zborom. Papežev poseg, ki je bil deležen poldrugo minuto dolgega aplavza, je slonel na dveh načelih: »če hočemo, da bo nova Evropa trajna, jo moramo graditi na duhovnih vrednotah« in »s spoštovanjem avtonomije življenja, ki je lastna neki politični skupnosti, je sočasno potrebno, da le-te ni mogoCe pojmovati kot neodvisno od načel«. Pri rekonstrukciji dogajanj po letu 1980 je papež podčrtal, da »do tega srečanja ne bi bilo moglo priti, če ne bi bilo avgusta 1980 odločnega protesta poljskih delavcev na baltski obali«. Padec berlinskega zidu je bil zgodovinska priložnost, da evropska celina najde pot do enotnosti, žal pa je prišlo do novih ločitev in do novih konfliktov, je dejal Janez Pavel II. in dodal, da zato »nova evropska situacija zahteva od politikov, znanstvenikov, kulturnikov in od vseh kristjanov nujne nove iniciative, ki bodo služile za integracijo Evrope, v kateri ima Poljska polno pravico sodelovati«. Papeževa želja, da bi obiskal Armenijo pa se zaenkrat ne bo izpolnila, saj je bil napovedan obisk (od 2. do 4. julija) zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja patriarha Karekina L odložen na poznejši datum. NOVICE VOLITVE / VOLIŠČA ODPRTA JUTRI DO 22. URE LD / PREDLOG Nocoj Koncert na borjaču KD Skala v Gabrjah Kulturno društvo Skala iz Gabrij prireja nocoj z začetkom ob 20.45 tradicionalni Koncert na borjaču. Na njem bosta nastopila Moški pevski zbor Skala pod vodstvom Mirana Rustja in Mešani zbor Rdeča zvezda iz Saleža pod vodstvom Rada Miliča. Vsak se bo predstavil z 8 pesmimi. V primeru slabega vremena bo koncert, ki ga prirejajo na odprtem na borjaču ob društvenem sedežu, jutri z začetkom ob isti uri. Srednjeveški prizori na Goriškem gradu Danes in jutri bo kulturna skupina Arundel iz Brescie nastopila na Goriškem gradu z gledališko predstavo, ki bo prikazovala položaj ženske v srednjem veku. Predstava bo obsegala tri dele. Prvi govori o ljubezenskih razmerjih med moškim in žensko, drugi o ljubezni do svetih stvari, tretji pa o magiji in čarovništvu. V tem zadnjem delu se bo tudi odvijal proces proti čarovnici. Danes se bo predstava začela ob 20.30, jutri pa ob 15.30. Ob tem si bo mogoče ogledati tudi razstavo»La spada e il melograno. Vita quotidiana al castello medievale 1271-1550«(»Sablja in granatovec. Vsakdanje življenje na srednjeveškem gradu 1271-1500«), ki bo odprta do konca tega meseca. Predstavo in razstavo prireja goriška občinska uprava. Vstop je prost. Selekcija za vsedržavni klavirski natečaj CRALP Danes se bo v mali dvorani Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici odvajala deželna selekcija za 1. vsedržavni klavirski natečaj, ki ga prireja rekreacijsko združenje GRAPL Italijanskih pošt od 24. do 31. julija v kraju Rossano Calabro. Na selekcijo se lahko predstavijo izključno sinovi in hčere uslužbencev Italijanskih pošt, ki študirajo klavir ali so tovrstni študij že dokončali. Komisijo sestavljajo Sijavuš Gadijev, Elena Lipizer in Fulvio Madotto Finančne spodbude za rekvalifikacijo podjetij Goriška trgovinska zbornica obvešča, da je 7. t.m. zapadel rok, v katerem so trgovska in turistična podjetja lahko predstavila prošnje pri njej na osnovi državnih zakonov št. 449/97 in 448/1998 za finančne spodbude za rekvalifikacijo trgovinskega in turističnega sektorja. Spodbude obstajajo v davčnem kreditu v višini 20 odstotkov stroškov za nakup opreme, ki je striktno vezana na dejavnost omenjenih podjetij. Rok za vlaganje prošenj se je odprl pred dobrima dvema mesecema, točneje 1. aprila. Odtlej so na pristojnem uradu Goriške trgovinske zbornice prejeli skupno 71 prošenj, na voljo za porazdelitev pa je nekaj več kot 341 mihjonov lir. Spomnimo naj, da je lani vložilo takšne prošnje 119 podjetij, od katerih na pravilen način 108. Goriška trgovinska zbornica je doslej za lansko leto že porazdelila skoraj 667 milijonov lir, skoraj 35 milijonov pa jih namarava še porazdeliti oziroma jih je že nakazala. Lani so bila za razliko od lestos deležna spodbud le mala in srednja podjetja. Kako bomo glasovali za Evropo in občine Prečrtati je treba znak liste - Preference izraziti s priimkom lillilllllllllll MARIO LAVRENČIČ Sinoči se je končala volilna kampanja za volitve za obnovo evropskega parlamenta in upravne volitve za obnovitev občinskih uprav v številnih občinah na Goriškem, med katerimi so tudi tri slovenske občine. Volišča bodo odprta samo jutri od 6.30 do 22. ure. Za evropski parlament bomo glasovali s pravili pro-porčnega sistema: prečrtati bomo morali znak ene od 22 list, ki so se predstavile v okrožju severovzhodne Italije, ob znaku pa lahko izrazimo tudi največ dva preferenčna glasova (za manjšinsko listo je možna ena sama preferenca). Za preferenčni glas je treba napisati priimek kandidata ali kandidatov. Za občinske volitve v manjših občinah, med katere sodijo vse tri slovenske, za katere objavljamo fac-simile glasovnic, glasujemo tako, da prečrtamo simbol izbrane liste. S tem podpremo tudi njenega županskega kandidata. Lahko tudi izrazimo preferenco enemu od kandidatov za občinski svet, tako da ob izbranem znaku napišemo njegov priimek. Fizično prizadeti volivci imajo na volišču pravico do spremljevalca. Za to pa morajo imeti ustrezno zdravniško potrdilo. Zdravstvena ustanova sporoča, da bodo pooblaščeni zdravniki danes in jutri, 12. in 13. t.m., izdajali omenjena potrdila na sledečih naslovih: v Gorici na sedežu oddelka za preventivo v Ul. Mazzini 7 danes od 9. do 10.30 in jutri od 9.30 do 11.30; v Gradišču v občinskem volilnem uradu v Ul. Giotti 49 danes od 11. ure do 12.30 in jutri od 9.30 do 11.30; v Krminu pri okencu za preventivo na Drev. V. Giulia 74 danes od 9.30 do 11.30 in jutri od 9. do 11. ure; v Tržiču v Ul. Gal-vani 1 danes od 9.30 do 11.30 in jutri od 9.30 do 11.30; v Gradežu pri okencu za preventivo v Ul. Marchesini 30 danes od 9.30 do 11.30 in jutri od 9.30 do 11.30. MARCO PETEJAN VLADIMIR KLEMSE (CANDIDATO ALLA CARICA Dl SINDACO) (CANDIDATO ALLA CARICA Dl SINOACO) ■ (CANDIDATO ALU CARICA Dl SINDACO) Prehodna Škabrijelovi naj postane mednarodni Pobudo podpira tudi Brandolin Goriški Levi demokrati so včeraj napovedali politično pobudo, da bi prišlo do prekvalifikacije maloobmejnega prehoda med Skabrijelovo ulico v Gorici in Erjavčevo v Novi Gorici v mednarodni prehod 1. kategorije. Uradno zahtevo v tem smislu so že predložili pristojnim oblastem. Levi demokrati navajajo, da je bil ta mejni prehod odprt pred več kot 30 leti, ko je gospod Pedro Paron, ki je preminil prav pred kratkim, zbral v ta namen 650 podpisov med goriškimi trgovci. Prehod na Ska-brijelovi predstavlja najbolj neposredna »vrata« med mestoma, saj povezuje center Nove Gorice s severnim delom Gorice, Kornom in Travnikom. Prehod, ki je namenjen samo pešcem in kolesarjem, deluje danes z omejenim urnikom, saj ga zvečer zapirajo, prav tako pa je zaprt ob nedeljah. Prekvalifikacija, menijo Levi demokrati, bi lahko olajšala ekonomske in trgovske zveze med mestoma, omogočila pa bi tudi uvedbo neposredne mestne avtobusne proge med centroma Gorice in Nove Gorice. Pobudo za prekvalifikacijo prehoda je že takoj podprl predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin, ki je ocenil, da se uvršča v prizadevanja za večjo propustnost vseh mejnih prehodov na Goriškem. Predstavniki Hrasta vabijo tudi druge goriške institucionalne, družbene in gospodarske sile, naj se o predlogu izrečejo in ga aktivno podprejo. NEPREMIČNINE / V JUNIJU PLAČATI PREDUJEM ŠTANDREŽ / V SREDO NA PASTIRČKOVEM VEČERU Nekaj informacij o davku ICI Stopnja davka se lahko iz občine v občino spreminja Predstavili zbirko pesmi Tonček na luni Pesmi Ivanke Zavadlav so ilustrirali otroci otroškega vrtca in osnovne šole iz Štandreža Kot je posestnikom nepremičnin dobro znano, je junij tudi mesec plačevanja občinskega davka na nepremičnine ICI. Točneje, do 30. tega meseca je treba plačati predujem v višini 90% davka za obdobje posedovanja nepremičnin v prvem polletju. Saldo davka za celotno leto je treba izvršiti od 1. do 20. decembra. Sicer pa je mogoče tudi opraviti plačilo celotnega davka za vse leto tudi z enim samim pologom do konca meseca junija. Ker je davek občinski in imajo posamezne občine v določenih mejah pravico določati njegovo višino, se lahko zgodi, da se stopnja davka ICI iz občine v občino spreminja. Občine Doberdob, Sovodnje in Gorica so nam v teh dneh poslale tiskovna sporočila, v katerih so opozorile, koliko znaša pri njih stopnja tega davka. Tako v občini Doberdob davčna stopnja ICI znaša 6 tisočink za vse nepremičninske enote, ki so namenjene kateri koli uporabi, v občini Sovodnje 5 tisočink, v občini Gorica pa veljajo tri različne stopnje, in sicer 5, 5 tisočinke za prva stanovanja, 6 tisočink za servisne nepremičnine, urade, zazidljiva zemljišča in za stanovanja IACP ter 6, 5 tisočinke za vse ostale nepremičnine. Omenjene tri občine (Doberdob, Sovodnje in Gorica) so za leto 1999 zviša- le odbitek davka od 200 na 300 tisoč lir za davkoplačevalce, ki se nahajajo v slabših finančnih razmerah (prejemniki občinske finančne pomoči, revne družine in družine s prizadeto osebo, ki imajo sorazmerno nizke dohodke). Poudariti velja, da odbitek se nanaša vsekakor le na nepremičninske enote, ki sluzijo kot glavno stanovanje in ne sodijo v luksuzni razred. Pristavimo naj, da je treba v primeru, da je prišlo do kake spremembe v posesti nepremičnine, predložiti pristojni občini izjavo ICI, in sicer v obdobju od I. maja do 31. julija. Kar zadeva plačilo davka ICI, pa naj spomnimo, da se na Goriškem izvrši na tekočem računu št. 140491 pri Cassa di Risparmio di Gorizia, ki je zaupnik za izterjevalno službo na Goriškem. Podrobnejše informacije je mogoče dobiti pri posameznih občinskih davčnih uradih. V občini Doberdob ta urad deluje ob sredah od 15. do 18. ure. V občini Gorica obstaja poseben urad ICI na trgu pred stolnico (Corte S. Ilario št. II, prvo nadstropje), in sicer v dneh od ponedeljka do petka od 9. do 11. ure ter od ponedeljka do srede še od 16. me do 17.45. Tu nudijo informacije tudi po telefonu 0481/530231, in sicer od ponedeljka do petka po možnosti med 12. in 14. mo. Otroška revija Pastirček je pri Goriški Mohorjevi družbi pravkar izdala novo knjigo, ki bo obogatila zakladnico naše otroške književnosti. Gre za zbirko pesmi z naslovom »Tonček na luni« izpod peresa dolgoletne Pastirčkove sodelavke Ivanke Zavadlav iz Stan-dreža. Knjigo krasijo sbke štandreških otrok, točneje 3. letnika otroškega vrtca ter 1. razreda osnovne šole Fran Erjavec. Novo pesniško zbirko so predstavili javnosti na Pastirčkovem večeru, ki je bil minulo sredo v župnijskem parku Med lipami v Standrežu. O vsebini in pomenu knjige je na kratko spregovorila prof. Lučana Budal. Izpostavila je radoživost, ki preveva publikacijo in ki jo posebej poudarjajo prispevki malih ilustratorjev. Dobršen del pesmi iz zbirke so na večeru recitirali otroci otroškega vrtca in osnovne šole. Za to jih je pripravila učiteljica Majda Zavadlav. Poleg tega pa je na večeru pel šolski zborček (na sliki - foto Bmnbaca) pod vodstvom učiteljice Keti Tabaj. Kot zadnjo je zapel »Stan-dreško himno«. Večera se je udeležila tudi avtorica Ivanka Zavadlav. Bila je vidno zadovoljna, da je knjiga izšla in da jo je publika lepo sprejela. Zahvalila se je vsem, ki so pripomogli k njenemu rojstvu. Večer je povezoval glavni urednik Pastirčka g. Marijan Markežič. Pristavimo naj, da s° učenci 5. razreda Stan-dreške osnovne šole izk0 ristili priložnost, da so se ob koncu pouka poslovi* i od svojih učiteljev in na so se jim zahvahli za vse. kar so se od njih naučili- NOVA GORICA / SEJEM FILM / PRIREDITEV BO OD 23. DO 31. JULIJA KINO S IZLETI SGZ pobudnik novega srečanja med podjetniki Tokrat na vrsti industrijci V selekciji nagrade »Amidei« 14 filmov Žirija je letos v tekmovalni spored uvrstila domala vse najboljše filme minule sezone V okviru 4. sejma obrti in podjetništva v Novi Gorici sta bila včeraj dva pomembna dogodka. V poznih popoldanskih urah Je v kongresnem centru Perla zasedala skupščina Čezmejnega pakta, o čemer bomo podrobneje poročali jutri. Pomembno srečanje pa so še prej priredili na pobudo Slovenskega gospodarskega združenja, ki igra vse aktivnejšo vlogo posrednika med gospodarskimi krogi na oheh straneh meje. Po podobnih stikih s trgovci in obrtniki so tokrat bili pobudniki prvega uradnega srečanja med Zvezo industrij cev na Goriškem in predstavniki območne Gospodarske zbornice ter Obrtne zbornice v Novi Gorici. Goriške industrij-ce so zastopali predsednik Gianfranco Di Bert, podpredsednik Cesare Pumo, predstavnik malih industrijcev Alessandro Caprara in ravnatelj zveze Flavio Flamio; SGZ so predstavljali predsednik Vid Primožič, načelnik obrtne sekcije Drago Tomšič in ravnatelj Igor Orel; v imenu GZ sta jih sprejela ravnatelj Rino Velikonja s sodelavko Mirjam Božič, v imenu Obrtne zbornice pa predsednik Jože Eleršič. Srečanja se je udeležil tudi predstavnik mešane slovensko-švicarske zbornice Janez Grašič. Ker je to bil prvi tovrst-nik stik, je srečanje bilo pretežno«'spoznavnega značaja in so si na njem izmenjali informacije o delovanju in razmerah v gospodarstvu na obeh straneh meje. Močno je Prišla do izraza potreba po poglabljanju spoznavanja, saj so tu številne možnosti sodelovanja še neizkoriščene prav zaradi pomanjkanja informacij. Obe strani sta poudarili koristno vlogo SGZ pri preseganju te razdalje in se dogovorili, da bodo jeseni sklicali konferenco obrtnih in industrijskih zvez z obeh strani meje za podrobnejšo izmenjavo informacij o dejavnosti, problemih in potrebah vsake od njih. S tem v zvezi naj povemo, da je SGZ prisotno na Obrtnem sejmu s svojo izpostavo in predstavitvijo servisnih dejavnosti, ravnatelj Igor Orel pa je včeraj tudi predaval na posvetu o uvajanju davka na dodatno vrednost in predstavil, kako izgleda davek IVA v Italiji. Pred približno dvema tednoma je deželna centrala civilne zaščite za Furlanijo - Julijsko krajino sporočila doberdob-skemu županstvu, da se tudi naši prostovoljci lahko udeležijo tako imenovane akcije “Ope-razione Arcobaleno”, ki prinaša pomoč kosovskim beguncem v Albaniji. Na sestanku dober-dobske ekipe civilne zaščite so se prijavili štirje prostovoljci, v Albanijo pa sta se podala samo dva. To sta Darjo Legiša in Karlo (Flavio) Ferfolja. V tekmovalni selekciji za nagrado za najbljši filmski scenarij »Sergio Amidei« bo letos sodelovalo kar 14 filmov. Tako je včeraj v Rimu sklenila žirija natečaja, ki ji predseduje dekan italijanskih scenaristov Age (Agenore Incrocci). V prejšnjih izvedbah je bilo število filmov manjše (lani so jih uvrstili deset), z razširitvijo tekmovalne selekcije pa želijo letos še bolj uveljaviti manifestacijo in jo postopoma razviti v pravi filmski festival. Pregled pod šotorom na gradu bo od 23. do 31. julija, s tem da bodo skoraj vsak večer vrteli po dva filma tekmovalnega izbora. Poleg tega bo tudi letos v sporedu pregled najboljših kratkometraž-cev, retrospektiva pa bo Prostovoljca je včeraj zgodaj zjutraj pospremil na zbirališče v Palmanovo načelnih doberdobske ekipe civilne zaščite Damjan Načini. Nato ju je čakala pot do Brindi-sija z avtobusom in ponoči še do Valone (Vlo-re) s trajektom, kamor bosta prispela danes. Legiša nam je pred odhodom hecno povedal, da bi po begunskih poteh potovali brez dvoma vsaj pol dneva manj. V Vlori bosta dober-dobska prostovoljca sodelovala v taborišču za begunce »Villaggio delle Regioni«. Tu bodo pro- posvečena francoskemu scenaristu Jean Claudeju Carriereja, avtorju scenarijev mnogih filmov Luisa Bunuela in drugih mojstrov. Tekmovalni spored bo letos obsegal sledeče filme: »Radio freccia«, režija: Luciano Ligabue, scenarij: Antonio Leotti in Luciano Ligabue; »Ormai e fatta«, rež.: Enzo Monteleone, scen.: Enzo Monteleone in Angelo Orlando; »La figlia di un soldato non muore mai«, rež.: James Ivory, scen.: James Ivory in Ruth Prawer Jhabvvala; »My name is Joe«, rež.: Kean Loach, scen.: Paul Laverty; »Train de vie«, rež.: Radu Mihaileanu, scen.: Radu Mihaileanu; stovoljci iz naše dežele skrbeli v glavnem za prehranjevanje okoli 700 beguncev. Darjo Legiša nam je tudi povedal, da bo ekipa sestavljena iz približno dvajsetih prostovoljcev z Goriškega in Tržaškega. Iz Albanije bodo odpotovali proti domu 19. junija, doma pa bodo dan kasneje. Doberdobski ekipi civilne zaščite je ta prisotnost v mednarodni akciji v velik ponos in želi svojima predstavnikoma veliko uspeha pri novi in zahtevni nalogi. (MJ) »Gosi e la vita«, rež.: Aldo, Giovanni, Giacomo in Massimo Venier, scen: Aldo, Giovanni, Giacomo, Massimo Venier, Gino in Michele; »Fuori dal mondo«, rež.: Giuseppe Piccioni; scen.: Giuseppe Piccioni, Gualtiero Rosella in Lucia Zei; »Shakespeare in love«, rež.: John Madden, scen.: Tom Stoppard in Marc Norman; »La leggenda del pianista sulVoceano«, rež.: Giuseppe Tornatore, scen.: Giuseppe Tornatore; »Harem Suare«, rež.: Ferzan Ozpetek, scen.: Ferzan Ozpetek in Gianni Romoli; »Bači e abbracci«, rež.: Paolo Virzi, scen.: Paolo Virzi in Francesco Bruni; »II corpo delFanima«, rež.: Salvatore Piscicelli, scen.: Salvatore Piscicelli in Carla Apuzzo; »Festen«, rež.: Tomas Vinterherg, scen.: Megenf Rukev; »Gatto nero Gatto Manco«, rež. Emir Kusturica, scen.: Emir Kusturica. Kot je razvidno, gre za izbor domala vseh najboljših filmov letošnje sezone, med katerimi so zastopani razni žanri od komedije do drame. Poleg glavne nagrade za najboljši scenarij, ki jo bodo podelili 31. julija, bodo tudi letos nagradili najboljši prvenec in podelili nagrado za najboljšega mladega igralca. Dobitnika obeh nagrad bo žirija izbrala že v kratkem. Med novosti letošnjega pregleda Amidei sodi tudi razstavnih prostor raznih filmskih združenj na prireditvenem prostoru. DOBERDOB / V OKVIRU MISIJE MAVRICA Doberdobca šla v Albanijo Darjo Legiša in Karlo (Flavio) Ferfolja sta člana civilne zaščite --[~SOVODNJE / SKLAD M.CUKA h Center Kralkočasnik Od 9. avgusta do 3. septembra Prejšnje dni smo na Primorskem dnevniku lahko zasledili seznam kje in kdaj bodo delovali otroški poletni centri. Poleg že omenjenih središč bo na Goriškem delovalo Se eno slovensko poletno središče. Od 9. avgusta do 3. septembra ko namreč v Sovo dn j ah ob Soči potekalo poletno središče Katkočasnik, ki ga že tretje leto zapored organizira Sklad Mitje Cuka. Odprto bo vsak kan, od ponedeljka do Petka, od 8. do 17. ure, ln bo namenjeno otrokom od 3. leta starosti dalje. Koordinatorka sre-oišča Damijana Ceščut, M ima za sabo že 15 let delovanja v poletnih centrih in počitniških etoviscih kot izkušena Animatorka, nam je posedala, da se bo center katkocasnik po rikusnjah iz prejšnjih let in v domeni z ostalimi animatorkami, držal Standardnih delavnic (likovna, glasbena, jezikovna oz. novinarska, gibalna, razvedrilna, delavnica ročnih del iz novega ter odpadnega materiala, itd.), primerno prilagojenih starostni stopnji otrok, kar posebno velja za gibalno/šport-no delavnico, za izlete in ekskurzije. “Kratkočasnik” kratka animacija in zabava!! Otroke lahko vpišete v poletno središče za posamezne tedne, s kosilom in malicama, ali brez kosila. Otroci so ob vpisu zavarovani. Za dodatne informacije in vpis pokličite na telefon 0481-82087 (Damijana) v jutranjih oz. večernih urah, najkasneje do konca junija 1999. “Kratkočasite” in igrajte se z nami! KRONIKA Prometni nesreči V četrtek zvečer sta se v kraju Gonjače v občini Brda v prometni nesreči resneje poškodovala 83-letni Rodolfo M. in 76-letna Aurora K., oba italijanska državljana. Nesreča se je pripetila ob 19.25 na tamkajšnji lokalni cesti. Dvojica se je peljala v avtomobilu, ki ga je upravljal moški. Slednji je iz neznanih razlogov izgubil nadzor nad vozilom, zapeljal čez bankino in čez podporni zid ter naposled trčil v drevo. Pri tem sta se Rodolfo M. in Aurora K. dokaj hudo ranila. Z rešilcem so ju prepeljali čez državno mejo v go-riško bolnišnico. Podatke nam je posredovala policijska uprava iz Nove Gorice. Slednja je tudi sporočila, da se je istega dne popoldne hudo ranil 14-letni Edi B. iz Breginja, in sicer pri padcu z motornega kolesa na cesti med Logljami in Breginjem. GORICA / OBČINSKA UPRAVA Sporazum s sindikati o izpopolnjevanju osebja Goriška občinska uprava je v teh dneh sklenila sporazum s sindikati občinskih uslužbencev CGIL, CISL, UIL, UGL in CISAL ter z njihovim enotnim sindikalnim predstavništvom o strokovnem izpopolnjevanju osebja. Vest je objavil goriški občinski odbornik za osebje Luigi Coana, ki je izrazil zadovoljstvo nad doseženim rezultatom. Sporazum določa, da bo strokovno izpopolnjevanje osebja goriške občine odslej nekaj trajnega. Za cilj naj bi imelo izboljšanje storitev in uslug uprave, upoštevati pa bi ga morali tudi pri oblikovanju kariere uslužbencev. Izpopolnjevalni tečaji naj bi v teku treh let zajeli vse uslužbence. Občinska uprava je v ta namen letos nakazala 230 milijonov lir. Prvi tečaj se bo pričel v sredo, 16. t.m. Potekal bo v grofovi dvorani na Goriškem gradu. Namenjen bo vodstvenemu osebju goriške občine, pa tudi drugih krajevnih javnih uprav in ustanov. Tečaj bodo vodili docenti na znani milanski univerzi Bocconi. Strokovno izpopolnjevanje osebja goriške občine se vključuje v širši projekt za preustroj in izboljšanje poslovanja te uprave. V tem okviru zdaj uvajajo tudi tako imenovane upravne izvršilne načrte (PEG) v skladu z zakonom 77 iz leta 1995. NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki želijo prejemati Časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure GORICA VITTORIA 1 17.45- 20.00- 22.20 »La voce delFamore«. VITTORIA 3 18.00- 20.00- 22.00 »Labalia«. CORSO Rdeča dvorana: 18.00- 20.00-22.15 »Romance«. I. Caroline Ducey in Rocco Siffredi. Prep. mladini pod 18. letom. Modra dvorana: 17.45- 20.00- 22.15 »Tre amici, un matrimonio e un funerale«. I. Gwyneth Paltrow. Rumena dvorana: 17.30- 19.45- 22.00 »The corruptor, indagine a Chinatovvn«. Prep. ml. pod 18. letom. TRZIC EKCELSIOR 18.00 »Ge-nitori in trappola«. W. Di-sney. (Vstopnica 5 tisoč lir). 19.45- 22.10 »Otto millime-tri«. a PRIREDITVE SKD KREMENJAK -JAMLJE prireja od 18. do 20. junija srečanje harmonikarjev Diaton ’99. Na programu je bogat spored nastopov na harmoniko in v večernih urah ples. Delovali bodo tudi dobro založeni kioski. Vabljeni. SKD KREMENJAK -JAMLJE vabi v okviru glasbene revije Diaton '99 v nedeljo, 20. junija, ob 19.30 na predstavitev dveh knjig na tematiko harmonike: Uvod v igranje na diatonično harmoniko Zorana Lupinca in »La fisarmonica« Aleksija Jercoga. Vabljeni. »BALKAN FEST (ACROSS THE BORDER)« bo v petek, 18. junija, ob 22. uri v kulturnem domu Andreja Budala v Standrežu. Balkanska glasba, kuhinja in še kaj... V slučaju dežja žur bo! Vstop prost! KD SKALA - Gabrje vabi na Koncert na borjaču nocoj ob 20.45 na prireditvenem prostoru v Gabrjah. Nastopila bosta zbora Skala Gabrje in Rdeča zvezda iz Saleža. H3 OBVESTILA POLETNO SREDISCE V ROMJANU bo od 28. junija do 16. julija. Odprto bo od ponedeljka do petka med 8.00 in 13.30. Informacije nudita ga. Rozina Ferfoglia tel. 0481-78209 in ga. Anita Marušič tel. 0481-482634 ali 0338-4414655. SPDG obvešča, da bo avtobus za Koroško jutri odpeljal ob 6. uri s parkirnega prostora pri razstavišču v Ul. della Barca. Povratek pred 21. uro. Društvo priporoča primemo obutev. Kosilo iz nahrbtnika. Danes stopata na novo življenjsko pot Nada in Diego Da bi bila vedno srečna jima želijo igralci in odborniki SZ SoCa KD DANICA VRH prireja 10. in 11. julija, ob prazniku cvetja in piva, izlet v Laško. Poskrbljen je prevoz z avtobusom in prenočitev (samo za prijavljene). Prijave do 25. junija pri: Dolores 0339 7484533, Vesna 0339 5696957. SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL IZ DOBERDOBA obvešča, da je bil izlet na jezera Maggiore, Lugano in Orla prenešen na 3., 4. in 5. september. Vpisovanje in informacije pri Mili. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo 8-dnevni izlet z avtobusom v Miinchen, Niimberg, Hamburg, Oslo in Ko-benhavn od sobote, 10. julija dalje. Predpogoj je vsaj 40 vpisov. Prijave sprejemajo do konca junija na sedežu društva (ob sredah od 10. do 11. ure) ali pri poverjenikih. H ČRPALKE Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA AGIP-U1. d Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRZIC ESSO-Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca dAosta ROMKE MONTESHELL - Ul. Re-dipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - cesta za Gradež SLOVRENC AGIP - državna cesta 55 TURJAK IP - državna cesta KRMEST API - Drev. Ven. Giulia I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL MORO, Car-duccijeva ul. 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - AL REDENTORE, Ul. 9 Giugno 36 tel. 410340. POGREBI DANES v Gorici: 8.00, Ada Fiorin por. Carieri iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče; 9.30, Leopoldo Vianello iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na pokopališče v Za-graju; 9.45, Rodolfo Marini v cerkvi sv. Justa in na glavno pokopališče; 11.00, Tito Mi-lanese iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 12.30, Livia Dolli vd. Bozzi iz splošne bolnišnice na glavno pokopaUšče. V Tržiču: 10.00, Flora Tar-gioni vd. Fiaschi iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.00, Oscar Zia iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. IŠČEMO EKONOMISTA UVELJAVLJENO MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE ISCE DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA Z IZKUŠNJAMI ZA VODENJE FINANČNEGA POSLOVANJA. ZAHTEVA SE PISNO IN POGOVORNO ZNANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA IN DELA Z RAČUNALNIKOM. PISMENE PONUDBE S CUPHICULUM VITAE POŠLJITE NA P.P. ST. 33 (LUCINICO/LOČNIK - GORICA) Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Sobota, 12. junija 1999 gospodarstvo in finance Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. O ljubljanska banka Atova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRST / 51. MEDNARODNI VZORČNI SEJEM V ospredju mednarodno sodelovanje in menjava Sejem bo letos od 18. do 27. junija - Sodelovali bodo razstavljale! iz 32 držav - Zanimiv »Dan Slovenije« TRST - Mednarodno sodelovanje in trgovinska menjava bosta v ospredju na 51. mednarodnem vzorčnem sejmu, ki bo na tržaškem sejmišču od 18. do 27. junija. Na njem bodo sodelovali razstavljale! iz 32 držav, organizirali pa so ga pod pokroviteljstvom Občine Trst, Pokrajine, Dežele FJK, tržaške Trgovinske zbornice in s pomočjo številnih sponzorjev. Prireditev so uradno predstavili vCeraj na sejmišču v okviru tiskovne konference, na kateri so spregovorili predsednik ustanove Luca Savino, predstavnik sejma Mario Caliri in predstavnik Expomodel Renato Martini. Kot so poudarili, gre za edini mednarodni vzorCni sejem v FJK, tudi letos pa se bo ponovila tradicija spremljajočih kongresov in konferenc, med katere spadata »mednarodni dan kave« (24. 6.) in »mednarodni dan lesa« (26. 6.). Novost predstavlja prva razstava pohištva »Časa viva«, sad sodelovanja med sejemsko ustanovo in združenjem Ascom ter pokrajinsko skupino pro- dajalcev pohištva iz Pordenona, na sejmu pa bo spet prisotna razstava modelarjev Expomodel, kjer je predvidena tudi podelitev trofeje. Omembe vreden je tudi »vvorkshop« o tehnološkem razvoju (23. 6.), 19. junija pa se bodo prek videokonference povezali s Seulom, ko bodo določili sedež zimskih olimpijskih iger leta 2006, za katere skupno kandidirajo Koroška, Slovenija in FJK pod geslom »Igre brez meja«. Sejem bo za vse okuse, saj bo ponudba zelo široka. Letos se ga bo udeležilo 255 razstavljalcev, se pravi 60 veC kot lani, od katerih jih je le 20 odstotkov iz Trsta, kar priCa o velikem zanimanju za vzorčni sejem. Omeniti gre »Dan Slovenije«, ki bo v ponedeljek, 26. junija in ki predvideva med drugim srečanje o integraciji turistične ponudbe na kraškem in obmorskem območju Slovenije in Italije ter srečanje županov obmejnega območja. Sejem bo odprt vsak dan od 17. do 24. ure, vstopnina pa znaša deset tisoC lir. A. G. Evro se jev enem tednu ovrednotil za 1,5% RIM - Po mesecih nepretrganega padanja vrednosti se za skupno evropsko valuto začenjajo obetati boljši Časi. Mir na Kosovu, prvi znaki oživljanja nemškega gospodarstva in presenetljivi podatki o rasti bruto domačega proizvoda na Japonskem so evru omogočili končati teden z 1, 5-odstotno okrepitvijo v menjavi z dolarjem. Pot do vrednosti, ki jo je imel ob rojstvu letošnjega januarja, je sicer še dolga, kajti ostaja mu še 10-odstotni »primanjkljaj«, vendar sta mir in zaupanje v boljšo drugo polovico leta kar zadeva gospodarsko rast v Evropi jamstvo, da bo skupna valuta izpolnila pričakovanja, s katerimi se je rodila. Dva kandidata za četrtega operaterja mobilne telefonije RIM - Na razpis za dodelitev Četrte licence za upravljanje mobilne telefonije v Italiji sta se prijavila dva kandidata, in sicer domači konzorcij Blutel, ki ga vodi družba Autostrade, in nepričakovano tudi kanadska telekomunikacijska multinacionalka Planet Netvvorks prek svoje italijanske družbe Planet VVork. Novico je vCeraj potrdil podtajnik v ministrstvu za telekomunikacije Michele Lauria, potem ko je dopoldne zapadel rok za vlaganje prošenj. Planet VVork, ki že deluje na področju fiksne telefonije, saj si je pridobil licenco v Milanu, ima pogodbo za najem mreže Autostrade Telecomunicazioni, ki je hčerinska družba skupine, s katero je zdaj v tekmi za ficenco mobilnega operaterja. Telital podpisal pogodbo s Telespazio TRST - Družba Telital, ki je edini italijanski proizvajalec mobilnih telefonov, je podpisal dogovor o sodelovanju z družbo Telespazio (skupina Telecom) za razvijanje satehtskih telekomunikacij. Kot je zapisano v tiskovni noti Tehtala, je bil dogovor dosežen maja, kmalu po podpisu strateškega sporazuma z Nortel Netvvorks, kanadsko multinacionalko, ki je, kot poročamo zgoraj, kandidatka, da postane Četrti telefonski operater v Itahji. Z družbo Telespazio bo Tehtal razvijala sektor proizvodov, aplikacij in servisov za lokalizacijo in sporočanje prek satehta. FJK: kmalu ukinitev koncesijskega davka za obrt TRST - Potem ko je zadnji deželni finančni zakon ukinil vse deželne davke na koncesije, bo postopoma prišlo tudi do ukinitve davka na vladno koncesijo za vpis v pokrajinski seznam obrtnih podjetij. Pobudnik tega ukrepa je deželni odbornik za obrt Renzo Tondo, ki je po dogovoru z odbornikom za finance Ettorejem Romilijem predlagal deželnemu odboru, naj vnese v proračunski rebalans specifično normo o tej ukinitvi. Z njo se bo okoristilo več kot 25.000 obrtnih podjetij v Furlaniji - Julijski krajini, ki sedaj plačujejo letni koncesijski davek v znesku 250.000 lir. SEŽANA / OBRAT VODITA TOMA2 IN ALJOŠA MILIC IZ BRIŽCIKOV Včeraj tudi uradno odprli pražamo kave tržaškega podjetja Cremcaffe SEŽANA - V Sežani so vCeraj uradno odprh novo pražarno, last znanega tržaškega podjetja »Cremcaffe«, ki je že desetletja uveljavljena znamka na področju praženja in trgovine s kavo. Pražamo so gradili deset mesecev, obrat pa je zaCel delovati že pred Časom. Pražarno vodita brata Tomaž in Aljoša Milic iz Briščikov, v njej pa je zaposlenih deset uslužbencev. Podjetje Cremcaffe je že nekaj let v lasti tržaških slovenskih podjetnikov, in sicer družine Polojaz-Lokar, ki se je na Tržaškem uveljavila na področju trgovine s kavo z znanim podjetjem Cogeco. Od leta 1991, ko je bila ustanovljena mešana družba VVorldcaf kot izključni zastopnik Cremcaffe j a v Sloveniji, je to podjetje prisotno tudi na slovenskem trgu. Kot je na včerajšnji slovesnosti povedal predstavnik družbe VVorldcaf Tomaž Milic, je podjetje začelo poslovati najprej na Primorskem, nato v Ljubljani, na koncu pa se je njegovo delovno področje razširilo na celo Slovenijo. Leta 1996 so pri družbi uvideli možnost praženja kave neposredno v Sloveniji, zato so leta 1997 zaceli z načrtom preoblikovanja podjetja v proizvodno dejavnost. Predsednik družbe Cremcaffe Vanja Lokar (na sliki, foto Kroma skrajno desno) pa je odprtje pražame oz. lastne proizvodnje ocenil kot nujen pogoj za uspešno konkuriranje v Sloveniji. Zagotovil je, da je družba VVorldcaf resno in zdravo podjetje, ki bo nudilo veliko zadoščenja, odprtje pražame pa je pomemben gospo- darski dosežek tako za njegovih besedah postavih zitivno ocenil izgradnjo sežansko kot tudi za celot- prve temelje za boljše pražarne, saj je bilo no kraško regijo. Zahvalil medsebojne odnose na go- sežansko območje v se je tako krajevnim obla- spodarskem področju. zadnjih letih priCa bolj stem kot tudi vladama Ita- Tudi župan občine propadanju kot pa nalije in Slovenije, ki sta po Sežana Miro Klun je po- stajanju podjetij. (STA) TEČAJNICE 7 EVBO= 1.936.. 1 EVRO= 1.936,27 URE 11. JUNIJ 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 11.06. 10.06. ameriški dolar 1,0474 1,0474 japonski jen 124,09 124,50 grška drahma 323,95 324,00 danska krona 7,4304 7,4303 švedska krona 8,8785 8,9020 britanski funt 0,6506 0,6538 norveška krona 8,1965 8,2000 češka krona 37,167 37,293 ciprska lira 0,5782 0,5781 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 249,83 249,80 poljski zlot 4,1195 4,1155 slovenski tolar 195,0845 194,9183 švicarski frank 1,5970 1,5947 kanadski dolar 1,5273 1,5395 avstralski dolar 1,5796 1,5834 novozelandski dolar 1,9419 1,9572 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA n. JUHU 1999 VALUTA_________ NAKUP/PRODAJA 1 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira_____________ 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 OSTALE VALUTE NAKUP PRODAJA_ ameriški dolar 1,0602 1,0436 britanski funt 0,6594 0,6464 švicarski frgnk 1,6586 1,5456 danska krona 7,6124 7,2816 norveška krona 8,3976 8,0203 švedska krona 9,1214 8,6852 kanadski dolar 1,5648 1,5072 grška drahma 340,05 296,00 japonski jen 129,19 121,38 avstralski dolar 1,6611 1,5518 slovenski tolar 203,82 193,62 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 m ZADRUŽNI l KRAŠKA BANKA ■'7 Zadruga zo.z. r TRST 11. JUNIJ 1999 EVRO 4/RE VALUTA nakup prodaja nakup prodajo. ameriški dolar 1,0591 1,0391 1828 1863 britanski funt 0,6619 0,6477 2925 2990 kanadski dolar 1,5498 1,5133 1249 1280 japonski jen 126,8809 123,9306 15,26 15,62 švicarski frank 1,6170 1,5854 1197 1221 norveška krona 8,3496 8,1493 232 238 švedska krona 9,0549 8,8368 214 219 grška drahma 324,7983 318,4135 5,96 6,08 danska krona 7,5532 7,3752 256 263 avstralski dolar 1,6075 1,5730 1205 1231 slovenski tolar 199,2047 193,2405 9,72 10,02 hrvaška kuna 8,2394 7,5932 235 255 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO URE nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank avstrijski šiling finska marka španska pezeta portugalski eskudo irski funt lira 1,95583 6,55957 2,20371 40,3399 13,7603 5,94573 166,386 200,482 0,787564 1936,27 989,998 295,182 878,641 47,998 140,741 325,657 11,637 9,658 2458,555 11. JUNIJ 1999 I INDEKS MIB 30: +0,00% \ delnica cena.€ var.% delnica cena € j/arjt AEM 1,911 -1,13 INA 2,325 +0,47 ALITAUA 2,851 -3,22 ITALGAS 4,367 -03® ALLEANZA 10,624 -0,07 MEDIASET 8,190 -O-®7 AUTOSTRADE 7,340 +1,31 MEDIOBANCA 10,776 -L23 7,103 -0,37 BNL 2,857 -1,92 MEDIOLANUM COMIT 6,983 - MONTEDISON 0,882 -1,4® 2,926 -L®7 2,743 +0,5® 9,771 -0,25 22,990 -0,>7 12,988 "h'j 5,881 4,8® 9,586 -J 4329 n BCA Dl ROMA 1,413 -0,56 OLIVETTI FIDEURAM 5,762 -0,22 PIRELLISPA INTESA 4,888 -2,33 RAS BCA POP BS 4,320 - ROLO BCA 1473 EDISON 8,596 +0,13 SAN PAOLO IMI ENI 6,053 +0,59 TIM FIAT 3,067 -0,06 TELECOM ITA FINMECCANICA 0,907 -2,17 UNICREDIT GENERALI 33,770 +0,08 | UNIM 0.439 GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANUA-JUUJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK bo Se jutri, 13. junija podalo delo »Pasijon« v režiji Antonia Calende, igra Piera Degli Espositi. V foyerju gledališča Rossetti nastopa 12. in 13. junija ob 19.00 ter 14. in 15 junija ob 11.00 Marcela Serli. GORICA Kulturni dom V četrtek 17. junija bo na sporedu iranski film »Tišina« Mohsena Makhmalbafa. Pomladna sezona Gorice - Kinema se bo zaključila v Četrtek 24. junija z večerom »Film Video Monitor Preview«, na katerem bo predstavljena 14. izdaja Film Video Monitorja, ki bo oktobra in nova realizacija Kinoateljeja. Kulturni center »Lojze Bratuž« Danes, 12. junija bo v Veliki dvorani, ob 20.30 zaključni nastop gojencev Sole klasičnega baleta »Tersicore« iz Manzana. _____________SLOVENIJA________________ PORTOROŽ Avditorij V Sredo, 16. junija ob 19.00 nastop gledališke skupine GIB Piran in plesno akrobatske skupine FLIP Piran z delom Stasje Mehore »Pirati v Piranu 2000«. Režija Stasja Mehora. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Vpis abonmajev za sezono 1999/2000: za dosedanje abonente: od 14. do 26. junija, za nove abonente: od 28. junija do 3. julija. KANAL OB SOČI V sredo, 16. in v Četrtek, 17. junija ob 21.00 Angelo Beolco Ruzante »Muhca«, komedija v domačem narečju. LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Bernard Shaw »Pigmalion«. Ponovitve od 16. do 19. ter 21. junija vedno ob 20. uri. 14., 15., 22., 23., in 24. junija, vedno ob 20. uri, v torek, 22. junija ob 15.30, v torek, 29. in v sredo, 30. junija ob 21.00 Dario Fo, »Burkaški misterij«. Dve predstavi baleta Cullberg v Ljubljani Ljubljanskemu baletnemu občinstvu se bo jutri in v ponedeljek v Cankarjevem domu predstavila Švedska plesna skupina Cullberg. Prvi veCer bodo švedski umetniki odplesali Trnuljčico na glasbo Petra L Čajkovskega, v ponedeljek pa se Giselle na glasbo Adolpha Adama. Koreografija Trnuljčice je delo Matsa Eka. Po velikem uspehu Ekove postavitve Trnuljčice v Hamburgu junija leta 1996 je bila švedska premiera baleta februarja leta 1997 v Stockholmu. Z enaindvajsetimi plesalci, glasbo Petra IljiCa Čajkovskega in s scenografijo Petra Freiija zaživi pravljica v novi luči. V ponedeljek bodo na istem odru švedski plesalci predstavili se balet Giselle, prav tako v koreografiji Matsa Eka. Kostume in sceno je ustvarila Marie-Louise Ekman. Giselle je najstarejsi Se izvajani klasični balet. Premiero je doživel leta 1841 v Parizu. Glasba, libreto in izvirna koreografija ostajajno enaki kot v začetku, kar občinstvu omogoča neokrnjeno doživetje baleta in zgodovinski pogled na delo. "Kadar je predstava dobra, se ji tudi sodobno občinstvo ne more upreti, " je prepričan koreograf, ki ga je pritegnila predvsem kontrastnost dela, realizem v prvem dejanju, ki je postavljeno v vaško okolje in sanjava romantika drugega dejanja, mneSCena v trdo temo v gozdu, kjer strašijo duhovi. Birgit Cullberg je s prvo predstavitvijo Gospodične Julije leta 1950 domačemu baletnemu občinstvu moCno vplivala na razvoj sodobnega baleta doma in v svetu. Poklicno pot je v šestdesetih letih izredno uspešno nadaljevala na tujem, leta 1967 pa je pod okriljem domačega Riksteatra ustanovila Balet Cullberg. V sedemdesetih je s skupino začel sodelovati tudi njen sin Mats Ek. Dolgoletno umetniško vodenje Birgit Cullberg in Matsa Eka je skupini, ki zavoljo inovativnosti, tehnične dovršenosti in močne osebne izpovednosti plesalcev že leta ostaja ena vodilnih baletnih skupin v svetovnem merilu, vtisnilo njun osebni ustvarjalni pečat. (STA) GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Jutri, 13. junija ob 18.00 koncert, v okviru pomladanske simfonične sezone, ki ga vodi Wolf-gang Božic. V torek, 15. in v sredo, 16. junija ob 20.30 v okviru pomladanske simfonične sezone, nastopa violinist Stefan Milenkovich. Avditorij Muzeja Revoltella V ponedeljek, 14. junija ob 20.30 v okviru poletnih koncertov, nastopata pianista Olha Cnipak in 01eksiy Kushnir. dolina Junijski večeri na K’luži V petek, 18. junija ob 21.00 koncert Vaške godbe Komen (kapelnik: Leander Pegan) in nastop gojencev oddelka za pihalne orkestre GM. V pri-nieru slabega vremena bo koncert v dvorani SKD Valentin Vodnik. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« Danes, 12. junija bo v Komorni dvorani ob 16.30 »Državni klavirski natečaj« v izvedbi C.R.A.I. Poste Italiane. V ponedeljek, 14. junija ob 20.00 SCGV E. Komel, »V galeriji zvokov in glasov«, zaključni nastop. V soboto, 19, junija ob 21.00 bo v veliki dvorani »Centro Danza Staranzano« imel zaključni nastop. PORDENON Avditorij Concordia V ponedeljek, 14. junija ob 20.45 nastopa vio-lionist Stefan Milenkovič. CERVIGNANO DEL FRiULi Trg neodvisnosti V okviru »Udine Jazz 99«, bo v Četrtek, 1. julija ob 21.30 nastopal kvintet Bearzatti - Massaria in Flavio Boltro. VIDEM Park palače Florio Ul. Cosattini V okviru »Udine Jazz 99«, bo v torek, 6. julija ob 21.30 nastopal trio Martial Šolal, ter Fran-cois Moutin in Daniel Humair. _____________SLOVENIJA_______________ Cerkev na Kostanjevici V torek, 29. junija ob 20.00 nastop komornega zbora ZKO Nova Gorica. Zborovodja Ambrož Čopi. VOGRSKO Dvorec Vogrsko Jutri, 13. junija ob 21.00 nastop dalmatinske klape Adrion iz Makarske. LJUBLJANA Cankarjev dom Veliki baletni dogodek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, jutri, 13. in v ponedeljek, 14. junija bo nastopila Švedska skupina Balet Cullberg. Jutri, 13. 6. ob 20. uri s »Trnuljčico Petra IlijCa Čajkovskega in v ponedeljek 14. 6. ob 20. uri s »Giselle« Marie-Louise Ekmanove. V torek, 15. junija ob 19.30 bo koncert priznanega mednarodnega mojstra Davida Livelyja. Na klavirju bo izvajal skladbe Bacha, Mendelssoh- na, Bartholdyja, Debussyja in Stravinskija. Koncert bo v dvorani Slovenske filharmonije V soboto, 19. junija, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani otvoritev 23. mednarodnega glasbenega bienala. Nastopil bo Orkester Slovenske Filharmonije, dirigent Marko Letonja. V programu bo 3. simfonija za tolkala in orkester A. Ajdiča. Križanke Od 1. do 3. julija ob 19.30 bo v ljubljanskih Križankah 40. Jazz Festival Ljubljana 1999. V vseh treh večerih bodo nastopili priznani mojstri. ZaCela se je predprodaja vstopnic. Na dan prireditev bodo cene vstopnic višje. Frančiškanska cerkev V Četrtek, 17. in v petek, 18. junija ob 20.30 Joseph Haydn: Missa brevis sancti Joannis de Deo, missa in Angustiis. Oratorijski koncert solistov, zbora in orkestra SNG Opera in balet Ljubljana. Muzej novejše zgodovine -Cekinov grad Tivoli V torek, 15. junija ob 20.00, 7. koncert iz cikla »Večeri komorne glasbe«, nastopa godalni kvartet Tartini z gostom večera prvim flavtistom milanske Scale Davidom Formisanom. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRSI V XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava bo odprta do 30. maja. V bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils Češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. kliramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah Podaljšek od 21.00 do 24.00. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je Postni in telegrafski muzej. Ogled je možen Vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (za-Prto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pok-'iCete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Valerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): ”eC kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto °d 9.00 do 13.00. kfuzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: do 30. junija od lO-Oo do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta ''ključno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. b° 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob razstavnih prostorih Turistične in letoviščarje ustanove (Ul. S. Nicolo, 20) je na ogled raz-stava slik »L’Adiriatico di Pisani«. Razstava bo “Prta do 15. junija in sicer od ponedeljka do Petka od 9. do 19. ure in ob nedeljah od 9. do 13- ure. kjpanjePuntin Artecontemporanea: do 23. ju-p1)® je na ogled razstava kalifornijskega avtorja anierona Slocuma. elezniska postaja - Club Eurostar: do 19. juri? razstavlja slikarka Ardea Cescutti. Razstavo ^]e mogoče ogledati vsak dan od 10. do 17. |sdinj 2Qtn Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžai 0 j stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava j j s ed do 30. septembra 1999, in sicer vsak t D Petek od 15. do 17. ure ter vsako nedelje “an od 11. do 12. ure. Sp Jy?n Grbec - Skedenjska ulica 124 - val “tinsko razstavo »Mariano Černe, ki slikar in pesnik, rojen v Skednju«. Urnik razstave: danes, 12. in jutri, 13. junija od 18. do 20. ure (ob delavnikih), od 10. do 12. ure (ob nedeljah). MIUE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. TRNOVCA - BAJTA V umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: Četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931). Mestni muzej: do 17. junija na ogled razstava risb in slik Vittoria Bolaffia (1883-1931). Sinagoga (Ascolijeva ul. 19): do 20. junija na ogled dokumentarna razstava o Ani Frank, ki jo je pripravilo Društvo prijateljev Izraela. Odprto: ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob torkih in Četrtkih od 18. do 20. ure ter praznikih od 10. do 13. ure. PALMANOVA Sala Civica, G. B. Bison, Borgo Udine 4: danes, 12. junija ob 18.30 odprtje razstave aktov Raffaelle Busdon. Ogled je mogoC do 27. junija, vsak dan razen ob sredah, od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. VENETO BENETKE Gallerie delVAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«. ____________SLOVENIJA_____________ PORTOROŽ Avditorij: razstava grafik Ljerke KovaC in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v Času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. KANAL OB SOČI Galerija Rika Debenjaka: razstava slikarja Andreja KosiCa. Odprta bo do 25. junija. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Umik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125. V okvim poletne likovne kolonije Vipavski križ 1998 bo do 19. junija skupinska razstava. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV _ Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soske fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Mestna galerija: do 20. junija je na ogled razstava skulptur akademskega kiparja Janeza Lenas-sija. Odprto od torka do petka od 9. do 13. ure in od 14. do 19. ure, v soboto in nedeljo od 13. do 18. ure. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja Giorgio de Chirico. Odprto Se jutri, 13. junija. Ogled možen od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 14.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirTka, stalni razstavi. NOVICE Sedem novih tekmovanj na 01 leta 2002 S ALT LAKE CITY- Organizacijski odbor zimskih olimpijskih igre (ZOI) leta 2002 v Salt Lake Cityju so v olimpijski program vključili sedem novih športnih tekmovanj: smučarski tek na kratke proge (moški in ženske), ženski bob in skeleten (moški in ženske) ter drsanje na kratkih progah na 1500 metrov (moški in ženske). Program mora sedaj potrditi še Mednarodni olimpijski komite (MOK). S tem bi število tekmovanj naraslo na 79, 11 veC kot na prejšnjih OI leta 1998 v japonskem Naganu. Nove discipline so bile odobrene, Čeprav se organizatorji soočajo s pomanjkanjem denarja zaradi korupcijske afere. Po umiku nekaterih sponzorjev v predvidenem 1, 45 milijarde dolarjev težkem proračunu sedaj manjka 300 milijonov dolarjev. Košarka: Italija po podaljšku premagala Avstralijo ATENE - V tretjem dnevu košarkarskega turnirja Akropolis v Atenah je Italija po podaljšku premagala Avsrali j o z 92:83 (41:31; 71:71). ITALIJA: Bonora 2 (0:1 za 3), Basile 4 (2:3), Ga-landa 8 (3:5, 0:1), FuCka 11 (5:7, 0:1), Marconato 10 (5:11), De Pol 4 (0:3, 1:1), Myers 28 (9:11, 0:4), Meneghin 13 (1:2, 3:6), Mian 9 (1:2, 2:3), Sambugaro, Chiacig 3 (1:7), Di Giuliomaria. AVSTRALIJA: Ronaldson 7 (1:3, 1:4), Maher 7 (1:7, 1:2), MacKinnon 13 (5:6, 0:1), Rillie 7 (2:3, 1:3), Bruton 18 (5:7, 2:2), Cattalini 4 (2:4, 0:1), Melmeth (0:2), Nielsen, Bradtke 7 (3:8), Smith (0:1, 0:1), Vlahov 4, Rogers 16 (6:10). Bukovčevi operirali cisto LJUBLJANA - Najboljši slovenski športnici Brigiti Bukovec so v sredo v Kliničnem centru v Ljubljani operirali cisto na prehodu iz jajčnika v jajcevod in po rutinskem posegu, ki ga je opravila dr. Alenka Fettich, že okreva. V bolnišnici bo ostala predvidoma do ponedeljka. Kontrolni pregled bo imela čez tri tedne, ko bo lahko že začela tudi s pripravami na novo sezono. Po operaciji zdravniki v skladu z zdravniškim kodeksom niso povedali natančne diagnoze, Bukovčeva pa je o naravi operacije povedala podrobnosti. V zadnjih 14 dnevih je imela težave in bolečine v predelu trebuha. V torek so po pregledu na ultrazvoku odkrili cisto. Cista s premerom šestih centimetrov je bila starejšega tipa in se je zagnojila. Bolečine so postajale štiri dni pred operacijo vse hujše. Dr. Alenka Fettich jo je v sredo operirala, vendar ne na klasični naCin z rezom, temveč s sondo. Zaradi tega bo okrevanje veliko krajše, kot bi bilo sicer. Bukovčeva trenutno dobiva antibiotike v žilo in dobro okreva ter je že sprejela številne obiske. Trener Jure Kastelic pa je še povedal, da bo Bukovčeva po tritedenskem počitku in masaži ter plavanju odšla na kontrolo, potem pa bi lahko zopet začela s pripravami. »Odločitev o tem pa bo sprejela sama skupaj z zdravniškim osebjem.« (STA) Klinsmann kapetan vrste sveta v Sydneyju SYDNEY - Nemški nogometaš Juergen Klinsmann je kapetan reprezentance sveta, ki se bo danes v Sydneyju ob uradni otvoritvi olimpijskega stadiona pomerila z izbrano vrsto Avstralije. Poleg nekdanjega nemškega reprezentana so organizatorji uspeli privabiti kopico zvenečih nogometnih imen (mnogi so se nastopu tudi odpovedali), tudi ta čas naj dražjega nogometaša na svetu, Italijana Christiana Vierija, vendar je njegov nastop v rodni Avstraliji, kjer je preživel prvih 13 let svojega življenja, še pod vprašajem. Konjsko dirko piše: Giorgio Pleftersech 1. dirka (Albenga): Uke-bel di Sau (1) se nam zdi najmočnejši. Tango di Mar (X) je pred nedavnim dobil enako shemo. Olimpik F.D. (2) zasluži omembo. 2. dirka (Montegiorgio): možnost baze s konjem Ta-leggio (2). Tanya delLEte (X) je ta čas v formi. Preseneti lahko Soglia Glaciale (1). 3. dirka (Padova): Ce bi takoj povedel, bi Renoir MP (X) lahko postal nedosegljiv. Storica Hawk (1) ima dobrega voznika. Ugadema (2) se bo boril s prvimi. 4. dirka (Rim): Rott di Boba (2) ima dobre možnosti. Rocordilontani (1) Starta z najboljšo številko. Tanya D’Este (X) zasluži zaupanje. 5. dirka (Livorno, galop): Sharp Island (2) bi lahko končno zmagal. Dadim (X) nastopa pozitivno. Ship Ahoy (1) ni slab. 6. dirka (Riihimari): Blak and Wils (1) stalno napreduje in je zrel za zmago. Omenimo naj še hitro Vic VVellodone (X) in konja Ne-ver Nincompoop (2). 1. — prvi 1 drugi X2 2. — prvi 2 drugi XI 3. — prvi X drugi 12 4. — prvi 2 drugi XI 5. — prvi 2 drugi XI 6. — prvi 1 drugi X2 KOŠARKA / Al LIGA V Gorici še kanček upanja V Trstu se pogajajo GORICA, TRST - Obstaja še minimalna možnost, da bi Gorica ne izgubila svoje ekipe v košarkarski Al ligi. Po včerajšnjem zasedanju manjšinskih delničarjev družbe Public Company so izdali zelo oster komunike, da bodo sprejeli vse ukrepe, da bi ekipa ostala v Gorici in da bi se ne selila v Pesaro. Kaže namreč, da so pri vsej operaciji bile storjene formalne nepravilnosti, tako da naj bi bila spojitev z društvom iz Pesara neverljavna. Tudi včeraj so skupine navijačev goriškega moštva izražali svoje negodovanje po ulicah in pred hišo bivšega predsednika Raido. Skoraj vsi pa se v Gorici tudi zavedajo, da bo skoraj nemogoče obdržati ekipo v mestu. Tudi v tržaškem taboru se stvari ne sukajo najbolje. Pogajanja med ameriško družbo Adriacal in skupino tržaških podjetnikov so sicer še vedno v teku, toda vse kaže, da bo prišlo do »pilotirnaega stečaja«, kot se je to pred leti že zgodilo za nogometno društvo Triestine. III NOGOMET / »BORZA« G. Agnelli: Dvignili bodo pač cene Toko meni o bojni vsoti 90 milijordzo Vierijo TURIN - »Primer Vieri« seveda še vedno odmeva v italijanskih nogometnih krogih. Včeraj se je ogalsil tudi Jvuentusov Častni predsednik Giovanni Agnelli, ki je dejal, da so Vierija dobro plačali, toda prej so ga slabo »prodali«. Agnelli je tudi pristavil, da ni ogorčen, ker so za Vierija dali 90 milijard, kajti v nogometu nic ni »škandaloznega«. Naj pomislimo le, da so v letih 50 dali za Jeppsona kar 100 milijonov lir. »Verjetno bodo dvignili ceno vstopnic ...« je še dodal. Tardelli: Abbiati močnejši od Vierija ŽENEVA - Športna sezona italijanske reprezentance pod 21. letom se je končala s kvalifikacijskim nastopom proti Švici. Po mnennju zveznega trenerja Tardellija je bil tehnično najboljši nogometaš te sezone Milanov trener Abbiati in ne Vieri. Milanov vratar je bil gotovo najveCje presenečenje prvenstva A lige in je med najzaslužnejši, da je njegovo moštvo osvojilo državni naslov. Michael Schumacher ___________AVTOMOBILIZEM / VN KANADE_________________________ E. Irvine najboljši na treningu Schumacher tretji Hakkinen šele sedmi - Diniz žrtev grozljive nesreče MONTREAL - Ferra-rijev pilot Eddie Irvine je bil glavni junak včerajšnjega treninga za Veliko nagrado Kanade, ki bo jutri v Montrealu. Irski pilot je dosegel najboljši Cas z 1:20, 576 pred Coulhardtom (mclaren) 1:20, 664. Tretjji je bil Michael Schumacher na fer-rariju z 1:21, 276 pred Alesijem, Fisichello in Zonto. Sele sedmi najboljši Cas je dosegel Halddnen na melamu. Na jutrajem prostem treningu je bil Spanec Pe-dro Paulo Diniz žrtev grozljive nesreče, v kateri pa jo je odnesel brez prask. Pri hitrosti 300 km na uro je v prvi šikani po cilju zavil s proge, »letel« Cez pesek in se zabil v zaščito s pnevmatikami. »Zavore so popolnoma odpovedale«, je v boksu pojasnil Diniz. V svetu formule ena že nekaj tednov divja polemika o dolgočasnosti dirk, h Čemer so pripomogla nova pravila. Svojo misel je vCeraj končno izrekel tudi edini pravi »gospodar« formule ena Bemie Ecclestone, ki se je zavzel, da bi se vrnili k nekdanjim širšim gum brez vdolbin. »Dirkalniki morajo biti bolj stabilni sicer je nemogoče prehitevati. Nikoli se nisem zavzemal za spreminjanje pnevmatik,« je dejal Ecclestone, ki je s tem napovedal vojno predsedniku Mednarodne avomobilisticne zveze FIA Maxu Mo-sleyju, s katerim je do nedavnega dobro sodeloval. Ecclestone zavrača tudi Mosleyjev predlog o istih gumah tako za suhe kot za mokre proge. »Mosley pravi, da je treba zmanjšati hitrost dirkla-nikov. ON pravi, da je nesreča pri 200 km na uro nevarnejša od nesreče pri 160, vendar lahko umreš tudi pri 40,« je še dejal Ecclestone. Iv. O A K IV A / UKLU tu Tanjevič izključil Pozzecca iz reprezentance »Je neresen in moti soigrolce« ATENE - Selektor Bogdan Tanjevič je iz italijanske košarkarske reprezentance izključil play-makerja Vareseja, Tržačana Gianmarca Pozzecca. »S Pozzeccom sva se pogovorila, a nisva našla skupnega jezika, zato sva se oba strinjala, da bo ostal doma,« je včeraj povedal Tanjevič in pojasnil, da igralec ni sprejel vloge, ki mu jo je on namenil v ekipi. Pozzecco včeraj ni hotel komentirati trenerjeve odločitve. »Raje bom govoril jutri (danes, op.ur)«, je dejal. »Azzur-ri«, ki so sinoči odigrali še zadnjo tekmo na turnirju Akropole v Atenah, se bood danes vrnili v Italijo, jutri pa se bodo spet srečali na pripravah, saj jih v sredo že Čaka odhod v Francijo, kjer se bo 21. t.m. pričelo evropsko prvenstvo. Da med strogim TanjeviCem in »igrivim« Pozzeccom ni pravega razumevanja, je bilo jasno že po četrtkovi tekmi proti Rusiji, ko je Tanje- vič pohvalil Bonoro in zelo ostro napadel Vare-sinega organizatorja igre, kateremu je očital, da je neresen, da na treningih moti soigralce in se med tekmami neprimerno obnaša na klopi. Na turnirju so Italijani po slabem uvodnem nastopu proti Grčiji sicer premagah Rusijo, vendar z igro niso zadovoljili, med igralci in trenerjem kot tudi med samimi igralci pa je bilo čutiti precejšnjo napetost. Vse to pa seveda pred Startom EP res ni spodbudno za moštvo, ki ne skriva želje, da bi seglo po eno od medalj. Kar pa se tiče Pozzecca je bolj ali manj jasno, da si v reprezentanci ne more dovoh-ti burk in svojevrstnosti, ki jih počenja v svojem klubu. Zdaj je tudi že bolj ah manj jasno, kdo bo Italijo zastopal na EP. To bodo Bonora, Basile, Meneghin, Myers, Abbio, Mian, De Pol, FuCka, Ga-landa, Damiao, Marconato in Chiacig. ATLETIKA / GRAND PRIX 2. KATEGORIJE Gebreselassie najhitrejši v Helsinkih Na 3000 dosegel letošnji najboljši rezultat no svetu - 200 m: odločal je fotofiniš HELSINKI - Haile Gebreselassie je na atletskem mitingu za veliko nagrado druge kategorije IAAF v Helsinkih na 3.000 metrov tekel 7:26, 03 in postavil najboljši letošnji rezultat na svetu. Na 200 metrov je bila prepričljivo najhitrejša najboljša šprinterka na svetu Američanka Marion Jones (21, 91), pri moških pa je o zmagovalcu na tej razdalji odločal fotofiniš, saj sta prvouvršCeni Ato Boldon iz Trinidada in Tobaga ter drugouvrščeni Obadele Thompson iz Barbadosa tekla 20, 14: zmagal je Boldon. Rezultati: Moški, 200 m: 1. Ato Boldon (Tri) 20, 14; 2. Obadele Thompson (Bar) 20, 14; 3. Patrick Stevens (Bel) 20, 67. 400 m: 1. Gregory Haughton (Jam) 46, 01; 2. Derrick Brew (ZDA) 46, 09; 3. Arnaud Malherbe (JAR) 46, 35. 800 m: 1. Urmet Uusorg (Est) 1:45, 87; 2. Ba-lazs Koranyi (Mad) 1:45, 95; 3. James Nolan (M) 1:46, 05. 3.000 m: 1. Hale Gebreselassie (Eti) 7:26, 03 naj. let. rezultat; 2. Million Wolde (Eti) 7:40, 67; 3. Assefa Mezgebu (Eti) 7:42, 21. 110 m ovire (brezve-terje); 1. Robin Korving (Niz) 13, 19; 2. Larry Wade (ZDA) 13, 21; 3. Anthony Jarrett (VBr) 13, 45. 400 m ovire: 1. Llewellyn Herbert (JAR) 48, 57; 2. Ken Hardnen (Zim) 48, 79; 3. Pavvel Janušzew-ski (Pol) 49, 05 Troskok: 1. Vitalij Kolpakov (Blr) 16, 60 m; 2. Ndabazihle Mdhlongvva (Zim) 16, 60; 3. Julian Golley (VBr) 16, 21. Palica: 1- Jean Galfione (Fra) 5, 80 m; 2. Vadi© Strogaljov (Rus) 5, 70; 3. J©* Hartvvig (ZDA) 5, 70. Krogla: 1-Cottrell Hunter (ZDA) 20, 81 m; 2-Mika Halvari (Fin) 20, 52; 3. Alek. sander BagaC (Ukr) 20, 20. Kop)e' 1. Sergej Makarov (Rus) 86, 74 ©> 2. Boris Henry (Nem) 85, 47; Aki Parvianen (Fin) 85, 33. Zenske, 200 m: 1. Marion ]°ne (ZDA) (vet. - 0, 4 m/s) 21, 91; 2; Natalia Safronnikova (Blr) 23, ’ 3. Zundra Feagin (ZDA) 23, ' 800 m: 1. Irina Misčukevič (R© 1:59, 25; 2. Snadra Stals (Be 2:00, 39; 3. Malin Evverloef (sv 1 2:00, 78. 100 m ovire: 1. ShriV©1 2 3 4 5 Kulavvansha (Srb) 13, 17; 2. J. Krasovska (Ukr) 13, 30; 3. R®11^.. Fluor Okori (Fra) 13, 35. 300 1. Leah Malot (Ken) 8:45, 47, Marija PantuCova (Rus) 8:46’ .g’ 3. Yamma Belkacem (Fra) • 78. Daljava:!. Eriča Johans (Sve) 6, 79 m; 2. Niki Xanth (Grč) 6, 51; 3. Jelena Hi0?0®,. (Rus) 6, 42. Kopje: 1. Trme stad (Nor) 63, 99 m; 2. Tana F j (Fin) 61, 55; 3. Karen f0 (Nem) 60, 37. Na sliki: Marion Jones KOŠARKA / MEMORIAL SARTI Jadranovci za 3. mesto Danes ob 19.15-V polfinalu visok poraz proti Don Boscu Bosco - Jadran Kredinta 98:63 Don Nuova (47:37) JADRAN: Čeme 6, Rogelja 2, Pregare 6, Valente 7, Turk 8, M. Guštin, Pao-letič 9, G. Budin 2, Semec 8, Grbec 15, Piccini, trener Vatovec. TRI TOČKE: Pao-letie 2, Čeme 1, Grbec 1 in Valente 1. V zelo okrnjeni in pomlajeni postavi (nekaj igralcev je odpotovalo na Češko z Domom) je Jadranovo moštvo na turnirju za memorial G. Sarti visoko izgubilo proti Don Boscu. Jadranovci bodo tako danes ob 19.15 igrali tekmo za 3. mesto proti Intermuggii, ki je nepričakovano izgubila proti Servolani. Drevišnji finale za 1. mesto bo torej ob 21.15 med Intermuggio in Servolano. Jadranovci so se na tej tekmi dobro upirali le prvih 15 minuti, ko je bil izid še izenačen, nato pa so gostitelji odlolč-no prejeli pobudo v svoje roke in so si že proti koncu prvega polčasa priigrali prednost 10 točk, ki so jo po prvih 20 minutah tudi ohranili. Don Bosco je v dragem polčasu še poostril tempo, si prislužil zaensljivo prednosti, ki jo je še povečal do konca srečanja. Jadranov trener je dal možnost vsem mladim košarkarjem, da so vstopili na igrišče, ki so po svojih zmožnostih tudi solidno opravili svojo nalogo. Od posameznikov bi tokrat pohvalili mladega Robija Paoletiča, ki je med drugim dal tudi dve »bombi«, in Michela Grbca, ki je bil s 15 točkami najboljši strelec našega moštva. Po nekaj letih to-mj jadranovcev ne bo v finalu tega turnirja. V Ervottiju danes četveroboj s Starim Jadranom V domu Ervatti bo danes od 17. ure dalje košarkarski četveroboj med »starimi« jadranovci in predstavniki podjetij Nuova kreditna, Sava Kranj in Julon Ljubljana. Za Stari Jadran bodo igrali Marko Ban, Boris Vitez, Ivo in Peter Starc, Edi Kraus, Adriano in VValter Sosič, Mauro Cuk, Robert Danieli in Peter Žerjal, dobro ekipo pa premore tudi Nuova kreditna, v kateri so VValter Ban, Davide Barini, Robi Klobas, Bruno Kneipp, Aleks Košuta, Dario Kovačič, Andrej Pieri, Claudio Starc, Franco Taučer in Milko Vitez. KOŠARKA / OKREPLJENA Z JADRANOVCI Dom na močnem turnirju v češkem Kromerižu Košarkarsko moštvo goriškega Doma je odpotovalo v V Krome-riž na Moravskem v Češki republiki. Goriška peterka bo v tem lepem vzhodnomoravskem mestecu sodelovala na dvodnevnem mednarodnem turnirju, ki ga prireja domači klub Slavija. Poleg domovcev in domačinov, ki so si letos izbojevali napredovanje v 1. češko ligo, bosta na turnirju sodelovali še češki prvoligaš Orgapol iz Brna in nek drugoligaš iz Litve. Zaradi dokaj kakovostne ravni turnirja so se tudi domovci morali okrepiti z naketerimi igralci iz drugih klubov. Glavne okrepitve pa so prišle iz tržaškega Jadrana. To je že drugo leto zapored, da se Dom udeleži turnirja v prijaznem Kromerižu ter s tem nadaljuje z utrjevanjem tesnih in prijateljsih stikov, ki so jih na začetku tega desetletja s češkimi klubi vzpostavili zamejski košarkarski krogi. Ti stiki postajajo iz leta v leto pestrejši in se ne omejujejo le na priložnostna gostovanja. Tako bo že čez kak mesec dni na Češko odpotovala večja skupina mladih igralcev Doma, ki se bodo udeležili košarkarskega kampa v Kromerižu. Kamp bosta vodila bivši košarkar Kamil Brabenec ter ameriški strokovnjak Jack Lehon. Skoda, da se k pobudi niso pridružila tudi druga zamejska društva, kajti za razmeroma majhen strošek bi se naši mladi košarkarji lahko srečali tudi z drugačno košarkarsko stvarnostjo. Nekajdnevno gostovanje na Češkem pa bi zanje predstavljalo še svojevrstno življenjsko izkušnjo. Septembra bo Dom priredil že tradicionalni enotedenski košarkarski turnir v Gorici, na katerem sodelujejo drugo in tretjeh-gaši iz FJK in Slovenije. Ponovno kot lani je svojo udeležbo na turnirju potrdila tudi peterka Slavoje iz Kromeriža. (VDP) ODBOJKA / INTERVOLLEV ^9 Sklepni del v Kanalu, Dolini, Štandrežu in Novi Gorici Za fante in dekleta do 15 let V Kanalu, Dolini, Novi Gorici in Štandrežu bo jutri sklepni del odbojkarskega turnirja Intervolley '99 za odbojkarice in odbojkarje do 15. leta starosti z obeh strani meje na Primorskem. Skupno bo nastopilo devet ženskih in šest moških šesterk, ki jih je organizator ZSSDI tokrat razdelil po jakosti na osnovi rezultatov prve faze, ki je bila na sporedu preteklo nedeljo. Med dekleti se bodo za absolutno prvo mesto v Dolini pomerile ekipe Kontovela, Solkana in Brega. Igralo se bo po sistemu vsak proti vsakemu na dva zmagana seta, v primera izenačenega rezultata pa bodo tretji set odigrali po sistemu tie break. Spored: Zenske, skupina 1 (Dolina): Breg -Kontovel, sledi Solkan - Kontovel, sledi Solkan - Breg. Skupina 2 (Nova Gorica, športni park): Hit Nova Gorica - Koper, sledi Piran - Koper, sledi Hit -Piran. Skupina 3 (Standrež): Sloga -Val, sledi, Bor - Sloga, sledi Bor - Val. Pričetek ob 9.30. Moški (Kanal, telovadnica ob šoli), skupina A: Val, Salonit, OS Bre- INVALIDSKI ŠPORT / DANES Tradicionalno srečanje VZS Sklad Mitja Čuk-CEST Danes bo ob 10.30 v telovadnici Don Bosca v Trstu že tradionalno košarkarsko srečanje ob koncu sezone med VZS Mitja Cuk in tržaškim CEST. Goljenci VZS skozi vso sezono vadijo enkrat tedensko z gojenci tržaške ustanove in ob koncu teh treningov prikažejo, kaj so se v košarki naučili. Spored današnje prireditve bo kar pester in bo vseboval: vstopni sprevod, nastop deklet SGT, podaje v dvojicah okoli igrišča, obrambo 1:1, obrambo pod košem, košarkarski element podaj in teci, igro za orientacijo, tekmovanje v zabijanju ter minitekme SGT- VZS Mitja Cuk in SGT - CEST. Za organizacijo košarkarskega sporeda bodo skrbele mlade košarkarice SGT Cartoons, seveda ob sodelovanju vaditeljic. Prejšnje izvedbe te prireditve so lepo uspele in prepričani smo, da bo tudi tokrat tako. Košarkarji in košarkarice obeh ekip pričakujejo podporo ne samo svojih staršev, temveč tudi drugih navijačev, ki jih je bilo doslej vedno precej in ki so ustvarjali ob robu igrišča zares pri j eno vzdušje. H ŠAH / JUTRI NA OPČINAH h Mednarodni hitropotezni memorial »B. Filipovič« Šahovski organizatorji iz Trsta, Opčin in Co-stalunge bodo jutri ob 9.45 pripravili v Prosvetnem domu na Opčinah tradicionalni 7. mednarodni hitropotezni moštveni turnir v spomin na slovenskega šahovskega mojstra Božidarja Filipoviča, ki je veliko prispeval k razvoju šaha na Tržaškem in prijateljskih stikih šahistov štirih sosednjih držav. Organizatorji so na turnir povabili štiričlanske ekipe iz sosednje Slovenije, Hrvatske in Avstrije. Vsaka ekipa mora na turnir, ki bo odigran po Bergerjevem, oziroma po švicarskem sistemu, odvisno od števila ekip, prinesti tri šahovske ure. Najboljše ekipe in posamezniki na vsaki šahovnici bodo nagrajeni s pokali, kolajnami in knjižnimi nagradami. Šahovska prireditev na Opčinah bo lep prispevek k utjevanju šahovskih in prijateljskih stikov šahistov štirih sosednjih držav. (Silvo Kovač) zovica; skupina B: Sloga, Portorž, Izola. V vsaki skupini igrajo vsak proti vsakemu, nato pa prvi proti prvemu, 2. proti 2. in 3. proti tretjemu. Pričetek ob 9. uri. »Dog-trekking« mika tudi zamejce »Dog-trekking«, tek s pasjo vprego huskijev, navdušuje tudi zamejce. Na tekmovanju, ki ga je na Trbižu priredilo društvo Arkha, jih je nastopilo kar nekaj. Proga je merila 3,2 kilometre, tekmovaci pa so bili razdeljeni v kategoirje člani, ženske in mladinci. Med čalni je Andrea Massi dosegel 2. mesto v času 12 minut 14 sekund, med ženskami je bila Cirital devetti prav tako druga (16,25 minute), med mladinkami je zmagala Paola Cigui (18,45), med mladinci je bil Erik Per-tot 3. (17,18), Christian Guštini 4. (17,41), Matej Cigui pa 8. (23,15). Dog trekking je poletna varianta Dog-ska-tinga oziorma je približno to, kar je rolkanje za smuščarske tekače. domači šport Danes Sobota, 12. junija 1999 TENIS UNDER 12 MOŠKI 15.00 v Miljah: TC Muggia - Gaja UNDER 12 ZENSKE 15.00 v Azzani Deciku: Azzano Decimo - Gaja KOŠARKA TURNIR SARTI 21.15 v Trstu, Istrska ulica: nastopa tudi Jadran Nuova kreditna Jutri Nedelja, 13. junija 1999 ROLKANJE DRŽAVNO PRVENSTVO V RAVNINI 10.00 v Castionsu (Belluno): nastopa tudi SD Mladina Obvestila ____GORICA / POSVET SZ OLVMPIA O ŠPORTU IN MLADIH_ Šola in šport se dopolnjujeta Športno udejstvovanje ima velik vpliv na razvoj mladega človeka. Se poseb-če je pristop do športa Pravilen, so toliko bolj °bčuteni njegovi pozitivni Učinki v fizični in psihični rasti otroka, saj šport veča njegove intelektualne spo-SQbnosti, mu krepi samoza-VesL skratka pomaga, da rjirok poštene bolj odporen bo številnih kvarnih vpli-v°v, ki se mu sproti Pojavljajo v življenju. Pe zanimive ugotovitve s° izšle z okrogle mize, ki je priredilo Športno ^■druženje 01ympia v četr-zvečer v mali dvorani gUlturnega centra Lojze I raluz. Uvodoma sta poda-J nekaj izhodiščnih misli r* Bernard Špacapan, Pmhiater po poklicu, in telesne vzgoje Boris ^okocovnik, ki je v le-^ soji sezoni treniral od-ojkarje 01ympie. Spaca-je poudaril, da neiz-z\ C|Sri' ritem današnjega v v|ienja zaheva od vseh dno večjo uspešnost, tako da so otoci vedno bolj zapostavljeni in prepuščeni samim sebi. Prav zato je lahko šport otroku v pomoč pri odraščanju, ker je komplementaren šoli. Povsem zgrešeno je namreč obnašanje, da se otroku prepove hoditi na trening ali na tekmo, ko se v šoli začenjajo pojavljati prve težve. Seveda pa mora biti pristop do športa pozitiven. Zgrešeno je namreč, če starši skušajo realizirati same sebe preko otrok s tem, da jih silijo do določenih rezultatov in pri tem ustvarijo prevelika pričakovanja. Malokdo postane namreč prvak, prav zato pa se ne sme istovetiti športa samo z uspešnostjo, kar se, na žalost, prepogosto dogaja. Klokočovnik pa je v svojem posegu orisal nacionalni učni progam za telesno vzgojo, ki so ga realizirali v Sloveniji in ki nekako spremlja otroka od rojstva tja do univerze. Program, ki je zelo obsežen, predvsem kar zadeva osnovno šolo, predvideva določeno število ur, namenjenim gibalni vzgoji. Otroke se tako vsako leto tudi testira in rezultati so vodeni računalniško, kar nedvomno omogoča usmerjanje otrok v tiste panoge, ki so jim zaradi lastnih fizičnih predispozicij najbolj primerne. Tudi Klokočovnik je v svojem posegu večkat poudaril, da v tem procesu odigrajo pri- marno vlogo starši. Prav zato je važno, da se tudi starši aktivno vključujejo v delovanje športnih društev. Ce bo namreč otrok dobro vzgojen, bo lahko bolj odporen do kvarnih dejavikov kot so agresivnost, pijančevanje ali mamilaštvo, ki so dandanes zelo prisotni v naši družbi. Zanimivost podanih misli je sprožila med sicer neštevilnim občinstvom, živo in občuteno diskusijo, ki je pokazala, da je tematika še kako aktualna. Prav zato si zaslužijo organizatorji pohvalo, da so izpeljali večer, škoda le, da je bila udeležba pod pričakovanjem, kot je sicer uvodoma ugotovil tudi predsednik športnega združenja 01ympia Franco Bagon. (M.L.) SMUČARSKA KOMISIJA PRI ZSSDI prireja srečanje med društvi Članicami in starši mladih smučarjev, ki bc v prostorih SK Devin v Slivnem v ponedeljek, 14. t.m. ob 20.30. Srečanje je namenjeno izmenjavi mnenj v zvezi s projektom skupnih priprav smučarjev za naslednjo sezono. SZ DOM GORICA sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 14. t.m. ob 20.30 v mah dvorani Kulturnega doma v Gorici. Vabljeni elani in simpatizerji. SK BRDINA organizira dvodnevno zabavo na ledeniku v Avstriji. Odhod v petek, 18. junija popoldne. Za informacije pokheite na tel. St. 040-225804 ah 040-327284 v večernih urah. MALI NOGOMETAŠI NK BOR, stari od 6 do 10 let, nadaljujemo z nogometom tudi v mesecih juniju in juh ju, vsako sredo od 19. ure dalje na novih, lepo urejenih igriščih Stadiona 1. maj. TPK SIRENA - ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV obvešča, da se bo 28. junija zaCel celodnevni (dvotedenski) tečaj športnega ribolova. Informacije dobite na sedežu društva, Miramarski drevored 32 ob sobotah od 14.30 do 17.00 ah po telefonu 422696 in 414006. KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prireja, pod pokroviteljstvom ZSSDI, Košarkarski kamp Opčine ’99 za letnike 1985 in mlajše. Kamp bo v dveh izmenah: od ponedeljka, 21. in sobote, 26. tm., ter od ponedlejka, 28. t.m. do sobote, 3.7. Za prijavo, vpisnino in eventualne informacije na sedežu SD Polet na Opčinah, Prosvetni dom, Ul. Ricreatorio 1, tel. in fax 040-213403, ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 10. do 12. ure. SD POLET vabi vse otroke od 4. do 10. leta starosti na začetniški teCaj kotalkanja, ki bo trikrat tedensko na Pikelcu pri Poletu od 16. do 17. ure pod vodstvom strokovnih trenerjev. TeCaj je brezplačen! TeCaj bo potekal od 14. do 25. junija. Za podrobnejše informacije tel. St. 040-211758. SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. t.m., od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija 1.1. V programu je predvidena dopoldanska smučarska sola na ledeniku in popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega Števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem Času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. St. 040-2024017. TPK SIRENA sporoča, da so v teku vpisovanja v jadralne tečaje za otroke od 7. do 14. leta, in sicer: L od 21.6. do 2. 7., D. od 5. 7. do 16. 7. in UL od 19. 7. do 30. 7. Informacije in navodila vam nudimo na pomorskem sedežu - Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure, tel./fex 040-422696. JK CUPA prireja celodnevne tečaje jadranja za letnike ’87 do ’93, in sicer od 14. 6. do 25.6., od 28.6. do 9.7., od 12.7. do 23.7. in od 26.7. do 6.8. Za informacije tel. St. 040-299858. Začela se je najina hoja po dolgi poti med prepadnimi stenami petnajst kilometrov dolge soteske v zgornjem toku reke Vangce Kiang. S čolnom sva najprej prečkala reko in se na njenem levem bregu lotila strmega pobočja, ki so ga pokrivali skalovje, grušč in suha trava. Sonce je hudo pripekalo. Prepotena in na smrt žejna sva dosegla ravno planoto, kjer se je pred nami odprl razgled na kmečka polja, vasico in na mogočne gore, med katerimi se je začenjala soteska. Pri prvi hiši sva naletela na moškega, ki je imel na hrbtu oprtanega otročička. Ko sva ga vprašala za vodo, naju je povabil v leseno hišo, kjer je bilo sredi zakajenega prostora nameščeno ognjišče. Tu se je že kuhalo kosilo, ki ga je možakar vestno pripravljal. Z dela na polju se je vrnila njegova žena in prevzela otroka. Z Bjong Dujem sva se na leseni pručki pri ognjišču pošteno odpočila in po obedu in plačilu sva pot nadaljevala po makadamu mimo številnih ograd. Ko se je sonce že nagnilo za hrib, sva vstopila v sotesko, kjer se je pod nami v globini kakih dvesto metrov v ozki strugi vila najdaljša kitajska reka. Ob poti sva srečevala domačine, ki so prihajali iz nasprotne strani z natovorjenimi konji. Se pred mrakom sva prispela do lesene hiše, ki je bila preurejena v skromno prenočevališče. V prašni in mrzli sobi z veliko odprtino pod streho, skozi katero je veter močno pihal v notranjost, sva utrujena ob bledi svetlobi sveče zaspala. Prvi žarki sonca so naju srečali že na poti. Med žuborenjem deroče vode, med močnimi sunki vetra, po skalovju in grušču sva prišla do naselja in se pri prvi hiši okrepčala in odpočila. Iz šole se je ravnokar vrnil še ne osemletni gospodinjin sin. Fantek s kratko ostriženimi lasmi je bil hudo umazan in strgane hlačke so mu drsele po trebuščku. Z veseljem je podil sivega jaka, konja, kokoši in prašiče, ki so se od časa do časa sprehajali mimo nas in mimo starega šivalnega stroja, ki je bil postavljen pred hišo. Zaprosila sem ga, če mi lahko pokaže Šolske zvezke. Iz stare, zelene, vojaške torbice je potegnil manjši zvezek in drobno knjižico, opremljeno z redkimi čmo-belimi slikami. Nakar je z umazano ročico globoko v žepu nekaj iskal in iz njega privlekel pomečkan robček. Previdno je segel vanj in iz njega vzel bel kvarc ter mi ga potisnil v roko. Kot najbolj dragocen dragulj sem darilo sprejela in otroka pobožala po laseh. Po ozki stezici, ki je bila nekaj časa vklesana celo v skalovje, sva z Bjong Dujem odšla in zvečer tik ob izstopu iz soteske prišla v majhno naselje. V izredno skromni hiši z več sobami, kjer ob najinem prihodu ni bilo žive duše, sva se namestila v majhni sobi. Kmalu je prišel nek moški v vojaški uniformi, za prenočitev sva mu plačala šest juanov (1200 lir). Dokaj čudno vzdušje je vladalo v okolici in šele naslednje jutro sva se zavedala, da sva prenočila v sobah, ki so pripadale vaškemu zaporu. Po makadamski poti sva jo mahnila do bližnjega naselja, od koder je vozil avtobus do mesteca Lijiang. Za sabo sva zapustila ogromno sotesko z njenimi skalami, žuborečimi vodami in malim dečkom, ki v robčku ni več hranil svojega dragocenega zaklada. Naslednje jutro se je makadamska cesta strmo vila proti tibetanski planoti čisto na severu, kjer meji Yunnan na Tibet. V avtobusu so potniki tako kadili, da sem bila prisiljena odpreti okno in prenašati mrzel veter. Narava okoli naju se je preoblekla v puste travnike in zasnežene vrhove. Zaradi številnih lukenj na cesti v avtobusu nisem mogla zadremati. Končno sva z Bjong Dujem po enajstih urah le prispela v mestece Zhongdian (Zongtien), ki se nahaja na 3200 metrih nadmorske višine in je skoraj dvesto kilometrov oddaljeno od Lijianga. Mestece naju je sprejelo v mrzli sivini socialističnih zgradb iz petdesetih let, ki so stale ob glavni ulici, po kateri so se sprehajali še prašiči, jaki in le redka motoma vozila. Prvo opravilo je bilo iskanje stranišča, kjer bi lahko bruhala, saj me je vožnja tako pošteno pretresla, kar je slabo vplivalo na mojo prebavo. Na avtobusni postaji in bližnji tržnici je bila zbrana vsa folklora: od visokih Tibetancev z dolgimi lasmi, spletenimi v kite, in velikimi noži za pasovi do pripadnikov ljudstev Nahi in Bai v tradicionalnih, pisanih oblačilih. Na pločniku je bila nameščena tudi potujoča zobotehniška ambulanta: na mizi je bilo razstavljeno ogromno Število najrazličnejših zob, mostičkov in protez. »Strokovnjak« je kar na ulici pulil zobe svojim pacientom. Ob robu mesteca je bila stara vas, nad katero se je na griču dvigoval opuščeni tempelj, iz katerega so se ves dan iz zvočnikov Sirili glasovi in glasba radijskih programov. Takih metod se je namreč kitajska oblast posluževala, da bi indoktrinirala svoje ljudstvo. Država je na tak način lahko posegla v najintimnejši kotiček posameznikovega življenja - v njegov dom. Kakorkoli že, name je delovalo izredno moteče in kvarilo tisto pristno vaško vzdušje. Mimo vojaškega pokopališča in velikega spomenika posvečenega padlim Kitajcem, ki so v šestdesetih letih v času tibetanskih uporov, izgubili življenje, sva se z Bjong Dujem napotila peš po makadamski cesti do štirideset minut oddaljenega naselja letang Songlin. Po krajšem vzponu se je za ovinkom razprl razgled na golo pokrajino, kjer je na pobočju pustega hriba ležalo tipično tibetansko naselje. Hiše z ravnimi strehami in živo barvanimi obodi oken so bile grajene tesno druga ob drugi. Na samem vrhu vzpetine pa so kraljevali trije veliki samostani. Po cesti nama je prišel starček v umazani, škrlatni meniški obleki. Močno je dišal po dimu in jakovem maslu. Nekaj naju je vprašal, a Zal ga nisva razumela in sva pot nadaljevala proti vasici. Skoraj vsi moški v naselju so bili oblečeni v škrlatne meniške halje. Njihov neurejen iz-gled in dolgi lasje pa nikakor niso kazali na dostojanstvo menihov. Zato mislim, da je bila meniška obleka v teh krajih kar del običajnega tibetanskega oblačenja, kot je naprimer vojaški plašč drugod po Kitajski. Po ozki poti sva se povzpela do lamaističnega templja. Pri vhodu je sedel star menih in prodajal vstopnice. Prvič v življenju sem prestopila prag tibetanskega budističnega svetišča. V temni notranjosti je močno dišalo po jakovem maslu, iz katerega so bili narejeni piramidasti kipci na daritvenih oltarjih. Po lesenih stopnicah sva se povzpela do ravne strehe templja, ki je bila prekrita z debelo plastjo zemlje. Z vrha je bil lep razgled na vas, ki se je Sirila pod nama. Opazila sem veliko porušenih hiš. Te so bile namreč uničene v Šestdesetih letih, ko je kitajska vojska napadla naselje in Se do danes, po več kot tridesetih letih, ni nihče premaknil kupov porušene zemlje in tramov. Morda so to tibetanski spomeniki njihovim žrtvam upora. Za lesenimi vrati, ki so bila nasproti stranskega vhoda v tempelj, se je nahajala zakajena samostanska kuhinja, v katero sem hotela vstopiti. Toda moški, ki je ravno prihajal iz nje, mi je ogled prepovedal. Skoraj užaljena sem se nato s svojim korejskim prijateljem napotila do bližnje vasice, kjer so bile bistveno drugačne hiše. Te so bile pokrite z velikimi lesenimi strehami, iz katerih se je vsepovsod kadilo. Na sredi pa je v vetru, ki je s seboj prenašal temne oblake, živo plapolala pisana zastavica. Začelo je deževati. Stekla sva do bližnje hiše in opazila fanta, ki nama je mahal z roko, češ naj se mu približava. Vstopila sva.na blatno dvorišče, kjer je pes divje lajal in se mimo privezanega jaka povzpela po lesenem stopnišču na veliko pokrito teraso. Fant je odprl vrata in me rahlo pahnil čez prag. Nesigumo sem vstopila v temačen prostor in obstala: bleda svetloba, ki je v sobo pronicala skozi majhno okno, je komajda osvetljevala prostor. Iz dima se je v desnem kotu prikazalo veliko, odprto ognjišče in ob njem trije obrisi sedečih oseb. Fant naju je povabil, naj sedeva in z Bjong Dujem sva se stisnila na leseno klopco ob ognjišču. Sele sedaj sem lahko videla obraze sedečih oseb. Nasproti mene je sedela mlada mamica, ki je dojila otročička, ob njej je sedela starejša ženica v tipični tibetanski obleki in zraven nje moški, ki je kadil. Nalili so nama topli čaj, narejen iz jakovega masla, in ponudili domači kruh. Caj sem zaradi neprijetnega okusa s težavo popila, sicer pa ga Tibetanci zelo cenijo zlasti v mrzlih zimah. Kruh pa sva z velikim užitkom pojedla, saj je bilo prvič po treh mesecih, da sem jedla pravi kruh. Iz prostorne in obenem puste sobe, ki ni imela stropa, se je dim dvigal naravnost do strehe in skozi njo uhajal na prosto. Nehalo je deževati, gostoljubnim tibetancem sva se zahvalila in se napotila proti cesti, kjer je ravno takrat mimo peljal traktor s prikolico. Stekal sva za njim in se z domačini zapeljala skoraj do mesteca Zhongdian. Naslednji dan sva prenočila v vasici Banzi-lan, ki je z avtobuom štiri ure oddaljena od Zhongdiana, in 25. aprila z Američanom Michaelom obiskala pravo lamaistično vas, ki je ležala med strmimi pobočji pustih tibetanskih gora. Ob vstopu v vas sem prvič lahko opazovala, kako Tibetanci gradijo svoje hiše. Zidovi teh so namreč narejeni iz zbite zemlje, ki jo močno natlačijo s kladivi v prostor med dvema deskama. Ko se gmota strdi pomaknejo deske višje in nadaljujejo z istim delom. Vas je bila ovita v neverjeten mir in žive duše ni bilo naokoli, le občasno je šel mimo kak menih. Stopili smo v samostan, kjer so nas mladeniči v dolgih škrlatnih oblačilih, očitno bodoči menihi, radovedno opazovali. Razen njih v samostanu ni bilo drugih oseb, vsaj tako je kazalo na prvi pogled. Močno je pihal veter in zibal velika rjava strgana platna, ki so visela pred templjem. Povzpela sem se na mogočen zid, ki obdaja samostan in opazovala, kako so se velike sence oblakov pomikale po pusti gorati pokrajini. Pogled mi je obstal na obzorju, kjer se je čez zasnežene vrhove širil Tibet - cilj, če bo sreča z menoj, mojega bodočega potovanja. S čudnim občutkom sem zapustila ta presenetljivo pust kraj, v katerem, vsaj zdelo se je tako, živijo le menihi, ter se s prijateljema podala peš proti Banzilanu. Tu sva v naslednjih dneh z Bjong Dujem dokončno zapustila najsevernejši kotiček dežele Yunnan in se vrnila v mestece Lijiang, ki je bilo sestopni kamen za našo naslednjo postojanko: jezero Lugu, ki se nahaja prav na meji med Yunnanom in provinco Sichuan (Sičuan). TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI EDINOST GLASILO POLITIČNEGA UBOŠTVA JDINOST" Ik PB10RSK0. 4.junija je pričelo delovati "pomorsko zdravilišče pri Sv. Andreju". Na zdravljenje so sprejeli 200 otrok, ki so takoj pričeli z morskimi kopelji. Otroci, "med katerimi jih ima mnogo težke sk-rofulozne bolezni in hude bolezni v kosteh", prihajajo iz Prage, Brna, Gradca, Dunaja, največ pa, kar 87, iz Trsta. Odbor "Rajonskega posojilnega in konsum-nega društva" sporoča, da se bo v nedeljo 18. junija vršil redni občni zbor. Ker je na dnevnem redu tudi "prenaredba zadružnih pravil", za katero je potrebna tričetrtinska prisotnost vseh "društvenikov", se odbor priporoča za polnoštevilno udeležbo na zborovanju. "Tudi od našega razumništva pričakujemo, da pride na občni zbor in s tem dokaže, da ga še nekoliko briga to društvo. Sedanje predstoj-ništvo so sami preprosti rokodelci. Pridite torej nam v pomoč, poučite nas, kako nam je delati nadalje in spolnjevati našo dolžnost v prid narodnosti v tem nesrečnem Rojanu." Na italijanskem poštnem vlaku, ki pripelje vsak večer v Trst, so bili potniki tretjega razreda priča grozljivemu dogodku. Dr. kemije Evgen Bach iz Broditza na Saksonskem je namreč v višini Barkovelj "brez vsakega vzroka" ustrelil 10-letnega dečka, ki se je s svojo materjo vračal iz izleta v Miramar. Nesrečni deček je bil pri priči mrtev, morilec pa je skočil z vlaka, ki ga je bil strojevodja medtem ustavil in se podal v beg. Za njim je stekla tudi večina potnikov, toda zaman. Šele veliko kasneje ga je stražar Nežič zalotil na miramarski cesti ter ga odvedel v zapore v ul. Tigor, kjer pa je dr. Bach zanikal, da bi bil morilec. TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI ^ PHIMDHSKI DHEVHIK N/ oevoaooivN« rnonr* •voeoottta a T*«A*eea a Glasilo Osvobodilne fronte že nekaj dni objavlja poročilo “Slovenskega poročevalca" o sodni razpravi, ki se je 1. junija vršila pred okrožnim sodiščem v Postojni proti “vojnemu zločincu" Hrvoju Magazi-noviču. Poročilo sodne razprave “je izredne važnosti, ker razkrinkuje pravo vodstvo Agnelettove SDZ v Trstu11 s katero je obtoženi sodeloval, zato ga Primorski dnevnik objavi v celoti. Magazinovič je meddrugim priznal, da je z Brankom in Josipom Agnelettom ter Francem Veselom sodeloval pri organizaciji “tajne policijske čete11, za katero je tudi polkovnik Zavezniške vojaške uprave Richardson dal svoje privoljenje. Četa naj bi štela 120 mož, finansirali pa naj bi jo Američani. Obtoženi je dejal, da je SDZ poleg obljub in denarne pomoči s strani ameriškega urada za propagando, “dobila tudi monopol nad slovenskim šolstvom v Italiji11 in se pogajala tudi s fašistično Giunto... Postojnsko sodišče je Magazinoviča obsodilo na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom in na pet let izgube državljanskih pravic. V galeriji Scorpione je na ogled slikarska razstava Rudolfa Sakside in Roberta Hlavatyja, “ki je gotovo med zelo zanimivimi" tudi zato, ker si je “večjega kontrasta, kot je med tema dvema slikarjema, skoraj težko predstavljati". Vladimir Bartol, avtor recenzije o razstavi, ocenjuje Hlavatvja kot "neproblematičnega, v sebi zaključenega, narejenega" slikarja, Saksido pa kot “vse bolj komplicirano, kompleksno in problematično osebnost", o kateri pa se bo še veliko govorilo. “Pošteni člani Slovenske-krščansko socialne zveze so izdali lepak, v katerem izjavljajo, da najodločneje obsojajo tajno delovanje SDZ ter da nimajo skupnega s tajnim političnim odborom SDZ, s tajno policijsko četo, s špionažo11. Primorski dnevnik pa ^ besedilu lepaka pristavlja... “toda dejstva so dejstva in ves njihov trud je zaman. Postojnski proces jih je že do kraja razkrinkal.11 RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Prvi aplavz: Mladinska pevska skupina »Vesela pomlad* - OpCine TV dnevnik, nato Utrip evangelija ® RAI 1 6.00 6.40 7.30 10.15 10.45 11.30 12.25 13.30 14.00 15.20 15.50 18.00 18.10 18,30 20.00 20.40 23.15 23.20 0.10 0.15 0.35 2.30 3.00 Euronevvs Nan.: Star Trek Voyager -(i. Kate Mulgrew, Robert Beltran) Otroški variete La Banda dello Zecchino (vodi Alessandra Bellini), vmes risanke Barbarossa in nan. Punky Brevvster Variete: Zgodbe «Plavega drevesa« Nan.: Družina kot druge Aktualna odd. o zdravju in dobrem počutju: Chek-up Vremenska napoved in dnevnik Dnevnik Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea blu Sedem dni v parlamentu Variete za najmlajše: Poletni Disney Club, vmes risanke Aladdin Dnevnik Aktualno: Nabožna oddaja - A sua immagine Nan.: Pustolovščine Sherley Holmes, 19.10 Gospa iz Westa (i. fane Seymour) Dnevnik Variete: Segreti e bugie (vodi Michele Cucuzza) Dnevnik Aktualno: Serata Tgl (vodi Lamberto Sposini) Nočni dnevnik Pregled tiska, zapiski, vreme, izžrebanje lota Film: Scarface - Lo sfre-giato (dram., ZDA ’32, r. Hovvard Hawks, i. Paul Muni, Boris Karloff) Aktualna odd.: Segreti Nan.: Sanje in potrebe: slepa ljubezen (i. Mauri-zio Nichetti) RAI 2 7.00 8.00 8.30 10.00 10.35 11.25 13.00 13.30 14.00 14.05 15.55 16.40 18.10 18.55 20.00 20.30 20.50 22.35 23.35 23.50 Variete za najmljaše: Go earl, vmes risanke 9.00,10.30 dnevnik Film: Canzoni nel mon-do (dok., It. ’63) Evropski dnevi Aktualno: Domani e un altro giorno Film: Mamzzella (dram., It. ’56, i. M. Serato) Dnevnik Sereno variabile Vremenska napoved Film: Divorzio ali’ italia-na (kom., It. ’62) Nan.: Law & Order Film: Le sei mogli di Bar-bablir (kom., It. ’50) Sereno variabile Avtomobilizem Fl: VN Kanade Loto ob 8-ih Dnevnik TV film: Troppo giovan eper morire - A Kiss so Deadly (thriller, ZDA ’96, i. D. Pfeiffer, C. Shaughnessy) Gledališče: Matoh gledališke improvizacije NoCni dnevnik in vreme Boks: Usini-Barrios (SP WBU v superperesji kat.) ^ RAI 3 20.15 20.30 23.00 23.25 0.10 0.45 Aktualno: Zgodovina, 8.30 Mediateka za šole Rai News - Gospodarstvo Nan.: La legge di Bird T3 Kmetijstvo Dnevnik Avtobusna postaja Deželne vesti, dnevnik T3 Okolje Italija Športno popoldne Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Art’e Variete: Blob Film: Quella sporca doz-zina (vojni, ZDA '67, r. R. Aldrich, i. Lee Mar-vin, E. Borgnine) Dnevnik in deželne vesti Vremenska napoved Nan.: Neverjetne zgodbe Dnevnik, pregled tiska, vreme Fuori orario: Evropa 2001, italijanska apoli-tika - Film: 11 potere (kom., ’74, i. P. Toši), La legge della tromba (kom.. It. ’62), Prova d’ orche-stra (kom., It. ’79) © RETE 4 6.30 7.50 8.10 10.00 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 15.30 18.55 19.30 20.35 22.40 Nad.: Un volto, due don-ne Pregled tiska Film: Buongiorno, ele-fante! (kom., It. ’52) Variete: Sabato 4 Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Aktualne odd.: Eurovilla-ge, 16.00 Zanimivosti o svetu filma: Affetti spe-ciali, 17.10 Naturalmente su Rete 4, 17.40 Chi c’e c’e Dnevnik in vreme Nan.: Un giustiziere a New York Film: Indovina chi viene a cena? (kom., ’67, i. s. Tracy, S. Poitier) Film: Perche quelle Strane gocce di sangue sul corpo di Jennifer? (72) S CANALE 5 6.00 8.00 8.45 10.35 10.55 11.25 12.30 13.00 13.30 13.45 14.15 16.30 18.30 20.00 20.30 21.00 0.30 1.00 1.30 2.30 3.00 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Jutranja oddaja o dobrem počutju: Vivere bene -Tedenski napotki Variete: Affare fatto Nan.: Družina Hogan -Blazno zaljubljen Nan.: Robinsonovi- Zaključni ples (i. Bill Co-sby, P. Rashad) Nan.: Hiša Vianello - Skriti zaklad Dnevnik TG 5 Nan.: Tutto Bean Variete: Finche c’e Ditta c’e speranza Film: Questo e quello (kom.. It. ’83, i. Nino Manfredi) Film: Mi gioco la mo-glie... a Las Vegas (kom., ZDA ’92, r. Andrevv Bergman, i. James Caan) Variete: Passaparola (vodi Claudio Lippi) Dnevnik TG 5 Variete: Izbor oddaje Striscia la notizia Glasbena oddaja: Un di-sco per 1’ estate (vodi Paolo Bonolis) Nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Neverjetni Hulk NoCni dnevnik Vivere bene ^t> ITAUA 1 |r Slovenija 1 Nan.: Ocean Girl Napovedniki Otroški variete, vmes ri- Zgodbe iz školjke, 8.30 sanke, Ciao ciao mattina Trojčice (ris. nan.) Spot: Gymmy - Svet fit- Pod klobukom nessa Risana nan.: Don Kihot Nan.: Big Man (i. Bud (36. epizoda) Spencer, Uršula Andress) Kino Kekec Šport, 12.25 Odprti stu- Film: Škratje (VB 1997, r. dio Peter Hewitt, i. Flora Nan.: Agli ordini, papa! Nevvbigin, Tom Felton) Risanke Tedenski izbor Aktualna odd.: Tempi Nan.: Seinfeld moderni Tednik Glasb, odd.: Rapido Dobrodošli doma Variete za najmlajše, vmes Poročila, vreme, šport risanke Napovedniki Nan.: Baywatch (i. David Tedenski izbor: Homo tu- Hasselhoft) risticus, 13.30 Prisluhni- Odprti studio, 18.55 mo tišini, 14.00 Petka Šport studio Roka pregnancem slo- Nan.: Družina tretjega ti- venska vas j pa (i. John Lithgovv), Pomp 19.30 Pappa e ciccia Obzornik, vreme, šport KiBlil Variete: Sarabanda (vodi Na vrtu Enrico Papi) Ozare Riga Nan.: VValker Texas Ran- Dok.: Svet čudes ger (i. Chuck Norris), Risanka 22.30 Highlander (i. Dnevnik, vreme, šport Adrian Paul) Utrip Aktualna oddaja: Inviato Sou bo šel speciale Pajčevina Športna oddaja: Grand Dokumentarna serija: Prix, Šport studio Druženje in praznovanje Kviz: Caccia alla frase Poročila, vreme, šport Film: Straight Line Nanizanka: Življenje z Rogerjem Nan.: McCallum - Na pol # TELE 4 mrtev (VB, 5. epizoda) Poročila Polnočni kino ■ Film: Zadnji rez (ZDA 22.45 Dogodki in odmevi 1995, r. Roger Christian, i. a Mix kultura Sam Elliott, Charles Mar- Automobilissima tin Smith, Ann Ramsey) Nan.: Sharky and George Zoom šport H Film: Prigioniero del pas-sato Glasba: Planete Europe E Made in Italy TV PRIMORKA (9) MONTECARLO , 16.00 Videostrani, 16.00 a ■ Videospot dneva tm 19.30, 22.45, 1.15 Dnev- Voda za vse nik, 19.50 TMC Šport Ministrski stol: A. Ber- Film: Gosi parla il cuore gauer, ministre za promet (kom., ZDA ’54) Videostrani Nan.: 11 Santo Program za otroke Film: 11 covo dei contrab- Videostrani bandieri (pust., .’55, i. S. Videospot dneva Granger, G. Sanders) Duhovna misel Film: Immunita diploma- Goriški sejem l tica (pust., ZDA ’91, i. B. Steklarna Rogaška Boxleitner) Mittel Moda Dokumentarec Potujte z nami: Florida Nogomet: Španska liga Vroča kolesa fr* Slovenija 2 7.45 8.00 9.20 9.25 9.50 10.45 11.40 12.05 12.30 13.00 14.40 16.35 19.00 19.30 20.00 20.25 22.10 22.40 0.40 1.05 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Videoring Zlata šestdeseta - Nostalgija z Marjano Deržaj Štafeta mladosti Nan.: Davov svet - Par-don, to je moja zaobljuba (ZDA, 13. ep.) Nan.: Pearl (ZDA, 13. ep.) TV prodaja Euronevvs Film: Tramvaj poželenje (ZDA 1984, r. John Erman, i. Ann Margret, Treat VVilliams, Beverly D' Angelo) Košarka NBA Action Olimpijski magazin Videoring z Natalijo Nan.: Noro zaljubljena -Pandorina skrinjica (6. epizoda) Film: Ljubi, ne ljubi (Švedska) Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi Sobotna noC Alannis Morissette, koncert Rock on the Road (13. del) Nanizanka: Tivisted -Srhljivo (Avstralija, 7. ep.) KoPer 15.00 15.15 15.45 16.30 17.00 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 19.40 20.00 20.30 22.30 22.45 23.05 Euronevvs Gugalnica Pogovorimo se o... Dok.: Potopis Sredozemlje Vsedanes aktualnost Program v slovenskem jeziku: Brez meje Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja Risanke: Shogun Odmev Evropski koncert: Orkester Berlinske filharmonije TV dnevnik Košarka NBA Action NBA - Play off Vsedanes - TV dnevnik Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.25 Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Country mušic; 9.10 Od Milj do Devina; 9.50 Made in ltaly; 10.10 Koncert; 11.05 Glasba za vse okuse; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Kantavtorji; 12.00 Iz Rezije; 12.45 Utrip Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Iz Benečije; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val: Ivo v živo; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Srečanja glasbenih šol Primorske; 18.00 Komedija: Novo življenje (P. Lužan, r. M. Uršič); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11-30, 15.10, 17,10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah;!7.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koper (slovenski program) 6'30, 8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; 6’45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 9.15 Ne bojte se klasike; 9.45 Du, jes! 11.00 Radio Koper na °bisku; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Novice iz \Pomorstva; 13.45 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Intervju; 16.05 Svežih 20, modrih, glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Novice iz slov. glasbene industrije; 19.30-22.00 Športna sobota; vesti, prispevki in oglašanja s tekem. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla singlea; 10.33 Na prepihu; 11.00 Agenda Evropa, izmenično Doroty in Aliče; 11.30 Med vrsticami; 11.45 Odkrijmo jih znova; 13.00 Guna blu, čestitke; 14.00 Martinino podstrešje; 16.00 Ob 4-ih; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport; 20.00 Večerni pr. RK. Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 Slovenščina; 10.05 Kultura; 11.30 S knjižnega trga; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Besede, besede, besede; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra: Ribiči med seboj (J. Klapka); 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7,30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.35 Obvestila; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.30 Novice; 18.45 Črna kronika; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, šport, promet; 22.30 Glasba J. VVebra, Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Koncert; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zborovska glasba; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.25 V podvečer; 19.30 Opera: Titus (W.A. Mozart); 23.00 Do polnoči; 23.50 Glasba za konec dneva in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca; dnevno Radio Korotan: 2.00/10.00; Radio Agora 10.00-14.00/18.00-2.00(105,5 MHZ). Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude ‘ Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT -100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni tr. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG J. . SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 >.\ C A VREMENSKA SLIKA Nad našimi kraji je območje enakomernega zračnega priska. V višinah k nam doteka postopno bolj suh zrak. 1020 O LIZBONA 1020 16/28 .° Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54. Dolžina dneva 15.39. MADRID 12/2? O /-O. 2 - VARŠAVA 14/20 O oBRUSEU mi™ liro LJUBU.NA w« IMUANO,^ *o g SPLIT b osOFIJA 16/32 BEOGRAD 16/26 ° 17/25' f LUNINE MENE©#®^ Luna vzide ob 4.26 in zatone ob 19.12. PLIMOVANJE Danes: ob 3.32 najnižje -62 cm, ob 9.54 najvišje 31 cm, ob 15.13 najnižje -24 cm, ob 21.16 najvišje 58 cm. Jutri: ob 4.08 najnižje -67 cm, ob 10.35 najvišje 35 cm, ob 15.54 najnižje -22 cm, ob 21.51 najvišje 57 cm. MORJE Morje mirno, temperatura morja 23,2 stopinje C. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razploženje ljudi bo obremenilen. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............21 1000 m.............16 1500 m........... 11 2000 m.i...........9 2500 m ............5 2864 m.............3 DANES 14/21 TRBIŽ CELOVEC O 13/21 S O KRANJSKA GORA _ O TRŽIČ 14/22 ČEDAD—****. O 18/27 O KRANJ OVIDEM 18/27 O S. GRADEC 13/21 MARIBOR o 14/22 O PTUJ M. SOBOTA O 14/23 CELJE O 15/23 ^N. GORICA 17/26 GORICA o 17/26 O UMAG LJUBLJANA 16/23 PORTOROŽ O 19/27 POSTOJNA O 14/21 . KOČEVJE •-0-V N. MESTO 34/16 O ZAGREB 16/24 O Danes bo sprva še pretežno oblačno. Čez dan bo na Primorskem razmeroma sončno, drugod pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. SOSEDNJE POKRAJINE: V severni Italiji in ob severnem Jadranu bo v glavnem sončno, drugod bodo posamezne plohe. JUTRI GRADEC 13/22 CELOVEC TRBIŽ O 12/22 ° 10/20 O KRANJSKA GORA , M. SOBOTA o 13/24 % <5 ČEDAD— 9 GRADEC 12/22 MARIBOR O 13/23 PTUJ 17/27 O OVIDEM 17/27 O TRŽIČ 13/23 O KRANJ CEUE O 14/24 lit -N. GORICA 16/27 GORICA Q a w” °