ZASEBNA ŽENSKA REALNA GIMNAZIJA URŠULINK Z INTERNATOM V LJUBLJANI I Z V E S T J E ZA ŠOLSKO LETO 1932/33 V LJUBLJANI 1933 IZDALO IN ZALOŽILO PR ED STOJ NIŠTVO URŠULINSKEGA SAMOSTANA - ... ' : 1. Učiteljski zbor. a) Spremembe v šolskem letu 1932/33. Ker zavod sam še nima kvalificiranih moči, je bilo tekom šolskega leta več sprememb v učiteljskem zboru: Dr. Kolarič Rudolf prenehal poučevati na tukajšnji gimnaziji začetkom novembra 1932. Prof. Bačič J osip prenehal poučevati 23. decembra .1932. Učiteljica ročnega dela Biščak m. Karolina prenehala poučevati 23. decembra 1932. Prof. Sivec Alojzij poučeval do 19. januarja, ko je bil z ministrskim odlokom nastavljen na državno realno gimnazijo v Kočevju. Supl. Kocijan Andrej poučeval do 27. februarja, ko je bil nastavljen na državno realno gimnazijo v Murski Soboti. Supl. Globočnik Olaf dobil začetkom marca službo na državni realni gimnaziji v Celju. Prof. Mašera Franc začetkom marca reaktiviran « odlokom ministrstva prosvete in nastavljen na 1. državno realno gimnazijo v Ljubljani. Supl. Bajuk Božidar z ministrskim odlokom sredi marca imenovan za suplenta na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani. Supl. S tanek Leopold z ministrskim odlokom sredi marca imenovan za suplenta na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani. b) Učiteljski zbor koncem šolskega leta 1932/33. >o >o > (/) a, IS Dh^ ^7 C cd OJ OJ 'JZ' .-£ > T3^J O. CM CM ro CM O s N CM *53 esf cd c/) .5 'E > c.S >0 TU 2 ° *- a <1) bi 5=3 c/) cd c/) >o o ^5 bi co ^ C _H C >N O. o C * 2 G cd Z *0 . T3 CO co Opomba Poučuj ena uršulin-skem učiteljišču 1 Poučuj ena uršulin-skem učiteljišču Poučujenauršulin-skem učiteljišču 1 I Poučuje nauršulin-skem učiteljišču 1 1 Šolska zdravnica: dr. Šimenc Amalija Šolska služkinja: Jerala Frančiška Druge šolske dolžnosti 1 1 1 1 1 1 1 1. 1 }|Uip.MZUJ| 1 1 1 ja 1 1 1 1 .111 I{I^|S(K)|> -DJ 0\lA*)$ O5 l— cn cc L"- CC CD Kaj ie učil. v katerem razredu, po koliko ur na teden srbohrvaščino v I.a/2, I.b/2, II./2, III./2, IV./2; francoščino v I. a/3, I. b/3, II./3 matematiko v I. a/4. I.b/4. II./4. kemijo v IV./3; higijeno v III./l. IV./l ! slovenščino v I.b/5, II./5, III./4 ■ 1 prirodopis v I. a/3, I.b/3, II./3 zgodovino v III./3 matematiko v III./4, IV./3 telovadbo v I.a/2, I.b/2, II./2, III./2, IV./2 nemščino v III./3 ! risanje v I. a/2, I.b/2, II./2 Glavna in stranska stroka francoščina, jugoslovanska književnost kemija, fizika, fizikalna kemija L slovenščina, prim. književnost, nar. zgod., nem. zoologija, botanika, fiziologija, geologija zgodovina, zemljepis matematika, fizika zgodovina, zemljepis, telovadba nemščina, prim. književnost, slovenščina rt *rt Im b« Značaj honorarni profesor i honorarni suplent 1 i s 1 r r ! akad. slika. ! 1 Priimek in ime Capuder Franc 1 1 I Bernik Vincenc 1 Vodnik Franc Gunde Marija Pegan Gjorgja i Peterlin Anton Dobovšek Marjan Golob-Prijatelj Maila i Maleš Miha •A3Jg -duz tH t“* (M tH CC T—t tH iß H CD tH t- tH 00 iH II. Šolski letop is. Dne 25. avgusta so se vršili naknadni sprejemni izpiti za I. razred srednjih šol. Priglasile so se 4 učenke, ki so ga vse naredile. Dne 31*. avgusta so bili popravni izpiti. Priglasilo se je 18 učenk, Gabrenja Justina se ni javila. Uspešno so napravile izpit: I. a razred: Kastelic Irma, Kersnik Marijana, Pihlar Ljudmila, Pišlar Antonija, Schiller Marija. Izpita ni naredila Mauser Erna. I. b razred: Izdelali sta Lendovšek Ljuba in Slivar Majda. Izdelala ni Pstross Marija. TI. razred. Izdelale so: Burja Ana, Sešek Ljudmila, Veber Frančiška, Vidmar Ana, Vrankar Sonja, Zagradnik Ivana. Lenarčič Ljudmila ni izdelala. TIT. razred. Izdelali sta: Battelino Vida in Gruber Marija. Vpisovanje za šolsko leto 1932/33 se je vršilo 1. in 2. septembra. Dne 10. septembra je bila otvoritvena služba božja v čast sv. Duhu, nato pa razporedba učenk po razredih in redni pouk. Dne 17. septembra je zavod proslavil stoletnico rojstva Djuro Jakšica. Profesor Bačič je seznanil učenke z življenjem in delovanjem pesnikovim. Dne 24. smo proslavili v telovadnici 70 letnico smrti škofa Antona Martina Slomška. Slavje se je vršilo po sledečem sporedu: 1. Slomšek, Preljubo veselje. Petje učiteljišč nie. 2. Slavnostni govor direktorja 'dr. Debevca Josipa. 3. Slomšek, Slovo od Savinjskih planin. Deklamacija. 4. Slomšek, Sreča in nesreča. Dvogovor vadniških učenk. 5. Slomšek, Najboljše sladko vince. Petje gimnazijk, (5. Slomšek. Kje je ljubi Bog doma? Deklamacija. 7. Glejte, že sonce zahaja. Petje učiteljiščnic. Dne 6. oktobra popoldne so učenke opravile šolsko spoved ter drugi dan skupno prejele sv. obhajilo. Dne 24. oktobra je zavod proslavil dvajsetletnico zmage pni Kuma-novem. Profesor Petelin je orisal v svojem govoru pomen zmage za našo osvoboditev in ujedinjenje. Dne 31. oktobra smo obhajali dan štednje. Profesor Sivec Alojzij je učenkam pokazal veliki pomen varčevanja v moralnem, gospodarskem in narodnostnem oziru ter jim priporočil varčnost, da bodo mogle kdaj podpirati narodne, kulturne in karitativne ustanove. Dne 31. oktobra so učenke prinesle cvetja, vencev in svečk za okrasitev vojaških grobov. Dne 11. novembra so učenke z dvominutnim molkom počastile žrtve v svetovni vojni. Dne 28. novembra se je vršil zdravniški pregled učenk 1. a razreda. Dne 29. novembra zdravniški pregled učenk I.b razreda. Dne 30. novembra zdravniški pregled učenk TV. razreda. Dne 30. novembra se je v telovadnici predvajal film »V kraljestvu Zlatoroga«. Proslava državnega praznika Zedinjenja dne 1. decembra se je obhajala po naslednjem sporedu: 1. Debeljak-Hochreiter, Praznik ujedinjenja. Pojo učiteljiščnice. 2. Gruden, Tržaškim bratom. Deklamuje učenka IV. gimnazijskega razreda. 3. Slavnosti govor profesorja Petelina. 4. Mirk, Obmejna. Pojo učenke I. gimn. razreda. 5. Osvobojenje. Deklamuje učenka vnanje osnovne šole. (5. Železnik, Koroška pomlad. Poje vnanja uršuliska meščanska šola. 7. Telovadna točka učenk uršulinske vadnice. 8. Petje državne himne. Dne 3. decembra je prispel v Ljubljano francoski poslanik Pavel Emil Naggiar, ki so ga učenke pozdravile pri ilirskem spomeniku. Dne 14. decembra je narodni guslar Vučič zapel nekaj srbskih narodnih pesmi. Dne 14. decembra je bil zdravniški pregled TIT. razreda, dne 15. decembra pa učenk TT. razreda. Rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra dne 17. decembra je zavod proslavil s službo božjo, nakar se je vršilo slavje v telovadnici. Spored: 1. Aljaž, Jugoslavija prihaja. Pojo učiteljiščnice. 2. M. Elizabeta Kremžar, Pozdrav kralju Aleksandru za rojstni dan. Deklamacija vadniške učenke. 3. Govor prof. A. Sivca. 4. Žirovnik, Veselja dom. .. „ , . v , Pregelj, Kje so tiste stezice?lPetJe U( enk vnan-le osnovne šole. 5. Kalin, Za kraljev rojstni dan. Deklamacija učenke vnanje osn. šole. 6. D. Jenko, Na tujih tleh. Dvospev učenk vnanje osnovne šole. 7. Cavrak, Kralju Aleksandru. Deklamacija učenke vnanje meščanske šole. 8. Bože pravde. Dne 22. decembra sklep T. polletja, pouka prost dan. Od 24. decembra 1932 do vštetega 10. januarja 1933 božične počitnice. Dne 27. januarja se je vršila proslava srbskega prosvetitelja sv. Save. Učenke so se zbrale v risalnici, kjer so najprej zapele pesem v čast sv. Savi. Nato je suplent Vodnik Franc v svojem govoru po udaril zasluge sv. Save za srbsko kulturo. Slavje je zaključila državna himna. Nekaj učenk-zastopnic se je udeležilo tudi svetosavske proslave v Sokolskem domu na Taboru. Dne 4. februarja. Na Strosismajerjev dan je direktor dr. J. Debevec v svojem predavanju učenke seznanil z življenjem velikega škofa ter v lepih ski optični h slikah pokazal stolnico v Djakovem. Od 11. marca popoldne do 14. marca so imele učenke duhovne vaje pod vodstvom salezijanskega duhovnika dr. Knifica ter ob sklepu prejele sv. zakramente. Velikonočni odmor je trajal od 13. do vštetega 23. aprila. Dne 29. aprila je po razredih predaval profesor Petelin o Zrinjskem in Frankopanu. Dne 3. 4. in (j. maja je prosvetni inšpektor Vrhovnik Franc nadzoroval pouk ter pregledal kabinete. Dne 8. in !). maja popoldne je pregledal uradne stvari in zvezke. Dne 13. maja se je vršila materinska proslava. Vadniška učenka je deklamirala Krevhovo pesem »Naše ljube mamice — kakšne so«. Nato pa je Savinškov igrokaz otroške ljubezni v 3 dejanjih »K mamici« nazorno pokazal, kako otroško srce hrepeni po materi. Dne 14. maja je bil koncert srednješolske mladine v Veliki dvorani hotela Uniona. Sodelovale so tudi učenke prvih treh razredov in zapele: 1. Šantel: Mala prelja. 2. Tomc: Mrazek. Dne 15. maja se je sklenil pouk za učenke TV. razreda. Dne 18. maja se je učenkam prečita! pozdrav mladine iz Walesa. Dne 10. maja je načelnik za srednje šolstvo g. Balubdjic Mirko prisostvoval pouku srbohrvaščine ter si ogledal tudi penzijonat. Dno 20. maja je supl. Bernik Vinko predaval o tuberkulozi ter podal učenkam nekaj praktičnih navodil, kako se je mogoče varovati te morilke človeštva. Dne 27. maja so učenke skupno prejele sv. obhajilo. Od 31. maja do 3. junija .jo ministrski odposlanec, zagrebški univerzitetni profesor dr. Božičevic Juraj, nadziral pouk na gimnaziji, pre-gledal administracijo, kabinete, knjižnice in penzijonat. Ker zavod ni dobil pravice javnosti za TTT. in TV. razred, so učenke III. razreda pričele 1. junija polagati privatni izpit, na T. državni realni gimnaziji, učenke IV. razreda pa na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani. Dne 4. junija je bil srednješolski telovadni nastop, pri katerem so sodelovale učenke I. in TI. razreda. Dne 14. junija sklep pouka za T. in IT. razred. Dne 22. junija smo zaključili šolsko leto z zahvalno službo božjo in vidovdansko proslavo. Spored: 1. Stegnar, Tudi Slavi sij«» zora. Petje učenk učiteljske šole. 2. Slavnostni govor prof. Stanka Petelina. 3. Šantel, Prelja. Petje učenk realne gimnazije. 4. a) Narodna pesem, Kosovska djevojka. Deklamacija učenke III. gimn. razr. b) Gruden, Vizije. Deklamacija učenke IV. gimn. razreda. 5. Telovadba: a) Rajanje vadniških učenk. b) Proste vaje I. gimn. razreda. (i. Žanjice. Igrica patriotske vsebine. 7. Državna himna. Ekskurzije. A) Filmi in cirkus, ki so jili obiskali vsi razredi: Dne 19. oktobra so vse učenke prisostvovale predvajanju cirkusa »Gleicha«. Dne 30. novembra film »Kraljev boravak na Bledu«. Dne 22. februarja film »Kroz na.šu zemlju«. Dne 28. aprila film »Fantom Durmitorja«. Ti) Ekskurzije posameznih razredov: 1. a r a z r e d. Dne 22. septembra poldnevna poučna zemljepisna ekskurzija na Homec pri Kamniku. Dne 15. decembra poldnevna poučna ekskurzija v Narodni muzej, kjer so si učenke ogledale prirodopisni oddelek. Dne 24. maja celodnevna zemljepisna ekskurzija k Valvazorjevi koči pod Stolom. Dne 12. junija poldnevna ekskurzija na ljubljanski velesejem. I. b r a z r e d. Dne 22. septembra poldnevna poučna zemljepisna ekskurzija na Homec pri Kamniku. Dne 14. decembra poldnevna poučna ekskurzija v Narodni muzej. Tu so si učenke ogledale prirodopisni oddelek in poglobile znanje že v šoli obravnavane tvarine. Dne 24. maja celodnevna poučna ekskurzija v Kamniško Bistrico v svrho poglobitve zemljepisnega znanja in spoznavanja pomladanske flore. Dne 13. junija poldnevna poučna ekskurzija na Grad. Namen: Razgled po mestu ter po bližnji in daljni okolici. II. razred. Dne 22. sept. poldnevna poučna ekskurzija na Vrhniko, kjer so si učenke ogledale Cankarjev spomenik, cerkvico sv. Trojice in Močilnik. Dne 27. aprila poučna celodnevna ekskurzija na Vače. Ogled prazgodovinskih najdišč in študij pomladanske flore. Dne 24. maja celodnevna poučna ekskurzija v Javorniški Rovt. Dne 12. junija poučna poldnevna ekskurzija na ljubljanski velesejem, kjer so si učenke ogledale različne panoge naše obrti in industrije, tujsko-prometno razstavo ter morsko favno in floro. III. razred. Dne 20. septembra poldnevna poučna ekskurzija na Muljavo, kjer so učenke obiskale znamenito cerkvico, znano iz Jurija Kozjaka, ter Jurčičevo rojstno liišo. Dne 26. aprila poldnevna poučna ekskurzija na Dobrovo pri Ljubljani. Namen: Opazovanje gonilne sile tekoče vode. Dne 24. aprila celodnevna poučna zemljepisna ekskurzija na Kofce. IV. razred. Dne 20. septembra poldnevna poučna ekskurzija na Muljavo skupno s TIT. razredom. Dne 19. decembra poldnevna poučna ekskurzija v tobačno tovarno v Ljubljani. Dne 1. aprila poldnevna poučna ekskurzija v Soro in dolino Ločnice, pozorišče Finžgarjevega spisa »Nad petelina«. Dne 11. aprila poldnevna poučna ekskurzija. Ogled plinarne v Ljubljani: suha destilacija premoga, čiščenje svetilnega plina, regulacija pritiska plina pri spuščanju v mesto. Dne 24. maja celodnevna poučna ekskurzija na Golico, kjer so učenke videle precej alpske flore in poslušale, prišedši po slovenski poti in vzpenjajoč se po grebenu gore, šumenje rjave Drave in imele, kei' je bil lep dan, krasen razgled na Rožno dolino, pozorišče Miklove Zale, na Baško jezero in Beljak, na Vrbsko jezero in Celovec, ki se je svetil v popoldanskem solncu. III. Seznam učnih knjig* za šolsko leto 1932/33. I. razred. Katoliški katekizem. Levičnik, Zgodbe sv. pisma starega zakona. Bajec - Rupel - Sovre - Šolar, Slovenska čitanka in slovnica za I. razred srednjih in sorodnih šol. Rupel-Lesica, Srbskohrvatska vadnica T. del. Južnič, Francoska vadnica I. letnik. Pajk-Kržišnik, Zemljepis T. letnik. Kozenn-Šenoa, Geografski atlas. Kunc, Aritmetika za I. in TI. razred srednjih šol. Mazi, Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Verbič-Vales, Prirodopis živalstva. Kapus, Prirodopis rastlinstva. Kramolc, Pesmarica za I. in II. razred srednjih šol. II. r a z r e d. Katoliški katekizem. Levičnik, Zgodbe sv. pisma novega zakona. Bajc-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica za IT. razred srednjih šol. Rupel, Srbskohrvatska vadnica 11. del. Šturm, Francoska vadnica I. in II. del. Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za TI. razred srednjih šol. Bučar, Zgodovina starega veka. Schubert-Dobrilovic, Zgodovinski atlas. Kozenn-Šenoa, Geografski atlas. Kunc, Aritmetika za I. in II. razred srednjih šol. Mazi, Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Verbič-Vales, Prirodopis živalstva. Kapus, Prirodopis rastlinstva. III. r a z r e d. Katoliški katekizem. Stroj, Liturgika. Breznik, Slovenska slovnica. Wester, Slovenska čitanka IIT. del. Raič, Srbskohrvatska čitanka. Bačič, IMžbenik. Šturm, Francoska vadnica TT. del. Trivunac-Kangrga, Nemška čitanka za srednje škole T. deo. Melik-Orožen, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev za nižje razrede srednjih šol T. del. Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za srednje in njim sorodne šole: Izvenevropske zemljine. Kozenn-Šenoa, Geografski atlas. Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol. Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred srednjih šol. Mazi, Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Ivanič, Higijena za ITT. razred srednjih šol. TV. r a z r e d. Mlakar, Katoliški verouk za IV. razred srednjih šol. Breznik, Slovenska slovnica. Wester, Čitanka za TV. razred srednjih šol. Raič, Srbskohrvatska čitanka. Bačič, Udžbenik. Šturm, Francoska vadnica II., Til. in IV. del. Bezjak, Nemška vadnica IT. del. Melik-Orožen, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev TT. del. Melik, Zemljepis kraljevine Jugoslavije za TV. razred srednjih šol. Kozenn-Šenoa, Geografski atlas. Zavrl, Karta zgod. razvoja kraljevine Jugoslavije. Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred srednjih šol. Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V. razred srednjih šol. Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol. Prezelj, Kemija in mineralogija za nižje razrede srednjih šol. Ivanič, Higijena za IV. razred srednjih šol. Stik med šolo in domom je bil živahen. Starši so se vobče zelo zanimali za napredek svojih otrok. Redovnice in učiteljski zbor so bili staršem ob določenih dnevih v tednu na razpolago za pojasnila. V posebnih slučajih so razredniki povabili starše na razgovor. Po razrednih konferencah so se starši po dijaških knjižicah obveščali o slabem napredku ali morebitnih nedoistatkih glede vedenja. Dobra četrtina učenk stanuje v tukajšnjem internatu, ki jim nadomešča domačo hišo. Tu so pod stalnim nadzorstvom prefekte, ki nadzoruje njih šolsko delo. Da more o učnem uspehu in vedenju obvestiti roditelje, večkrat povpraša redovnice in profesorje, ki poučujejo na gimnaziji. Direktor je sklical tekom leta pet roditeljskih sestankov. Dne 7. novembra se je vršilo predavanje o štednji, ki ga je odredila kraljevska banska uprava. Na tem sestanku je prof. Mlakar Janko podal tudi nekaj splošnih navodil glede vzgoje in učenja v tako mikavni obliki, da so starši sami izrazili željo, naj bi se taka predavanja vršila še večkrat. Direktor je ugodil njihovi želji in dne 13. decembra se je vršil drugi roditeljski večer. Udeležba je bila zelo številna. Direktor je podal nekaj navodil, kako naj se učenke 'doma uče slovenščine in kako naj jim starši pri tem pomagajo. Nato je prof. Petelin pokazal, kako se je treba učiti zemljepisa in zgodovine, da bodo učenke dobro uspevale. Prof. Mlakar pa je na svoj izvirni način govoril o vzgoji odkritosrčnosti in resnicoljubja. Tretji roditeljski večer je bil 29. aprila. Da bi starši mogli svojim hčerkam doma pomagati pri učenju francoščine, je prof. Jaklič v svojem govoru posebno naglašal, na kaj je treba paziti pri tujih jezikih, zlasti pri francoščini. S upi. Bernik je podal nekaj navodil glede matematike, ki zlasti deklicam dela precej preglavice. Ob koncu je prof. Mlakar pokazal na nekatere napake staršev pri zapovedovanju, vsled katerih je današnji mladini pokorščina včasih tako težka. Dne 8. maja je direktor sklical starše ITT. in IA7. razreda, katerim je g. prednica m. Hildegarda Lebar pojasnila položaj šole glede pravice javnosti. Starši so poslali posebno prošnjo na pristojne oblasti. Dne 12. junija se je vršil peti roditeljski sestanek. IV. dom. Dijaška društva. a) P o d ni 1 a d e k Rdeče g a križ a. Podmladek Rdečega križa šteje letos 113 članic. Zdi se, da je to društvo vprav v sedanji dobi splošne gospodarske bede posebno umestno, saj ima predvsem namen, gojiti v mladih srcih sočutje s trpečimi in ubogimi in jim po močeh pomagati. Podinladkarice so svojo nalogo tudi dobro razumele. O Božiču so v vsakem razredu priredile božičnico ter po eno revno družino obdarile z obleko, perilom im jestvinami. Članice so bile same ginjene, ko so se jim reveži s solzami v očeli zahvaljevali za darove. V februarju je vsak razred posebe priredil zabavo z igrico, petjem in dobro uspelim srečolovom. Prispevke so podinladkarice porabile v razne dobrodelne svrhe. Olanice so plačale predpisano članarino ter razpečale 35 razglednic kraljeve rodbine ter 10 knjižic »Zdravilne rastline«, 8 knjižic »Naše zdravje« in 4 knjižice »Prva pomoč« ter plačale 5 izvodov Glasnika Podmladka Pdečega križa. \ dveh razredih imajo članice tudi svojo razredno knjižnico, ki ima nekaj leposlovnih knjig. h) P o d m 1 a d e k .1 a d r a n s k e s t r a ž e. \ šolskem letu 1932/33 j«* bil na zavodu ustanovljen Podmladek Jadranske straže, čigar poverjenik je prof. Petelin. Priglasilo se je 163 učenk. Učenke so redno plačevale članarino ter po razredih izvolile šolske odbore. Dne 21. maja so članice priredile materinsko proslavo s sledečim sporedom: 1. Deklamacija: Krevh, Naše ljube mamice — kakšne so. 2. Petje: Otrok, ki mater še imaš. Jobst, Adrija sinja. 3. Sa vinšek: K mamici — igrokaz v treh dejanjih. Pobirali so se prostovoljna prispevki v prid društva. Ibie 22. maja pa so priredile koncert in predavanje za učenke tukajšnje gimnazije in uršulinske učiteljske šole. Spored: 1. Petje: Premrl, Slovenska govorica. Ocvirk, Straža ob Adriji. 2. Predavanje supl. Vodnika »Morje v poeziji«. 3. Skioptično predavanje prof. Petelina o našem Primorju. c) F e r i j a 1 n i s a v e z. 1 ukajšnja gimnazija se je pridružila podružnici Ferijalnega sa-veza na klasični gimnaziji v Ljubljani. Letos šteje 33 članic. V. Kabineti in knjižnice. 1. Veroučna zbirka. Stanje nespremenjeno. Koncem šolskega leta obsega 100 stenskih slik, 58 manjših slik, 35 nazori! za liturgijo maše, 2 zemljevida Palestine. 2. Prirodopisna zbirka. Prirastek v šolskem letu 1932/33: nagačena listnica. Slike: Lehmann: šimpans, divji prašič, kakaduj, kolibri, udav, komar. Hartimger: troprsti 'lenivec, zelena žaba; jelka, pinja, pla/tana, pravi kostanj. Baislew-Warning: jesen, lipa. Meinhold: delfin; pomlad, jesen. Hölzel: jesen, pomlad. Stanje ob koncu šolskega leta: Za somatologijo: 1 človeško okostje, 1 lobanja, 1 preparat človeške krvi, 11 modelov, 12 slik; za zoologijo: 174 nagačenih živali, 10 zbirk žuželk, 25 alkoholnih preparatov, 80 mikroskopskih preparatov, 150 slik; za botaniko: zbirka različnih semen, 100 slik; za mineralogijo im geologijo: 243 mineralov, 35 okainenin, 50 modelov iz kristalografije, 18 slik. 3. Prirodoslovna zbirka. Prirastek v šolskem letu 1932/33: 7 steklenic, 10 epruvet, 18 kemikalij. Stainje ob koncu šolskega leta: 99 aparatov z različnimi stranskimi aparati, 12 tehnoloških slik, 31 diagramov, 108 kemikalij. 4. Zemljepisna in zgodovinska zbirka. Prirastek v šolskem letu: Matematično - geografske slike: Pot zemlje okoli solnca, pot lune okoli zemlje, zvezde severnega neba. Geografsko - karakteristične slike: Jugozapaidna. Crönlandija, Benetke. Tipi ljudstev: Eskimo družina, Indijanci, Beduini. Življenje v podzemskih jamah v starejši kameneni dobi. Naselbina v poznejši kamenimi dobi, Iz ibronove dobe, Tz železne dobe, Preročišče v Doilfih, Sokrat pred smrtjo, Koriolanova mati, Galci v Rimu, Preganjanje kristjanov. Zemljevidi: Bohinec. Politični zemljevid Evrope; Rothaug-Umlauft Modestin, Nkolska zidna karta i»točne zemlje; Rothaug-Umlauft-Mo-destin, fikolska zidna karta zapadne pole zemlje. Stanje ob koncu šolskega leta: 166 zgodovinskih slik, 78 zemljepisnih slik. 72 zemljevidov, 2 globusa, 4 načrti, 19 ilustriranih knjig, 26 albumov, .> zbirk stereoskopskih slik, 7 aparatov, 2 reliefa, numizmatična zbirka. 5. Risnrskii zbirka. Stanje neizpremenjemo. Koncem leta šteje: 281 geometrijskih modelov, 38 sadrovib modelov, 94 lepotičnih modelov, GO kosov suhe robe, 143 različnih predmetov, 16 skupin različnih predmetov. fi. Glasbena zbirka. Prirastek: 100 cerkvenih pesmaric za ljudsiko petje, 3 abirke cerkvenih pesmi, 3 spevoigre, 2 zbora s 60 glasovi. Stanje oh koncu šolskega leta: 2 tabli za note, 6 tabel, 2 metronoma, 6 vijolin, 4 klavirji, 3 pianini, 1 harmonij, 1 koralion, 1 premikajoča. nota, 3 zbirke cerkvenih pesmi, 100 cerkvenih pesmaric, 90 svetnih pesmaric in pesemskih zbirk, 3 spevoigre, 4 revije za glasbo z glasbenimi prilogami. 7. Telovadna zbirka. Prirastek: 1 medicinska žoga, 1 žoga za odbojko, mreža za odbojko, 2 košari za telovadne igre. Stanje ob koncu šolskega leta: 2 lestvi, 2 para krofov. 1 krogotok, 2 bradlji, 1 konj. 6 plezal. 52 ročk, 2 blazini. 1 dolga kolebnica, 64 palic, 7 velikih žog, 2 gredi, 1 mreža za odbojko, 1 aparat za merjenje velikosti. 2 košari za 'telovadne igre: orodje za skoke: 2 deski, 2 stojali, 1 vrvica 1 stopnica, 1 prožna deska. 8. Učiteljska knjižnica. Prirastek: Pregelj. Joannes Plebanus: Prebeli, Tolminci; Pregelj, Izbrani spisi YTT. zvezek: Izidor Cankar. Tvan Cankar, Zbrani spisi XI\ . zvezek: Šol n r. Detela, Zbrani spisi T. zvezek: Jarc. Novo mesto: Jarc-Jalkac. Odmevi rdeče zemlje T. im TT. del: Vidmar, kulturni problem slovenstva; Lenard, Slovenska žena v dobi narodnega preporoda ; Tennvson-Debevec, TTenoh Arden: Cas 1. 1931/32., Dom in svet 1 1932 Mladika 1. 1932., Mentor 1. 1931/32. Diieic. Sabrama dela 1—5: Kuničic, Kraljica Lepa; Šonoa, Branka; Nazor. Arku n; Nazor. Priče iz djetinstva; Nazor, Mrtvo ostrvo; Ci-piko. Punci; Šamtič, Pesme; Nušič, Purina; Nušič, Narodni poslanik; Stankovič, Pod okupacijom, Stankovič, Moji znanci; Stankovič, Na-stup; Stankovič, Gazda mladen; Stankovič, Stari dani. Hugh Benson, Der Herr der Welt; Gosar, Raizprava o družbi in družbenem redu; Hoffmann, Handbuch der Jugendkunde; Weinstein, Frauenbilder aus der Eraiehungs-geschichte; Auffray, Don Boscova vzgojna načela; Jeraj, Državljanska vzgoja; Ozvald, Osnovna psihologija: Šegula, Goethejeva pedagoška provinca; Pedagoški zbornik; Čermelj, Nikola Tesla; Mattanovicli, rjlektrotehnika; Lonard, Jugoslovenski Piemont; Gaberšček, Goriški Slovenci; Gjoigjevic, Makedonija; Geografski vestnik 1 1932 Koncem šolskega leta ima učiteljska knjižnica 4252 knjig. /avod je naročen na sledeče liste in revije: Službeni'list, Prosvetni glasnik, Popotnik, Slovenski učitelj, Pharus, Cas, Geografski vestnik, Kosmos, (rimnastika, Dom in «vet, Mladika, Mentor, publikacije Slovenske Matice, Šolske Matice, Mohorjeve družbe, društva sv. Jeronima. 9. Dijaška knjižnica. Prirastek: 34 slovenskih, 14 srbohrvafcskih knjig. Uredila se je tudi nemška knjižnica, ki šteje 96 knjig. Ob koncu šolskega leta šteje dijaška knjižnica: 660 slovenskih, 110 srbohrvaških in 96 nemških knjig; skupno 866 knjig. VI. Zdravstveno stanje. Zdravstveno stanje je bilo vobče ugodno. Razen hripe na zavodu ni bilo nobenih nalezljivih bolezni, zato se je pouk ves öas vršil nemoteno in brez presledka. Učenke so začetkom šolskega leta plačale predpisani 'zdravstveni fond v znesku 4400 Din. Dr. Šimenc Amalija, zdravnica drž. šolske poliklinike, je pregledala vse učenke sredi 1. semestra in ukrenila vse potrebno. Učenke so v pretežni večini zidrave in dobro razvite. Da so pa vmes tudi nekatere slabokrvne in slabotne, pač ni nov pojav pri mestnih otrocih. Učenke so na šolski polikliniki brezplačno dobivale zdravniške nasvete, potrebno pomoč in zdravila. VII. Klasifikacija. (Debeli tisk znači „odličen“, razprti' „prav dober", navadni pa „dober“ uspeh.) T. a razred. Razrednik prof. Petelin Stanko. 1. Anžič Marija 19. 2. Belilinr Cvetka 20. 3. Bercieri Avrelija 21. 4. B 1 a z n i k Her m i n a. 22. 5. Cafuta Alojzija 23. 6. Čebin Sonja 24. 7. Del Linz Breda 25. 8. Derganc Sonja 26. 9. Dolar Liza 27. 10. Hrastnik Ev a 28. 11. H o r n i g - H ii b 1 Hube r t a 29. 12. Janc Pavla 30. 13. J eš e L e a 31. 14. Kham Marijanca 32. IT). Kenda E le o no ra 33. 16. Klemenc Lilijana 34. 17. K o b i Irena 35. 18. Koprivec Olga Kratochwill M arija Lobe Zora M o 1 k D a n i c a Porenta Marija Ražem Saša R e m i c M a r i j a S e 1 j a k M i 1 e n a Sever A 1 m a S f i 1 i g o j Vera S m r e k a r N a d a T o m a ž Ve r a Tomažič Ferdinanda Vidmar Tatjana V o n č i n a T a t j a n a Zubalič Draga Zupančič Jagijenka Žbuelc Rudica 1. Černe Marijanca iz matematike, 2. Juvan Marija iz zemljepisa, 3. Kavčič Nada iz matematike, 4. Kržišnik Vida iz zemljepisa in matematike, 5. Nickovski Štefanija iz zemljepisa in matematike, (). Novaik Milena iz francoščine in zemljepisa, 7. Pielick Marija iz zemljepisa in matematike, 8. Poje Ana iz slovenščine, 9. Rom Valerija iz matematike, 10. Roessmann Aidela iz srbohrvaščine, 11. Smerdu Marija iz slovenščine in matematike. R a z r e d ponavlja: 1. Kunstelj Valensa. 1. b razred. 1. 2, S. 4. 5. 6. 7. 8. D. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 10. 17. 18. 19. 20. Razredničarka supl. Gunde Marija. Annšek Alena Ažnoli Ana Blatnik Ana Božič Cvetka Bric Ivic a Eržen Hedviga Est Vanja («artroza Ivana Humar Darinka 1 h o v n i k Mari j a Je in kole Rozalija Kovačič Nada Lešnjak Frančiška Lukan Mihaela M a h k o v e c M a r i j a Mešič Jadviga M 1 a k a r J a. n j a M l a k a r M ajda O h 1 a k J u 1 i j a O b 1 a k T a t j a n a 21. Pavlovčič Darin 22. Podbevšek Jožefa 23. Primožič Ana 24. Pstross Mira 25. Pucelj Danica 20. Pust Vida 27. Rems Majda 28. R o t Antonij a 29. Sedej Rozalija 30. Škrjanec Antonija 31. Š t r a v s A n a 32. Tručl Metoda 33. Ukmar Nada 34. Uranič Danica 35. Vaeek Božena 30. Vadnal Terezija 37. Vodopivec Antonija 38. Zorec Marija 39. žužek Majda P o p r a v n i i z pit i m a j o : 1. (irajzar Jožefa iz matematike, 2. Kopajtič Ana iz matematike, ,'5. Pozzetto Lucija iz matematike, 4. Popovič Nadažda iz francoščine in zemljepisa, .). Remic Danica iz matematike in zemljepisa, (i. Usar Milka iz francoščine, 7. Zdravje Nada iz zemljepisa in matematike. Neocenjena: 1. Zaplotnik Ljubislava. II. razred. Razredničarka Mencin m. Egidija. 1. Abram Elda 2. Avčin Bogomila 3. B alo h Majd a 4. Č a d e ž Nada 5. De 1 Linz M a r i j a, (j. Drassal Sonja 7. Drobnič Ivana 8. Gantar Danica 9. Golmajer Božena J 0. Goričar H e 1 e n a 11. Jeric Mira 12. Jež Marija 13. Kadunc Marij a 14. Kenda V 1 a d i m i r a 15. Kersnik Marijana 16. Kikelj Nada 17. Kraigher Živa 18. Krek Milena 19. Letnar M a r i j a 20. Lobe Danica 21. Majnik Š t c f a n i j a 22. Milavec Ana 23. Nardin Marija 24. Natlačen Marija 25. N o v a k Št e f a n i j a 26. Olivotti Mina 27. Ü m a h e n Ana 28. Omersu Vida 29. Pihler Ljudmila 30. Pintar Majda 31. Pišlar Antonija 32. R a