P*Lt«« tekoči račuoitev. 4k. »t. 2. T Gorlei, dn© 8. januarja 1920. LtiBlk III. Izhaja v Oorici vsak če- tstek opoludne. Vclja «J« lcto 8 L, pol leta 5 L, ietrt lcta 2'50 L, me- sečno 1 L, za inozernstvo celt leto 12 L. — Na na- r»čila brez doposlane na- •"•finine se ne bomo ozi- rali. — Posamezne šte- vilke v (jorici in na dc- želi stancjo 15 stotink. Uredništvo: ulica Car- ducci 4, uprava ulica Vetturini 9. liU KlöM i IKAZA Kekopisi se ne vracaj«. OjJasi, katere se mora vaaprej plačati, se raču- »ajo v Sirini cnega stolpa in en mm visoki za e«- krat 30 stotink. Za več- krat po doeovoru. — Izdaja konsorcij »Ooriške Straže«. OdEovorni urei- nik: Josip VimpolSefc. Tiska: »Narodna Tiskar- na«c v Oorici, ulica Vet- turini štev. 9. Pripravljeni smo! Wilson je v svojem programu izrekel r«sniCwo besed», da ni namreč v nobeni stvari posam«znik in tudi cel narod tako občutljiv kakor glede pravičnosti. Nobena rcč ne boll tako kakor prelom Pravičnosti. Za pravičnost da in žrtvuje Človek vse — denar, premoženje, cast in celo svojo ekzistenco. „Pereat inundus et fiat iustitia": Pogine naj svet, a zmagati ^•ra pravičnost. S tega vidika naj se presojajo poli- tiČni nastopi primorskih Slovencev v novih raznierah, ki so nastale v naši osodepolni dobi. Pred vtjsko smo bili razdeljeni v stranke in strančice, ki so vsaka po svoje delovale med našim Ijudstvom. Naši voji s© bili razdeijeni in razkr«pljeni na raznih oostojankah. Tako je bilo pred vojsko. ^azmerc so kolikortoliko dopuščalc to raz- Cepljenost, ker je bila vsaj podlaga obstoju našega naroda v mali meri zagotovljena. T* podlaga je pravičnost. Po svetovni vojski pa smo morali vse svoje voje zbrati skupaj. Položaj zahteva, ^a j« vse naše Ijudstvo zbrano sedaj na Lni točki za obrambo pravične stVari, *i jo hočejo nckateri brezvcstneži poteptati v blato. Za pravičnost smo bili takoj vsi Psipravljeni za skupen nastop popustivši n«koiiko druge postojanke, ki bi jih sicer *udi ne rnogli v§Č braniti, ako sc omaja podlaga, ki je pravičnost. Kjer bomo ho- teh sedaj nastopit', nastopiti bomo moiali z vso močjo, kcr drugače ne opravimo nič. Za obrambo pravične strari našega na- roda mora biti sedaj le cna vojska. Vse stranki morajo biti obrnjene le na eno točko — T obrambo pravičnosti, ki jo rtečejo nekatcri našemu narodu v dejanju kratiti, dočim jo s besedo širokoustno obe- lajo. Ali so izpolnili naše pravične zahteve Po srednjih šolah. ki smo jih imeli v bar- barski Avstrijj ? Ali smo dobili Jjudske ^o\e v uorici, ki jih iežko čakajo tisoči otrok ? In s kako nežnostjo skrbijo, da bi •*e ne odprle 1 Ali so ljudske sole na de- *e'j pravično urejtne ? Kje jc pa svoboda n8Sjh društev in zadrug ? Kaj je z imeni naših občin, zlasti ob postajah ? Kdo jc Psekrstil iniena naših poštenih slovenskih °bčin ? Kjc je avtenomija naših občin in paSe dežele ? Kje je deželni zbor? Kaj je L varstvoni našc lastnine in osebne svo- pode ? Zmislimo ^e na tiskarne v Trstu 'n Pazinu in na postopanje s tržaškini ^kofom ! Zmislimo se na trganje slovenskih napisov itd. iid. Kje je torej obljubljena svovoda ? Ali ne dvominio o poštenosti italijan- s^ega Ijudstva, ki bi brez dvojlie obsodilo *e reči, ko bi zanje zvedelo, naše besede JJjerijo proti tistim, ki so to zakrivili, in ^i bodo morali dati za to odgovor pred svetom in pred italijanskim Ijudstvom sa- mim. To so razlogi, ki opraviČujejo pre- membo naših političnih smeri. Bilo je nujn» potrebno, da smo se združili. Kdor bi ho- tel hoditi v teh resnih časih svoja pota, naj se poda rajši za demarkacijsko Črto ! Mi moramo biti kakor en mož, kakor ena roka, ki vihti orožje nad tistuni, ki bi ho- teli našemu narodu škoditi v pravični stvari, v narodnem in kulturnem oziru. Pozivamo vse, zlasti inteligente, ki so na- šega mišljenja, in ki se morda nahajajo Še v begunstvu, naj prelržejo „dopust" in naj se podajo na svoje mesto. Jugoslavia naj pošlje naše može dornov. To je naša resna zahteva ! Vgleden Italijan, ki spoznava krivič- nosti, ki se gode Slovcncem in ga to kot omikanca boli, je rekel piscu teh vrstic : „Slovenci. organizirajte se !" Dobil je od- govor : „Naša organlzacija je izvedena. Mi smo pripravljeni !" Mislili so nekateri, da nas bodo našle nove razmere razcepljene v stranke in strančice, in da bodo lahko svojevoljno gazili našo pravično stvar. Toda zmotili so se. Mi smo danes enotno organizirani. Naša kulturna armada je cdina in močna. Mi smo pripravljeni ! Tolminsko učifeljišče. Še nekaj bescd na naslov g. Antona Calvija, ravnatelja Skodnikovega kon- vikta v T'O'liiiinu in profesorja na tanios- njem učitcljišču. Ta človck poučuje poleg svojega niatcrincga jezika - italijanščine, - katero gotovo dobro obvladuje, tudi zgodovino in zemljepis. Mož zna nekaj slcvenskih besed, ki mu pa delajo veliko težavo pri sestavi; on je konservativen in tudi, kadar govori slovensko. ne more drugače, kakor, da se zaveda svcijega po- kolenja. () tern, kako izborno inzlagu slovensko in narekuje dijakom, bi vain, dragi bralci, lahko postregel z njegovimi narekovanji, in vi bi se držali kar za tre- buhe, rnašili ušesa in konečno ozlovoljeni potisnili »Stražoa v stran rekcč: »Tega je pa res treba poslati v Rovte v solo.« Ubooi dijaki, kateri so teh predavanj deležni, in ubcgi naš narod, ki bo doživel tako učiteljstvo. Oojenci sami in tarn na- stavljene slovenske učne inoči. bodo mo- rale skrbeti z'a odpravo vsaj glavnih ne- dostatkov. In kaksne so pa njegove učne poti, metode? Še vedno se je pri celotni obrav- navi zgodovine začelo s starim vekoin in sieer tarn pri najstarcjših narodih; zaikaj ti so vedno podelili mlajšini svoje misli, svojo kulturo in tudi obliko. Pri takempo- učcvanju je bilo tudi niožiio slediti deja- njem, ker ta so se vedno prikazovala kot posledica že znanih vzrokov in sot imela trdno podlago. Zastonj ne najdemo v vseh zßodovinskili knjigah take razvrstitve. I'ri g. Calviju je to drugače. Da se pripi- sc ustvarjenje vsega napredka le Rimlja- noiu-Italijanom, zato je niož začel z Rim- ljrti'i. Kako bo učil, bi ga gotovo marsikdo rad poslušal? ^ojenci ob svojem še pičlem znanju italijanščinc tega možai prav malo razu- mejo, zakaj predava jim v obeh jezikih, in kur nimajo knjig, jim ob koncu lire nare- kuje nekaj nerazumljivih, nelogičnih slo- venskih stavkov, katere sc morajo nauči- ti, če hočejo dobiti dober red. Uče se pač Inez razumcvanja. Mislim, da nudi učite- lj'r;če se svojimi obilnoštevilnimi predmeti dovolj gradiva za učenje in da ne pre- ostaja gojencem easa še za takoi novo- ciobno slovenščino! — 2eleti je, da bo ta gospod sam toliko razsoden in bo prepu- stil pouk zgodovine in zemljepisja, teh toli važnih predmetov osebi, ki bo pazna,- Ki rcmeljito naš jezik in tudi metodo po- iičevamja zgodovine na srednjih šolali. Konečno pa še povi)rašujemo vas, ki danes vladate v deželi, je-li to ono slo- vensko učiteljisče, s katerim se toliko po- naSate in zatrjujete. kako ste nam narod- no pravični in blagohotni? — Danes razu- inevamo, da je imel vaš zagovornik g. 1\ Habudri ])rav, ko je napisa! v svoji bro- šurici: »Novim podložnikoin Italije« med urugim tudi to: »Najboljši dokaz, da vas italijanska vlada ne bo zatirala, je nje od- k>k, s katerim otvarja v Tolminu učitelji- šce za slovenske gojenke in gojence.« Na to imamo samo en odgovor: Dajte nam nazaj naše izbcrno moško in žensko učiteljišče in naše srednje šole v Gorici! U č i t e 1 j. Našim čebelarjem. Kakor sem že v 8. štev. »Goriške Straže« naznanil, je odbor našegai društva predložil dežclnenm komisarijatu prošnjo za iiabavo sladkorja z->. pitanje čebel. Deželni komisarijat je ugodil tej prošnji ter nakazal 40 q sladkorja za ee- belarje. V svrho, da se sladkor pcavilnia razdeli, vabiin vse eebelarje, ki še niso pristopili k našemu društvu, da se ncmu- doma zglase in navedejo število panjev, ki so jih vzimili ter naj prjvcdo, koliko ki- lograinov sladkorja potrebujejo. Opozoriti moram na to, da je v naši deželi še innogo čebelarjev, ki ne poznajo dobroto organizacije, ki ne vedo, da agil- no delovanje vsakega društva služi v pro- speh vsakega posameznega člana. Naše čebelarsko društvo bo razširuo svoje delovanje na celo zasedeno ozeni- Ije ter bo ustanovilo podružnicc povsod, kjer bodo potrebne, da s tern kolikor mo- goče dvigne čebelorejo1, to panogo kme- tijstva v prospeh našega naroda; to naj uvažujejo čebelarji, ki še niso pristopili društvu, saj bo to njiin samim le v korist. Društvo bo prirejalo po potrebi shode v raznih krajih, na katerih bodo člani de- ležni poiuka o raeijonelni čebeloreji, društ- vo bo skrbelo, da dobe člani po solidnih cenah razno čebelarsko orodje; ono bo skrbelo, da bodo člani vedno dobro po- učeni glcde razpečavanja svojih pridel- kov itd. Kakor je videti bo tudi vlada podpi- rala čebelorejo v naši deželi. kar je tudi nje dolžnost. Zato vnovič pozivam vse čebelarjc, ki še niso Člani društva, naj do 15. janu- varija pristopijo društvu ter pošljejo čla- narino 2 L gospodu Francetu Golja, društ- venemu blagajniku v Zaloščah pri Dorn- hergu. Istočasno naj na novo pristopivši člani obvestijo podpisanega potom dopis- nice, koliko panjev so vzimili in koliko kilograniov sladkorja potrebujejo. Frančišek K a š c a, nadue. in društveni tajnik v Tolminu. Pravila, kaferih se moraš držali, da se izogneš pravdam. 1. Bodi pošten in ravnaj zmiraj po~ šteno! Poštenost najbolj zabrani praivde. 2. Privofči svojemu bližnjemu, ee mu gre dobro ! Zavist in nevošljivost sta bili žc od nekdaj vir nniogih pravd. 3. ^ivi trezno! Alkohol razveže jezik; v pijanosti se kmalu spregovori nepremi- šljena beseda; posledica ternu so neskon- čna sovraštva in brezkmične pravde. 4. Ne bodi prepirljiv in ne zahtevaj zmiraj prava zase! Zmiraj ne mores imeti prav, pomote so povsod mogoče; brez napake in nobeden. Če bi se bil kdo proti tebi pregrešil, kakor se to tebi dozdeva, tedaj preisci in premisli dobro vso stvar. in liKiščevanje naj ne bo tvoja prva misel. 5. Napravi si inalo knjigovodstvo in skrbno in vestno vodi svoje knjige. V svoje knjige zapiši si natancno vse, kar imaš opraviti z drugimi ljudmi: posebrio pa napiši si vse, kar kupujcš ali prodajaš na kredit (na upanjc). 6. Za vsako stvar, katero si plačal zahtevaj pr.botnico, in vse pobotniee skrbno hrar.i, !\er tudi v najboljše ureicni trgovini ^e lahko zgodi, da sc pozn'oi kuj uknjižiti ali zapisati. S svojo pobotnico pa ti lahko dokažeš, da si plačal. 7. Naj)ravi začasa pravilno svojo opo- rcko ali svoj testament! Pravde. ki na- stanejo zaradi pomanjkanja testamenta Ta mora bili bolan! (iostilnicar Jozl je prav dobro vodil svojo obrt, vedno skrbel, da je svoje go- ^e kar najbolje postregel, in zato ni čuda, ^Ll je med drugirni imel tudi lepo število stalnih gostov. Tako je hodilo k njeniu ^sak dan ob gotovi uri več zdravnikov, ^1 so se pri vreku piva razgovarjali o jjvojih stanoyskih zadevah. Nekega due, ^ niso imeli ravno take znanstvene me- ^'einske tvarinc za razgovor, so se ^lravniki spravili nad gostilničarja Jo- /j*'d* ki je bil močan kakor hrast in nepre- 1Tl9gljivega zdravja. »'\'o nc gre več tako naprej«, povza- lllc besedci doktor A., ^ta naš gostilničar lnora biti enkrat bolan! Mi ga moramo Opraviti bolnega!« Reeeno, storjeno. Zdravniki se med Si|ho podrobno pomenijo, si razdelijo v'(;ge in med splošnim sniehom se razide- ]0- Jutri izvršijo svoj načrt. Drugi dan ob določeni mi iiride prvi v gostilno doktor A. »Doiber dan, go.spod .Jozl!« »Dober dan, gospod doktor!rej. Staini gostje so imeli soibo čez Uvorišče. i , Nato vstopi doktor B. in vpije za do- ^°rjem A.: »Ti počakaj, greva skupaj! J°^pod Jozl, en vrček! Kaj pa Vam je, ali ste bolui?« »Jaz? O ne, gospod doktor, jaz ni- sem bolan!« Doktor B. ga ostro cpazuje in nato ponovi svoje naroeiloi: »Pošljite mi vrček piva!« Za njim prisopiha dokotr C. z odpeto suknjo, z neizogibno palico pod pazduho in z rokami na hrbtu. »Mu, kako je vroče! -- Gospod Jozl, vrček svežega!« Ga opa- zuje: »Kako, ali se počutite slaboi?« »Jaz? — O, ne!« (Boječe) »Jaz ne, -- jaz se ne počutim slabo.« »Bi mi bilo zelo žal!« pravi doktor C, zmaje z glavo in gre naprej. Jozl pokliče točaja in ga vpraša: »Ti, Mirko, ali res slabo izgledam?« Mirko: »Jaz vas ne najdem slabega, zdriivniki pa danes vsi to trdijo o Vas.« JdzI žalostno: »Nazadnje bo pa res tako.« Boječc in polglasno zakliče: »Mar- ta, — Marta, ah, pridi vendar seni!« Marta, Jozlova zena, stopi iz stran- ske izbe in vpraša: »Kaj pa ti je?« »Marta, poglej me!« »Kaj pa naj vidim na tebi?« »Ali res ničesar ne vidiš?« »Nc, prav riič, kaj-pa jc s tcboj prav za prav?« »Čiij! Zdravniki prihajajo in vsi me poprašujejo, uU sem bolan, da tako slabo izgledam, vidiš, in to . . .« »Beži, no! Pameten bodi! A]j [\ rcs eesa manjka?« »O ne. Toda ti zdravniki!« »Ah, tvoji ncimini zdravniki . . .« V tern stcpi doktor D. »Hvala lepa za poklon, gospa Marta, to je res lep sprejem, — dobcr dan!« Doktor D. hoče smeje iti naprej, Jo- zlova žena pa ga zadrži in mu reče v naj- vecji zadregi: »Ah, gospod doktor, saj ni- sem tako hudo niislila, toda tukaj moj tnož...« Doktor D. šele zdaj pogleda Jozla in ga vpraša: »Kaj pa se je zgodito z Vaini, gospod Jozl?« Jozl svoji ženi: »No, žena, ali vidiš? Zdaj si sama slišala.« Doktor D. sočutno: »Ali ste bolni?« »Ah, gospod doktor, jaz — jaz sam ne vein.« Jozlova žena: »Vidite, gospod doktor, nic mu ni, le hitro se zmiraj zboji...« »Cujte, gospa Jozlova! CloveK nosi dolgo easa s sabo kal bolezni, prednoi sc euti slabega.« »No, vidiš žena! Si slišala zdaj?« »Sicer pa upam, da ne bo hudega,« pravi doktor 1)., si naroči vrček piva in gre naprej. Tedaj pravi zena svojemu možu: »Zdaj mi pa greš takoj preč od okna, da nc boš stal na prepihu. #1'ja, glej, tja v na- slonjač sedi!« Jozl sc utrujen spusti v naslonjac in reče svoji žcni počasi in pretrgano: »Marta, - pazi, - kdaj pride doktor E., - ])a reci mu, - naj pogleda malo k meui.« Kmalu nato res pridp doktor E., stopi uruo na dvorišče in zcikliec: »^ospod Jozl, - vrček piva!« Tedaj stopi k ujciiiu Jozlova žena in mu reee: )>Ah, gospod doktor. če sineiri prositi, poglejte malo k mojemu možu!« »Kaj pa je? Saj vendar ni bolan?« »Mi nc veino, gospod doktor.« Doktor E. stopi po svoji navadi urnih korakov v sobo, toda nagloma obstoji, ko zaglcda Jozla, in se mu približa šele ccz nekaj sckund. Potem mu rcče z res- iiiin glasom: »Gospod Jozl. Vi ste bolni.« »To - so mi - drugi - gostje tudi rekli,« odvrne Jozl pretrgano. Doktor E. vzamc v roko uro, tiplje Jozlovo žilo in mu rcče: »Pokažitc mi je- zik! Tako! Malo ga opazuje in pravi nato njcgovi ženi: »Vaš mož rnora takoj v po- setljo. Pije naj kajniliein čaj, je naj prav malo, in še to le kaj redkega, - jaz upam, da bo jutri žc zopct dober. Zdaj mi pa hi- tro pošljite vrcek piva! Zbogom!« Jozl se je nato počasnih korakov vle- kcl v svojo spalnico, njegova žena pa je v kuhinji naročala, kaj naj vse pripravijo bohicniu gospodarju . . . Zdaj pa pciglejmo nekoliko li doktor- jem v njihovo sobo, kjer sede pri pivu. ~ Lahko si predstavljamo, kako so vsake- ga, ki je prišel, hitro prijeli in ga peprase- vali, kaj in kako je opravil pri Jozlu. Splošna veselost je naraščala z vsa- kim novim prislecem; grozan krohot pa je napolnil sobo, ko je vstopil doktor E. in sporocil: »Dcbeli Jozl leži v postelji in žre kamiličin čaj!« Stirindvajset ur so pustili ležati ubo- zega Jozla; potem so prišli k njemu trije doktcrji, uašli so, da je bolezcn popolno- ma izginila, in so mu dovolili, da je vstal. Da bi se pa pokrepčal, so mu dovolili, da je poleg kosila zavžil pol kila surve gnja- ti (prsuta) in tri steklenicc vina. L ali zato, ker ni bil testament pravilno na- pravljen, stanejo zlasti kmečki stan vsako leto ogromne svote. 8. Poskrbi, da bo vtoje posestvo v zemljiški knjigi (v gruntnih bukvah) na- tančnoi uknjizeno. Nikdar ne kupi in nc prodajaj kake stvari. nc da bi se to vneslo y zemljiško knjigo. 9. Bodi posebno čuječ in previdcn, k'adar sklepaš kako pogodbo! Nikdar nc podpiši kake pogodbe, dokler nisi natan- čno prebral vsake bescde in vsakega stavka posebcj. Ce prav popolnoma nc ra- zumeš vsebine kake pogodbe. tedaj vpra- šaj za svet kakega zanesljivega človeka, predno podpišeš pogodba Lehkorniscln podpis te lahko pripravi ob vse premože- nje. 10. Ce misliš, da moraš začeti prav- do. predno začneš, stopi še v posvet z ra- zumnimi mozmi. ki ti bodo modro sveto- vali in vse poskušali, da še preprečijo pravdo. Ne pcizabi, da kratka poravnava je zmiraj boljša kakor dolga pravda! Dopisi. Iz Gordola. Dožič, kdo bi se ga nc vc- selil. Otrok, ki komaj zna spregovoriti besedo: »Božič«, sc žc vcseli tega dncva. Kako se ga veseli mladina, ki kamaj pri- čakuje, da gre k polnocnici. Veselijo se ga stari ljudjc, ker jim »Božič« obuja spomi- ne na nckdanje srečne case. Vcselili smo se ga tudi mi tu v Oordolu. Marsikdo ic pred ednim inesecem imel upanje: Za Bo- žič pa bom vendar cnkrat doma pri svoj- cih! Saj nas jc tukaij vcčina, ki smo Božič praznovali po raznili bcjiščih, odkar se jc prieela vojna. Pa nas to kdaj prej ni to- liko bolelo kakor letcs. Prej smo bili vsaj fiekaj prosti. ah scdaj, ko je mir, ko se po prcstancm trpljcnju vse dcina veseli, smo mi tukaj obdani od žice. Kakšen prizor je nudila ta dan naša baraka: tarn v kotu si vidcl moža, ki ima doma družino, kako je zamišljen miloi zdi- hoval po domu. Ozrl si se okrog in si vi- del moža v po-govoru z mladcnicem, ka- ko sta tožila drug drugemu svoje gorje. Tudi če bi vse kotičke prebrskal, ne bi našel niti ene reči, ki bi spominjala na Božič. Običajnega »drevesca« ni bilo. Cu-1 ü ni bilo pesmi: »Tiha noč«. Pogrešali pa vse edno nismo petja. Pelo se ie eel dan !epe narodne pesmi, saj v pesmi pozabi človek na vse trpljenje. Priboljšek smo pa imeli ta, da smo vdobili košeek gove- jega mesa, ker drugače nam nudijo vedno ie mrzlo amerikansko meso. Bliža se tudi Novo leto, pa tega se ne vcsclimo. Ker gorje naan, če nas v novein lctu čaka to- liko trpljenja, kakor smo ga prestali v starem lctu. Dovolj nam je, če se spom- nimo na Peschiero in na utrdbo »Proco- lo« v Veroni. Upamo pa, da sc bližaj koncc nasctnu trpljcnju in da bomo v prihodnjc bolj srečni. Mnogo srcčc želimo vsern či- tateljem »^oriške Straže« in sploh vsem goriškim Slovencem. Interniranci v Oar- dolu: Joško Bajt, Alojz firavnar, Aibjn Ko- mic, Leban, Devetak, Brcmec. Na Dobrovem v Brdih priredi mladi- na v nedcljo, due 11. t. in. veselico z vsporedom: Moški zbor: 1.) V. Vodopi- vec: Zarjavcla d'vica, 2.) Dr. A. Schwab: Slanica, 3.) E. Adamič: Vasovalec, 4.) Vc- seloigra: Martin Krpan, v 4 dejanjih. Med odmori igra domača gedba. Ker je to za- četek izobražcvalncga dcla med ljud- stvoiii v sedanjili časih, pričakuje se obil- ne vdelcžbe. Iz Volč. Dne 29. decembra m. 1. je imclo tuk. »Bralno in pevsko društvo« svoj redni obeni zbor za nastopno leto. Ob nad pričakovanje obilni udeležbi po- zdravi g. predsednik zbrane stare in nove člane z lepim nagovorom, vzpodbujajoč jili k ncvtrudljivcmu delu za prospeh dru- štva, katcro je ta 'cbčni zbor poklical iz štiri in pol letnega spanja. Društvo je izgubilo vsled vojne vse svoje imetje, a že takoj ob probudi kaže, da ne bo dolgo, ko bo s požrtvovalnostjo svojih članov zopet razix)lagalo z novim inventarjem. Kot nikdar popred, kaže naše ljud- stvo zavednost in ljubezen do svojega na- roda in se oklepa društvenega življenja, yedoc: »V slogi je moč«. Iz Idrije. - »Podporno društvo zai di- Jake na realki v ldrijia si je na rednem ob- enem zboru dne 19. decembra m. 1. izvo- Iilo nov odbor, in sicer: predsednik Ro- bert Kenda, profesor na realki v ldriji; predsednikov namestnik: Dragotin La- pajne, trgovec v Idriji; tajnik: dr. Andrej Budal, rcalčni suplent; blagajnik: Ljude- vit Mlakar, realčni suplent; namestnika: dr. Milan Papcž, rud. nadzdravnik, in Fi- lip Vidic, rud. oficijal; prcglednika raču- nov: Franc Šinkovec, poduradnik v poik., in Franc Novak, realčni suplent. Ker je sedaj realka v Idriji edino tovrstno vzga- jalisče za ukaželjno slovensko srednje- šolsko mladino v zasedenem ozemlju, se drustvo obrača do vsch onili, ki jim jc v današnjih težkili razmerah vzgoja in omi- ka našc mladine resnično pri sreu, da z denarnimi prispevki v prid ubožnirn in vrednim dijakom poanagajo hijšati bedo. ki pri nas tako pogsto ovira mlade du- šcvne moči, da se ne morejo tako razviti, kakor bi bilo želeti v skupnem narodneni interesu. Vse naše občine, hranilnice, po- sojilnice, društva, korporacije itd., pa1 tu- di rodoljubni posamezniki, naj se o novem letu spomnijo, da je v ldriji na realki zbra- ne mnogo slovenske mladeži. ki tvori up in bodočnoBt našega naroda, a nima čes- tokrat niti najpotrebnejšega odela in obu- vala, da bi mcigla uspešno obiskovati sol- ski pouk. Darujmo z veselim srcem Jšj&k po svojih močeh; kar žrtvujemo za^lšo mladino. to je najbolje naložen narodni kapital. Prispevki naj se pošljejo po pošt- ni nakaznici na naslov: Podpornoi društvo za dijake na realki v Idriji. (üpombai ured.: Priporočamo to va- žno zadevo, kdor Ie more, naj nakaže in pošlje.) Iz Tohninskega. Opetovano in mno- go se je že pisalo o tem, kako dalckoise- žne so laliko posledice, ako se javni uslužbenci radi nerazumevanja jezika. ki ga güivori naše ljudstvo, ne morejo spora- zumeti s strankami. V dokaz in v poduk naj služi nasled- nja resniena zgodba : Prcd ncdavnim easom je bil neki žu- pan v nasein okraju pozvan na vojaško puveljništvo. Ker se le-ta ni inogel dogo- voriti z dotičnim povcljnikom, je ta po- slcdnji liotcl pozvati kot tolmača neko žensko', katera pa žtipanu ni bila v§cč. Da si pomaga iz zagatc, si pokliče v spomin vsc italjanske besede, katere je razumel in vzkliknc: - »No kvesta, no, dominus vo- biskum - naj pride!« Nastal je velik krohot, a koncčno so gospodjc vendar Ie razumeli, da žcli žu- pan gosp. župnika za tolmača. Srpenica. Pod naslovoin: »Srpeuiška mladina«, so prircdili mladcniCi in dekle- ta-na sv. Šteiana dan in ponavljali na No- vo leto Jurčič-Cesnikovo igro: Domen. Pckazati so hoteli, da je živa potreba, sporedno s čiščenjem njiv in fcidanjem do- mov, tudi izobrazba dului. ARo upošteva- nio to, da so vsi igralci nastopili prvič na odnu moramo reci, da je igra uspela na- ravnost sijajno. Izvzet ni nikdo. Vendar Urn in stara Meta zaslužita naravnost javno pohvalo! Odgon Doinna v vojake in Metin blagoslov na smrtni postelji, Je moral iz vsacega očesa spraviti solzo. Prvi nastop je pokazal, da je pewsod, v vsakcm kraju mogoče kaj napraviti, Ie treba jc malo dobre volje in požrtvoval- nosti. Fantjc, dcklcta! po tej poti naprej, ta Vas pelje k izobrazbi in napredku, katera sta v tern easu ncizrcccno potrebna. Vi- dcli ste, da se človek laliko na pošten na- čin sani zabavai in te zabave št1 laliko drugim košček odsjtopi, kateri so vam za njo iz srea hvaležni. Prosimo kinalu še kaj! Kdcn v inienu nmogili. Iz Rihenberga. V Peklu je 14. m. m. umrla 87 let stara gospa Terezija Pečen- ko. Pokojnica je bila dalcč okrog znana kot blaga, inirna in ljubeznjiva gospa — ubogirn prava mati, zlasti v prcjšnjili ča- sih. Rodoni ic bila iz glasovitc in nekdaj silno bogate družine Jelen iz Doberdoba. Ta rodbina Jelcn je bila - baje iz turških časov - plcincnitega stanu. Diploma z gr- bom se še nahaja v družini Pečenko v Peklu. Blagopokojni naj sveti za njena dobra dela večna luč! V vasi se je zadnji dan lcta dogodila grozna nesreča. Mladcnič Franc Valič, kovač, 28 let, je izpraznjeval polne šrap- nele. Hotel je z gromenjem »topičcv« proslavljati večerni pies in pozdraviti no- vo leto. Pri izpraziijcvanju četrtcga srap- nela, je ta eksplodiral. Drcibci šrapnela so Valiča grozno ranili v obe roki ter v de- sno stran obraza, kjcr inu je izbito okö obviselo na razmc-sarjenem lieu. Oče in soscdjc so ga tik prcd nesrečo svarili a vse zastojij! Prcpeljali so ga takoj v bol- njšnico v Oorico. Cudno je to, da je bil ponesrcčeni tekom vojr.ke pri izdelovanju šrapnelov v tovarni pri Dunaju. Laliko bi bi! znal, kako nevarna je ta reč! — Po vr- nitvi iz begunstva je pri nas z municijo ponesrečnih krog 7, eden smrtno. A^o ta ostane živ, bodo štirjc brcz očcsa. — Kdaj bo konec teh nesrec! Iz Vrtojbe. Sola pri nas je po dol- gem odlašanju vendar pričela s svc^ini delovanjcm. Vpisanih je dosedaj 238 otrok, raeuna pa se na okroglo 250 učen- ccv. Za scdaj jc dvorazrednica, a opozar- janio že danes merodajno oblast, da je to prcmalo. Zal'^ .uvo najmanj se cno uciio moč, ker drugače bo uspeli dvomljiv. I^red vojno smo imeli trorazrednico. Tudi pot do sole naj sc popravi. — Drustva pri nas še vsa spijo. Imeli smo jili preccj in vsa so uspcvala. Rojaki; vzbudite se! Strah pred prcganianjem ni opravičcn. Koliko dela nas čaka, da popravhno, kar nam je vzela vojska na tern polju. Ne bo v korist nobenega, ako bo vladalo še na- daljc mrtvilo pri nasih dnistvenih organi- zacijah. Saj dobre volje je dovolj, Ie zače- ti moramo. — Ccrkve nimaino. O11^ podrtija, v kateri se opravljajo sedai • ¦•¦ ¦ ska opravila, ne zasluži imen- Vsaj postena baraka naj se zgra^. '^ svrho. Sedanji prostori so nevar'¦' nju, laliko se porušijo od dne do dne. Me- rodajne osebe, pobrigajte se, da se posta- vi dostojno in varno zbirališče za verni- ke. Zakaj ne bi šlo ravno pri nas, ko je Šlo in gre povsod drugod. Le ganiti se je treba! — Obnavljanja mi ne pozna- niC'. Podrto je vse, a popravlja se ne nič, da, prav nič. Povsod drugod gre delo na- prej, četudi le prav počasi, le pri nas se ne napravi prav nič. In potrebni smo po- inoci bolj kakor marsikje drugje. AH je krivda na tem le drugod, ali ne morda tu- di vsled nemarnosti domačih odgovornih oseb! — B e g u n c i so se vrnili v zad- njem času v velikem številu. Naznanjeni so novi, toda mi bi rojakom svetovali, da ostanejo vsaj čez zimo, kjer so. Doma je hudo. Niti dovolj barak ni na razpolago. Potrpite vsaj do spcmladi, potem bo ugodncjše za vrnitev. Iz Tolmina. - Resolucija tolminskega učiteljskega društva. Na obenem zboru tolminskega učitcljskega društva je bila sprejeta soglasno naslednja resoducija: Društveni občni zbor obsoja vedenje nc- katerili tovarišcv in tovarišic, ki sc tudi v teh resnih časih dosledno, morda celo namenoma prav nič ne brigajo za stanov- sko in društveno organizacijo; nckateri niso niti udje društva. Dandanes ni pač nikakega izgevora za pristop k drustvu, ker je isto Ic stanovska organizacija brez političnih naziranj. Dosledno bi bilo od njih, da bi odklanjali tudi vse materjelne koristi, katerih bi bili delczni brez svoje- ga truda. ri'o nezanimanje dokazuje le nji- liovo kulturno poslanstvo. Tako vedenje moramo imenovati nestanovsko in netakt- no. Vabimo torej vse neorganizirano uči- teljstvo v drustveno okriljc. Odbor. Mavhinje. V odgovor na uvodni čla- nck w^oriskc Straže« št. 10.. v katerein se pozivljajo društva na delo, podajemo dejstvo, da je tukajšnje telovadno društvo priredilo v 1. 1^19. že dve zabavni veseli-, ci. Na praznik sv. Štefana je veselica z nrecci obširnim programom: gcdba - pe- tje in igra dvodejanka: »Pravica se je iz- kazala«, sijajno vspela v splošno zadc- voljnost cgroinnega občinstva. V šaljivem prizoru je pokazal neki bivši vojak, kaj je donesla stirilctna voj- ska, namrcč: celo vrsto cdlikovanj na prsa, na telcsu pa pohabljenje in ohrome- lost ter »lajno« pod pazduho. Takih in enakih zabav si želimoi še in upamo, da novo leto nam donese še mar- sikaj lepega. Pri nas je do zdaj 50 naročnikov na »Cioriško Stražo« in gotovo se bo v no- vem letu to število še povišalo, ker je list vsem priljubljen. Iz Slapa. - Kako kdo po nedolžnem laliko postane zločinec. Na Slapu v Idrij- ski dolini se je pripetil slcdcči dogodck: V neki hiši so bili nastaiijeni italij. vojaki in sicer v pritličju. Scveda so bili včasih bolj glasni in tudi pozno v noč. Raditcga pa ni imela domača družina v zgornjih prostorih nočnega mini. Zato je potrkala enkrat gospodinja s stolico ob tla, da bi bili gospodjc spodaj bolj tihi. Razume se, da ta opomin ni nicesar izdal. Med tem časom pa se je prebudil šestleten otrok, kateri je spal z materjo v isti sobi. Mati prižge luč in vidi, da so odeje zlezlc raz ¦c-troka in da so visele nogc otroku čez postcljnak. Ko mati otroka odeva, otrok joče in ne more razumeti, zakaj mu mati po'laga nogc v posteljo in vpije, naj ga pu- sti pri miru. Mati pa se je razjezila in za- kricala nad njim: »AH ne vidiš, da so ti noge ccz ])ostcljo majäle!« Beseda »maja- le<( pomenja v laškcm jeziku ~ prasec. ^ostje so spodaj to besedo slišali in takoj so šli gospodinjo tožit na -orožniško po- stajo, češ, da jim je rekla prasec. Sevcda je morala gospodinja med to arctacijo rnarsikako hudo požreti. Šele po dolgem prerekanju in s pomočjo raznih besed- njakov je bila žena oproščena nadaljnili sitnosti. Iz Bovca. Ne mislite, da je pri nas po- polnoma izumrlo družabno življenje, da- ^ siravno je naša obcina vsled vojnih gro- zot mogoee miiogo bolj trpela, kakor marsikatera druga na üoriskem. Cetudi ljudje mnogo trpe, ker nimajo še obnov- ljenih svojih bivališč in so prisiljeni, pre- bivati po barakah, vendar je med našim ljudstvom zclo dobro razpoloženje. Udani v usodo, zavedajo se vsi, da je ravno se- daj najblj potrebno, združiti vse svoje Mioči v eno strujo, da jim bo mogoee tem lažje kot braniteljem svojih narodnih pra- vic in gospodarskih koristi biti vedno pri- pravljcnim. Niso se še obnovila vsa narodna drust- va v našem trgu, ki so se prcd voyno raz- veseljcvala nad svojim cvetočim razvo- jem. Kot prvo jc zopet pživelo tukajšnje pevsko društvo »Rombön«. V nedeljo, dne 7. decembra 1919. se je vršil občni zbor tega pomenibnega drustva. Kaj raz- i veseljiv je bil vspeh. Veselje je prevzelo ! človeka pri pogledu na domače fantc in | dekleta, ki so se skoraj polnoštcvilno udc- " lcžili oibčuega zbora in sc uduševllcni pri- javljali kot redni člani k drustvu. Društ- veni zbor VU^. edaj nad 40 članic in čla- uov. PcvsVc' \c*;e se vrše redno vsak te- . den štirikrat i.i lahko &e reče, da bo za- mogel zbor v najkrajšem času razveseliti javnost z našimi krasnimi pesmimi, dasi- ravno se mora društvo danes boriti še z velikimi težkočami. Pevsko društvo je danes velike v«iž- nosti in zato pozivljamo vsakega, du1 pri- stopi k društvu, če že ne kot redni, pa vsaj kot podporni clan. Pevkam in pevcem pa kličemioi: Le tako vstrajno naprej in ne bo sc nam tre- ba bati bodočnosti. - Bovčan. Po dolgcrn času smo v Bovcu vendar v splcišno zadovoljnost starišev doživdi otvoritcv sole prcd dobrim mesecein; prostori so se najeli v občinskem doinu. Sedaj poučujejo 3 učiteljskc učne moči. Kar se je s tolikci tcžavo doscglo v Bovcu, je za Čezsočo še vedno nerešeno vprašanje. Šolskega pouka še vednoi ni. Očetje in matere s skrbjo povprašujejo, kaj bo z njihovimi otrod. Prostora manj- ka. Soba, namcnjena za pouk, stoji še skoro 2 meseca v istem stanu brez poda in vrat. Saj to bi bilo dovršeno z lahkoto v enem tednu. Prosimo, ne obljub, mar- več dejanj. Zopet avtomobilska nezgoda. Na praz- nik sv. Stefana je odhajala »autocorricra« nekaj kasneje iz Bovca. Pri polni hitrosti privczi na zložnem ovinku še v trgu na- sproti težek avtomobil. Ker se avtomobi- la nista mogla več ustaviti ne izogniti, tr- čita z vso silo drug ob druzega. Pripiso- vati je izvanredni sreči, da ni bilo žrtev. Autoniobila sevcda sta oba pokvarjena. Izincd potnikov je g. nadučitelju Uršiču pritisnilc nogo, da je moral ostati par dni v postelji. Neko damo, ki je sedela v na- sprotnem avtomobiln pri šcfcrju, je dvig- nilo s sedcža, tako da jc po zraku prilete- la na drug avtomobil brez poškcdbe. Ka- kor se vidi, mi Gorjani, ki smo navczani na voj. avtomobilno zvezo, nikoli nismo varni življenja. Zakaj vendar nc prične obratovati predvojna avtomobilna družba na splošno željo in zadovoljnost prebivalstva? Kakor se čAije, so se zato zavzela vsa županstv* gor. soske doline pri gener, komisarijatu v Trstu. Radovcdni smo, kdaj se kaj do- seže. Čakamo in opazujemo! . . . Polilični pregled. Novi predsednik francoske republike. Kakor sc poroča, bo Clemenceau izvoljea za predscdnika republike z večino nai- münj 75 glasov. Ministrski predsednik po- stane baje Millerand, Poincare pa, scda- nji predsednik republike, ako bo s teal zadovoljen, postane minister za finance. Na Ruskem se dogajajo v zadnjem času res čudne stvari. Boljševiki so prc- magali od zaveznikov vzdrzevane sibir- ske annade pod poveljstvom admiral* Kolčaka, in je rudeča vihra preplavila že polovico Sibirije in prcpodila vse na- sprctnike, ki drve v divjem begu na vsc strani. Boljševiki so že prodrli do Bajkal- skega jezera, kjer se sedaj bojujejo z red- nimi japonskimi četaini. Navsak način je ruski boljševizem postal s to zmago sve- tovni činitelj, s katerim bo morala v krat- kem ostala Evropa in Amerika računati. Kam bodo še düvedli boji med boljševiki in Japonci, nc ve nikdo. Ali na sledeče va- žno dejstvo moramo že sedaj opozoriti naše čitateljc: strašilo Evrope, runiena nevarnost, je sedaj pred durnii, in v pri- hodnjih desetletjih se bo reševalo vi)raša- nje usode rumenega plemena. Njegov Pijemont - Japonska, ki je z izidom ru- sko-japonske vojne presenctila svet, po- staja vsak dan inočnejša in vplivnejša. Po- žrla jc Korejo. Mandžurija je tudi že nje- na, na Kitajskem se širi njen vpliv, v ho- landski lndiji nadzoruje vsako gibanje — Japonska, cela Polinezija je že v njene« območju in scdaj stoje japonske čete glo- boko v Sibiriji, ob Bajkalskem jezeru M boju z boljševiki. Sicer so Japonci tarn po nalogu entente, ali kdo ve. če ne požrej« ob ti priliki za odškodnino oziroma v ga- rancijo sc kos Sibirije. Na Ogerskem se odpravlja delegacija za mirovna pogajanja v Pariz; na čelu ogrske delegaciie jc Appomyi. Za novo le- to je imel predsednik ogrskega narodne- ga sveta, Huszar, nagovor, v katcrem ie rekel med drugim: »Mir bo le. če bo pra- vičen, resničen in primeren. Ce bi to bil mir nasilstva, tedaj ta mir ne bo trajen; to bo ncsrcča ne samo za Offers too, am- pak za vsc evropskc narode. Naj stori i» nas konferenca, kar hoče, brez plcbiscita (Ijudskega glasovanja), se ne bomo mogli nikdar odpovedati svojim deželam, ker se ne more ločiti milijone ljudij od edne državc in jili priklopiti drugi, ne da t>i se jih prej zato vprašalo. Zato moramo mi in naši delegatje odločno zahtevati ple- biscit v vseh ozemljih, ki se nam jih hoče vzeti.« To jc lepo in pravično. ai naj hi vclja)^ za vsc naroidnosti v vseh državaii. 1^"' nski minlsterki predsednik, Nitti, je odpotoval v Pariz in bišče y Londo- nu tudi Lloyd Qeorgesa, s katerim se po- tem povrnc h posvetovanju v Pariz. no- spodarski polozaj jc težak, treba je iskati pomoči; politični položaj je zamotan in nejasen, zamotal ga je posebno se D' An- nunzio s svojo pustolovščino na Reki. Nitti hočc v Parizu sam poSpešiti mir in konečno dognati rešitev jadranskega vprašanja. Kar se ni posrcčilo Orlandu in •ttttoni-ju in kar ne gre od rok niti Scia- loji, to lioče rešiti Nitti sam. Solnce je po več deževnih dneh posijalo na Rim, ko je •dhajal Nitti v Pariz. To je dobro zname- wjc, je rekel eden izmed ministrov. ki so1 *a bili spremili na kolodvor; in Nitti, ki je M zelo kratek in zapet, je suho odgovo- rii: »Upajmo.« Politični položaj je pač tak, da ga za sedaj ne bo mogel izpreme- »iti niti Nitti. Domače vesfi. Promet — osebni in tovorni je zopct vjjostavljen s 1. januvarjem čez Badbrdo ¦'* Jesenice. Smrtna kosa. Due 4. t. m. je v ljub- Uanski boliiici iinirl naš rojak, Dr. Janko Bratina. Doma je bil z Otlice nad Ajdiov- sOino, bil je profcsor in pisatelj, za svojc- t'A bivanja v üorici jebil knjižničar na tUmiaziiski Hcealni knjiznici, urejeval je >)(jorico« in »Primorski list«, in bil sploh ze(o nadarjen in delaven mož. Umrl je star komaj 38 let. Zapušča vdovo in dva •tnoika. Blaß mu spomin, njegovi družini *a naše sožalje! Opozarjamo še enkrat, da prihodnje ^tcvilke »Straže« ne dopošljcmo več biv- sim naročnikom, če niso še poravnali na- ročnine za letö 1920. Samo kdor naprej *tea, dobi list. Zatorej nujno na delo! »Goriška Straža« za 1. ly20 stane: !-elolctiio 8 L, pdletno 5 L, čctrtletno 2 jfl Pol L, posamezna številka 15 stotink, za "lozcmstvo eelolctmot 1? L. Plačati je trc- ba naprej! Novoletni dar »Goriški Straži so do- pcislali naslednji rojaki: Z. B. 50 L, Ne- imenovana gospa iz Kojskega 2 L, Ne- inieiiovana gospodična v Mirnu 2 L, Ne- imeuovani gospod 2 L. Q. dekan Rojec 10 L. «:. kaplan Kodermac 2 L. Iskrena «vala! Lovorova vejtca. G. Fran (iruden, sin bivšega nabrežinskega župana, g. Franca '^rudna, jc bil due 6. dec. m. 1. na praškem Vseučilišču promoviran za doktorja vsega zdravilstva, Čestitamoi! Okraden. V krčmi Jožefa Klanjšček *a Oslaviji se je v ncdcljo na poti iz °o- rice malo pomudil Pintar Andrcj iz Pod- ^abotina, 70 leten rroož. Ko je prišel ob 2 L9",- iz krčme, stopijo k njemu trije voja- *i in ga vprašajo, kako se imenuje tista Va* tam spodaj. Pove jim, da to je Pod- sabotin in gre naprej. A za bližnjim ovin- *°iii planejo vojaki za njim, ga zgrabijo in •*u odvzamejo 900 lir in uro. Nato izgine- 50 brez sledu. Med temi vojaki je bil eden JJrdit in dva genijska vojaka, ki so bili ^idrcjo Pintarju že pod üslavjo sledili Vo poti. Ubogi mož je ob vcs denar, kar *11 je imcl. Kdaj bo vendar konec tem na- Padorn in ropom? Ob belem dnevu ni člo- yek več varen pred lopovi! Dar. Lovsko društvo v Dornbergu je .j^bralo 60 Lir v kulturne namcnc goriš- *ih Slovencev. To iiaj bo vsem Dornber- ^anom ~ a tudi drugim v spodbdo. Rok za plačila posojH. Uradni »Osser- v9-torc« javlja: Kok, do katcrcga more ^dnija dovoliti dolžniku odgoditev pla- ^la za posojila v denarju, je podaljšan do ^0- junija 1920. Zavarovalnica »Croatiau. Radi zelo ^zširjenega poslovanja v Sloveniji, odlo- ^a je »Croatia« zavarovalna zadruga v ^ffrebu, da za Slovneijo ustanovi v Lju- *j'iani lastno podružnico. vsled česar se ^pscdanjc zastopstvo v Ljubljani spreme- ]}1 v podružnico. Ravnateljern podružnice ^cnovan je g. Stanko Jesenko, dasedanji gavni zastopnik »Croatiae« v Ljubljani. *nporočamo najtopleje vsakenm imeno- V3ni zavod, ki sprejema zavarovanja za ^ožar, vlorn, nezgode in življenje pod naj- ^oderncjšimi pogoji. Svoji k svojim! Silvestrov večer v Gorici Po dolgih *e*i h letili in pol smo imeli na Silvestro- ^0 v našem krogu vendarle svojo prvo *°»Tiačo zabavo. Šele zadnji dan starega ^.a. so naši fantje dobili dovoljenje, da *"riredijo Silvestrov večer v prostorih ho- le'a »Pri treh Kronah«, in so tako imeli le *^r ur na razpolago, da praznujejo v ^fcm krogu prihod Novcga leta, ki naj *ana rie prinaša več takih razočaranj, ka- ^°.r Preteklo. Kaj so fantje v par urali vse ^r|PraviIi! Okrasili so dvK?^ano. priredili Se potrebno za šaljivo pošto, srečolov, ^°dbo, vabila itd. Svojo nalogo so rešili aKo izborno, da je imel vsak udeleženec ^ tega večera najprijetnejše utise. Vsi J^ostori so bili nabito polni, in zabava je iraJala do rancga jutra. , Občno pozornost je vzbujal izredno °P»rat srcčolov s 168 dobitki. Na treh mi- ?n se jc kar trio daril: šampanjca in dru- ^1 butiljk vina vsoli vrst, sardin, klobas, ^amov, oblek itd. J)arovale so slcdeče Vrdko oz. družine: ^igon. Zakrajšek, Šu- ?°i. Qolja, Drufovka," Kerševani; Prin- čič, kavarna Adriaticoi (Central). Komel. Bratuž, Kutin, Koren, Bavdaž. Kat. bu- kvarna, Savnik, Zotter, Cink. Mervic, Kozman, Reščič, Marc. Hribar. Rolili; Molar, Marvin, Qajer, Fajt, Rajer, Stare; Brezigar. Jako bogata darila so poislale tvrdke Petrovčič, Breščak, Abuja, Vuga, Pascul, Rustja. Nadalje so darovali: go- stilna KamcnSček L 10, dr. Medvesček L 25, Narodna tiskarna L 5 in g. Hribar L '20. Cisti dobiček L 7?4" se pa sklepu od- bora naše Omladine vporabi v dobrodel- ne namene oziroma kot fend za »Narodni ski ad«. Goriški civilni komisarjat nam poro- ča: Z 31. decembrom zgubijo vsa dosedaj izdana dovoljenja nositi samokres svojo veljavo. Nciva dovoljenja so veljavna za eno leto in so jednaka onim za kraljcstvo, a veljajo le za Julijsko Benečijoi. Plačati je treba8 lir za koleke in 45 cent, za orož- ni list. Tozadevne prošnje naj se naslovi na civ. komisarjat, prošnji naj se priloži kolek za I liro in fotografijo cm 6X8. Nadalje nam poroča civ. komisarjat: Razpisanili je 50 pcduradniških mest pri kr. civilnem žcnijskem poveljstvu. Letna plača znaša 3150 lir brez doklad, katere se še poscbej izplačujejo. Prošnje je treba vložiti do 11. t. m. pri civ. komisarjatu. lz Jugoslavije. Vlada SHS za begunce. Vlada je odo- brila v pomoč bcguncev iz okupiranih krajev kredit v znesku 10,200.000 kron. Za zaščito beguncev. Pri predsed- ništvu deželne vlade za Slovenijo se je v Ljubljani ustanovil poseben, neposredno prcdscdniku deželne vlade podrejen urad za zaščito beguncev. Njega področje se razteza na vse ozemlje deželne vlade za Slovenijo. Na ta urad so prešli vsi posli predsedništva deželne vlade in poverje- ništva za socijalno skrbstvo, ki se nana- šajo na zaščito beguncev in izseljencev z jugoslovenskega ozemlja, zasedenega po Italijanih in Aystrijcih. Ta urad za zaščita beguncev in komisija za mirovno konfe- renco, katcrima načeluje okrajni glavar g. dr. Vodopivec, sta se pre-Mlila iz poslopja dcželnc vlade na '1'urjask. iro st. 3, II. nadstro])je. Občni zbor slov. planinskega društva. 27. dec. 191y se je vršil v Ljubljani občni zbor »Slov. planinskega društva«. Iz po- ročil je razvidno, da je društvo poplačalo vse svoje stare dolgove i-n nakupilo vse koče nernškega in avstrijskega planinske- ga društva. Društveno gmotno stanje je ugodno, za predsednika je bil enoglasno zopet izvoljcn dr. Toinišek. Proti verižnikom in tihotapcem. Mi- nistrstvo notranjih del v Belgradu se je odločilo, da z vsemi sredstvi nastopi proti vcrižnikom in tihotapcem. Da se to tem- bolj d'oseze, bo izdalo ministrstvo nared- bo, s katero se vsaki osebi, uradniku ali privatniku, ki bi v bodoče naznanil kak slučaj verižništva ali tihotapstva, prisodi polovico onega blaga, ki je bilo namenje- no vcriženju, in poleg tega šc polovico one denarne kazni, ki jo bo moral yeriz- nik ali tihotapec plačati. Bivši črnogorski kralj Nikita, ki se nahaja v Cap Martin, je zbolcl, kakor po- roča po Lokal Anzeiger-ju »Politika« iz Belgrada. Njcgova hči, italijanska kraljica Helena, se pripravlja na odhod. da obišče svojega očeta. r^ešitev valute v Jugoslaviji. V Zagrebu se je vršilo zborovanje, na katerem je poroČal tudi minister Korac. Pri tej priliki je govoril tudi o režitvi valute ter toplo zagovarjal razmerje 4: 1, to je 4 krone za 1 dinar, Utemeljevalje to v trditvijo, da bo- do po tem razmerju najbolj prizadeti boga- tini, veiižniki in Špekulanti in taki, ki so nagromadili velika bogastva, manj pa de- lavci, uradniki itd. Stanje učiteljstva v državi SHS- Po podat- kih ministrstva za prosveto je bilo dne 1. decembra v državi S1IS skupno 16.130 uči- teljev in učiteljic. Iztfoznice beguncem. Odsek deželne vla- de za prehrano v Ljubljani objavlja : Vra- čajočim se beguncem izdaja izvoznice za živila in živino odslej izključno odsek za prehrano v Ljubljana. Vse tozadeve prošnje naj begunci vlože potom političnih okraj- nih oblastev na posredovalni urad za be- gunce, ki bo kratkim potem izposloval iz- voznice pri imenovem odseku. Neposredno se beguncem ne izdajajo izvoznice Za ognjiščem. Cenjeni Stražarji! Ljube Stra- žarice! Ta teden je nnmenjen naši „Goriški Straži, lo je teden agitaeije za list, naročni teden, teden Hepregled- nih naročnikov. Nobena hiša ne sme zapreti svojih vrat „naši „Straži", NaroČite jo vse naše družine in položite s tem obenem domovini dar na altar ! Tu ob našem ognjišču hočemo o tej važni zadevi ne- k)liko pokramljati. Danes bi mrt potegnil ozko vez med vas in „Gor^ki Stražo," ne mislim pa iu toliko na uročevanje lista kot na gorko prijatc 'istvo. ka- tero naj bi vsi sklenili z i in, naj bi vam bila njegova beseda sveta, kakor vam je sveta beseda prijatelja in prijateljice. Tako ljub in drag naj vam bo list in tako bodite nanj ponosni, da se celo in s po- nosom po njem imenujte I Stražarji in Stražarice, nisem vas brez namtna tako že ponovno imenoval, nisem vam brez vzroka dal tega lepega in častnega imena. To, kar „Goriška Straža" samo pomeni, to kar ona samo predstavlja, to bodite vi v r e s n i c i in dejanju : vi stojite na straži, vsakdo izmed vas: vi bodite pogumni, neomajani stražnlki, in vsaka „slovenska hiša naj bo lepa stražnica. Käkor si predstavljama pod imenom Sola učiteljstvo in učence, torej živa bitja, ki dajo šoli živlenje, in kakor si predstav- Ijamo pod imenom Cerkev žive njene ude in vernike in pod imenom družina vse ude družinske, tako si predstavljam vas vse, predragi bralci, kot nepregledno vrsto pogumnih, neustrašenih in neoma- janih stražnikov. Vi ste in bodite prava in živa goriška straža. KakSen lep in vzvišen poklic: stati na straži za npjljubše našc svetinje, stati na straži za svete pravice našega gorko ljubljcnega jezika, stati na straži za vse pravice našega naroda, ki ga ravno v nevarnosti bolj ljubimo kot vse druge še tako bogate, mane in irne- nitne zemlje tega sveta. Le priznajmo si : vzvišen in lep je ta naš poklič — tvoriti živo goriško stražo ! Naših otrok otroci nas bodo še v bodočnosti zanj blagrovali. A tudi odgovornosti poln je ta poklic, ki ga je zgodovina namenila tukajšnjemu de!u n*Šega naroda, tako odgovornosti poln in pomemben, je, da giedajo na to stražo, na nas vse, vsa piemena našega jezika. V tako goriško stražo, vaš jat vabim, vpi- šite in priglasite se vsi v njene vrste, niti eden naj ne gre in stopi v ozadje, vsi na stražo: fantje in dekleta naprej in z njimi s vi, očetje naši in naše matere. Kakšna naj bo to straža in kakšni naš! stražniki — si povemo prihodnjič ; za danes le še to : (J1 a s i I o te naŠe žive močne in po- junine straže je naš list, katerega vsi Stražarji vzljubite, katereja se vsi okle- nite, da nani bo tem pogumnejše kazal pot in nas tem gotovejše vodil na - stražo. Vaš Jože. Vprašanja in odgovorL ,f. Č. v Breginju. Vašega prvega vprašanja nismo razumeli. izrazite se pri- hodnjič natančnejše. Kar se tiče dotičnega invalida, bo težko šlo, ali poskusite ven- darle. I. P. v Pečinah. Vi pišete: »Med iia- šim ljudstvcm se govori. da bodo dajali za lire posebnih serij le 50 cent, zai liro; drugi pravijo, da se bo dobilo za vsako liro te vrstc še 50 cent, nad navadno. — Prosim, ©dgovorite natančnejše.« Naš odgovor: »Naš list je ponovno pisal, da se bo dobilo od 25. februarja nadalje s 50 cent, za vsako serijsko liro. tako n. pr. nekdo bo predložil pri dotični državni blagajni 100 serijskih lir, za te lire bo do- bil 150 navadnih lir! Država je namreč na stališču, da so bili že pred 10. aprilom pr. 1. vsi primorani, sprejemati serijske lire za K 2'50, ako bi pa dotični krone ob- držal oziroma prejel krone v plačilo, bi dobil od 25. 2. t. 1. nadalje za vako med 10. in 19. 4. m. 1. izmenjenoi krono še 20 cent., pri K 2'50 toraj še 50 cent.; iz tega jc razvidno, da je doplačilo pri serijskih lirah pravilno. Še nekaj moramo pri tej priliki pri- pomniti: V teh težkih časih, ko se je vsu- la na nas kar ptoha novih, vprašanj, od- redb itd., je v interesu vsakega, da je naš list stalcn gost v vsaki slovenski hisi. Navsczadnjc stane »Goriška Straža« celo- letno le — dva litra vina! A. T. v Zavrhu. Radi Vašega invalid- nega otroka obrnite se takoj s prošnjo za podporo na Vaš civilni komisarjat. J. R. v Breginju. Vam je granata ubila 161etnega sina, kateri bi Vam sedaj, ko ste bolehen in brez premoženja, hüiko pomagal. 'l'udi v Vašcm slučaju napravite takoj prosnjo na komisarjat (potom žu- panstva s potrdilom prič). A. S. v Zaloščah. Čas za izmenjavo v Vašem slučaju še ni potekcl. Napravite prošnjo. M. K. v Sovodnjah. Vsi v francoskcm ujetništvu sc nahajajoči Jugoslovani - tu- di iz zasedenega O7.emlja - se sedaj vra- čajo preko Dubrovnika domov. Torej, le brez skrbi! A. K. v Vipavi. Radi izmenjave neži- gosanili kron Vam za sedaj ne inoremo1 dati nikakega sveta. Počnkajte, poročali bomo o tem v kratkem v listn. F. Zl. v DuOvljah. Ako uživate doti- čno parcelo že 95 let v družini, uživajte jo še nadalje. M. B. v Sužidu. Iz Qardola domov je za naše internirance pot daljša kot iz P«'- sije. Italjanske oblasti sio1 vedno polne ob- ljub, da kar usta mašijo ž njimi. Morda se nam vcndarlc posrcči zopctno posredo- vanje, da se naši Ijudje vrncjo domov. A. F. — Vipava. Pišite na poštno hra- ii'Miico, centrala Dunaj, Dominikaner- bestci. K. S. — Sv. Križ. Prošnja nai komisar- jat potom županstva. Št. P. Slabo kupčijo ste napravili, da ste opustili nakup zvona in da so Vam svoto K 1000 (na račun) na Vašo željo po- slali nazaj. Kaj Vam je storiti s 1000 nem- sko^avstrijskimi kronami? Uporabite jih o priliki v Nemški Avstrjji, izmenjava se s sedanjim kurzom (13 kron za liro) ne izplača. P. B. v Lokvah. Denar za knjige, ki ste jih naročili na Dunaju, v Monakovem itd. pošljite potom banke. Nižjeavstrijska zavarovalnica posluje še nadalje. Pišite % Ljubljano na stari naslov podružnice. Za kratek čas. Filozof ali modrijan, ki je hotel priti čez reko, je stopil v coin. Med vožnjo vpraša svojega veslača, ali razurne kaj o matcmatiki ali računstvu. wMatematika? Ne, o tem nisem še nikdar ničesar slisal,« odgovori veslač. Modrijan mu reče: »Mi je zelo žal, kajti četrtina Vašega življenja je zgublje- na.« Čez nekaj minut vpraša. modrijan zo- pet: »au razumete kaj o modroslovju ali filozofiji?« Veslač se posmeje in pravi: »Ne, ni- česar nc razumem o tem.« »Skoda«, odvrne filozof, »kajti druga cetrtina Vasega življenja je zgubljena.« In tretje vprašanje modrijanovo se ie glasilo: »Ali veste kaj o astronomiji ali zvezdoznanst vu ? « »Ah, prav nič, moj ljubi gospod,« je odgovoril veslač. »Tedaj pa je že tretja četrtina Vašega življenja zgubljena!« je zaklical modrijan. V tistem trenutku zadene coin ob ne- ko pečino in se začne potapljati. Veslač skoči na nogc, vrže suknjo 'Od sebe in vpraša rnodrijana: »AH znate plavati?« »Ne,« odgovori modrijan ves prestra- šen. »Tedaj pa zlezite hitro na miof hrbett ker drugače so vse štiri/četrtine Vašega življcnja zgubljene.« On je vendarle kriv. »Tako, zdaj sem te vendarle dobil v pesti. ti mizerni ured- nik, ti potvara uredniška. Zdaj mi ne ute- češ, ti kartomaz, ti mizerni!« Tako ie zgrabil gospod Štuc urcdnika domačega lista, Tintnika, in ga začel pestiti na cesti. »Na ponioč, na pomoč! Za božjo voljo, pu- stite me!« je vpil urednik. »'l'u je gotovo pomota v osebi. Saj Vas jaz niti ne po- znam in Vam nisem nikdar ničesar sto- ril.« — Gospod Štuc: »Na, zdaj bi hotel bi- ti še nedolžen, ti prebiti lump! Saj si ven- dar ti sprejel v svoj list ženitveno ponud- bo moje stare, in jaz sem nato tega vraga vzel!« Listnica uredništva. Dopisov smo pre- jeli veliko in kolikor mogoče porabili. Drugi dopisniki naj blagohotno potrpe. Dopisov brez podpisa ne objavljamo. - Bistrica. Dopis ni podpisan. V vasi zadevi zberite dokaze, price, in cela občina naj napravi protest ali pritožbo proti takemu človeku. Prej ali slej se omaja vsakega, in naj bo še tako visok in tcžak. Taki Iju- dje morajo izginiti iz nase srede. — Žu- paiistvo Stanjel. Naznanilo o živinskem sejmu prišlo prepozno. — A. F. VrtO'jba. Prejeli smo že dopis enake vscbine kakor Vaš. Pa se še drugič kaj oglasite. J. U. Slap. Naj Vas prcišče kak dober zdravnik psihijater. — Dekle brez imena. Prihodnjič nam sporočite kaj s podpisom, bomo radi objavili (se ve - ne Vašega imena). TEPENSKI KOLEPAR. JANUAR. 11. Nedelja. 1. po razgl. Gosp., Higin; 12. ponedeljek, Arkadij, Ernest; 13. torek, Verouika, Bogomir, Hilarij; 14. sreda, Feliks iz Nole; 15. četrtek, Pavel puščavnik, Maver; 16. petek, Marčel, Ticijan; 17. sobota, Anton, puščavnik. Oglas. Ddbop Csntralne posojilnlce registrovane zadruge z omejeno zavezo V GORiei, je v svojej seji dne 30. dec. sklenil, da bode „Centralna posojilnica" obrestovala z dnem 1. januarija 1920 do preklica hra- nilne vloge po 4°/u. Zahtevala pa bode za posojila od 1. januarija 1920 dalje do preklica: a) za posojila na vknjižbo po 5°/0- b) „ „ „ menicc „ 6°/0. Vsak posojilojemalec plnča poles: zgenjib obresti pri izplačilu posojiln, še ';.,70 uprav- nega prispevka. Načelstvo. Brez posebnega obvestila! Vsemogočni je poklical dne 4. jan. t. 1. k sebi nenadoma našega preljubljenega očeta lilnii Lnlman, posestnika in bivšega župana. Izrekamo tcm potom svojo najsrčnejšo zahvalo vscm, ki so ga spremili k večnemu počitku in nam izrazili sožalje. ŠTANDREŽ, dne 6. jan. 1920. Žalujoča družina. Rnjigarna Kat.Tisk.Društva Gorica, Montova hiša. Zaloga na drobno in na debelo : Pisarniških in šolskih potrebščin, Cigaretni papir, Svalčice za cigarete. Razglednice, Pisemski papir. Podobe vokvirjih in brez okvirjev Rožni venci, svetinje itd. Slovenske leposlovne knjige. Dr, Valjavec, Italjansko slovenski slevar in Iskravec, Slovensko- italjanski slovar. Kleimnayer pi. Ferdo: Priročna slovnica italijanskega jezika. SloTenski koledar. ) . . Vedež 1 za Ieto yeaez, > -iqo« Zepni koledar, J iyzu' Gopisho ZVBZ3 gospodflrsftifi zadrug in drustcu v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Corso Verdi 32, I. nadstr., uraduje vsak delavnik od 8. do 12. in od 3. do 5. popoludne. Ob sobotalt in pred prazniki pop. ter ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Občina Vipava bo prodala potom javne dražbe dne 18. t. m. ob 2. uri popoludne na lieu mesta, svoje posestvo „Vila Ana" z restavracijo, kopališčem in zraven ležečim zemljiščem. Pisarna odvetnika Dr. H. TUMA išče daktilografinjo za slovenščino. Ponudbe Via XXIV Maggio 8. MIHA KOZMÄN Gorica, Via Rastollo 27 Bogata zaloga kmetijskih, lesnih — kakor tudi zaloga hišnih in kuhinj- skih potrebščin. Velika izbera kro- gelj za balincanje, steklenih izdelkov — — in ilnatili posod. — — Zotjozdravniski atelje Dr. J, BAČAE IN ZOBOTEHNIK V. C. HANSEN ulica m Maggio (ppej ulica Tre Re) št. 9 (v bližini kapucinske cerkve). Brezbolestno izdiranje in plom- biranje zobov. Umetni zobje po najnovejši tehniki. Dr. Bačar izvršuje ravnotam svojo splošno zdravniško prakso. Okrajna bolniška blagajna v Gorici. Štev. 30/R/19. Razpis službe. Razpisuje se pri podpisani okrajni bol- niški blagajni mesto preglednika — vratarja. Prosilci morejo poizvedeti službene po- goje pri vodstvu blagajne, katcremu je pred- ložiti tozadevne prošnje do 20. jan. 1920. Za načeistvo Okrajne bolniške blagajne v Gorici, dne 31. decembra 1919. Predsednik : G. Povodnich 1. r. Oskar Bruggnaller v Gorici, Nunska ulica St. 6. Velika izbira rakev, umet- }, nih vencev in drugih po- V grebnih potrebščin. - Delo > domače — cene zmerne. Naročila se izvršujejo točno. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril krojaSko fibrin s spit MAKUZ JOSIP, Via Ponte Nuovo 22 sedaj Viale XX Settembre, GORICA. Izjava. Podpisani naznanjam, da nisern plač- nik za dolgove, ki jih napravi moj sin Josip. Janez Pavšič, oče Čepovan 35. Dve gospodični vešči slovenskega, itali- janskega in nemškega jezika : iščete službe : kot blaLajničarki v kakšni tr&ovlnl. :: :: Naslov pove naša uprava. :: :: Kmetovalci pur! Ta niesec pride zastopnik tvrdke K. & R. Ježek Blansko (tovarna kmetijskih strojev); kateri bode razprodajal razne po vojni po- škodovane a še porabne slainoreznicc, groz- dne inline itd. Interesenti naj blagovolijo vpmšati pojasnila pri JOSIPU DEKLEVA, dediči Vipava. „Slovensko bralno in podporno druš- tvo v Gorici** vabi vse člane, ki so bili člani t'io;;i društva v letu 1914 oziroma 1915, v iiceJjo 18. januarja t. 1. ob 10. uri v „Mali Dom" Via Bertolini na občni zbor. DNEVN1 RED: blagajnikovo poročilo in volitev novega odbora. Za odbor: JOSIP KENDA. Ivan Kacin, tiorira HM (za Kornom). Iždekije vsakovrstne harmonije za pevska društva, cerkve, itd. Popravlja in uglašuje tudi cerkvene orglje, istotako druge mil- zikaličnc inštrumente. Kupuje stare harmo- nije, glasovirje, violine, itd. Vse izvrŠtije točno po naročilu. Hru^kova drevesca - - .....najboljše vrste se dobi pri Josipu Štrekeljv Komnu- Samo ISTRIJANSKA pristna domača VINA G. RitOSSa Karoiba(Istrai^ Zaloga Gorica, VIA TRIESTE St. 13. Bostiina P. Kafflenšcek se priporoca si. občingtvu - Piazza Corno štv. 7. - Neporabna ~ stavba, ki meri okrog 1O0O m3 je na prodaj v Senožečah. Materijal se proda skup- no ali na drobno. — Pojasnila daje I. Franetič, Dolenjavas pri Senožečak. I Brez posebnega obvestila ! Potrtim sreem nanznanjamo vsem sorodnikom, prijatpljem in znancem, da je naš preljubljeni soprog in oče, gospod Dr. JANKO BRATINA, | prefesor v Ljubljani in birši knjižničar na goriški licealni I knjižnici, izdahnil po kratki in mučni bolezni svojo blago dušo v ljubljanski deželni bolnici, dne 4. t. in. komaj 38 let star. GORICA, dne 6. januvarija 1920. Žalujoči ostali : I Viktorija, soproga. • Branka, Vojk*, otroka. [ Tvrdha M Mr i Dorici. Corse Verdi stet. 32 išče trgovsko izobražen* blagajničarko -knjige vodkinjo. Znati mora poleg slovenskega tndi italijanski jezik ˇ g«voru in pisari. Ponudbe sprejme do 15. t. m. Svoji k svojim! Domača tvrdka z vinom EVG. RAJER, gledališka ul. 20 naznanja cenj. odjcmalcem otvoritev Filialke na Koran pri „GORJANCU" ter se toplo priporoca. Podružnica Ljublj. Kred. Bänke v Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom." Obrestuje vloLe na knjižice po 31- °0, na daljšo odpoved vezarte vloge po do^ovoru. >Takup In prodaja vsakovrstueira tujega denarja. Nakazilk v Jugoslayij« in iiiozeni^tv P po duevnem kurzu. IFinolrQ Hot ~dedičev ~ I lllÖJVÜ) MCU Alojzija Fogar se je zopet odprla na pol poti proti SOLKANTT