233
Politični pregled.
Državni zbor. — V seji poslanske zbornice dne 5. julija razpravljal seje — kakor smo že poročali — predlog posl. Pacaka, ki gre na to, da naj zbornica preišče, jeli naučno ministerstvo, odpustivši posl. Spinčiča iz državne službe, kršilo poslansko imuniteto. Ker je bil posl. Pacak zadržan, poročal je posl. dr. Herold. Poročevalec v daljšem govoru jedrnato dokazuje, da se je naučna uprava z odstavo posl. Spinčiča od službe pregrešila zoper sedanjo dr-žavnopravno uredbo države. Posl. Spinčič se s svojimi izjavami v Zagrebu ni nič pregrešil in tudi pri volitvah v Istri gibal se je v postavnih mejah, oziroma je spolnoval le svojo narodno dolžnost. K sklepu pravi poročevalec, da zadeva Spinčičeva ne sme biti osobna ali strankarska stvar: ta stvar je za ves parlament častna stvar. Parlament mora strogo varovati imuniteto poslancev. Poročevalcu donelo je od vseh strani j živo odobravanje in ploskanje. Posl. dr. Kramar močno prijema naučnega ministra rekoč: on ni sposoben za nič in za vse. Dalje apeluje govornik na levičarje in pravi, da naj ne bodo preveč hladne sodbe o tej zadevi, temveč naj pomislijo, da se jim oziroma kakemu njihovemu pristašu tudi danes ali jutri kaj tacega lahko zgodi. Posl. Pern er storfer graja, da se je ta zadeva tako zavlekla in odločno trdi, da je afera Spinčičeva očitno kršenje imunitete. Govornik meni, da veter, kateri je vrgel posl. Spinčiča raz profesorski stol, prihaja iz Ogeiske. Naučni minister Grautsch odgovarja, a prav nesrečno. Pravičnih trditev predgovornikov ne more ovreči. Mej govorom culi so se pri posameznih trditvah živahni ugovori.   Posl. dr.
234
Zucker pravi, da četudi je naučili minister skušal vso zadevo olepšati, vender se mu to ni posrečilo in obsodbe Spin-čičeve neugodni vtis ostane neizbrisen. Govornik povdarja potrebo reforme pri določbah o imuniteti, kajti sicer ni noben poslanec zunaj zbornice varen. Posl. dr. Bareuther v imenu nemških nacijonalcev protestuje proti počenjanju vlade in izjavlja, da bode glasoval za Pacakov predlog. Posl. dr. Lueger pravi, da je minister z obsodbo posl. Spinčiča pravice članov te visoke zbornice najočitneje prekršil. Spinčič bil je obsojen zato, ker so hoteli to Ogri. Na Angleškem bi ministra prisilili, da prosi pred vso zbornico poslanca Spinčiča odpuščenja, da je zakrivil takšno hudodelstvo. Konečno govornik zahteva, da se stvar prej ko mogoče reši. Luegerjev govor je zbornica odobravala. Pravosodni minister grof Schonborn trdi, da je bilo postopanje disciplinarne komisije pravično. Posl. dr. Weeber v imenu levice izjavi, da bo ta glasovala za predlog; isto izjavi za poljski klub posl. Abrahamowicz. Posl. Stalitz in Bartoli zagovarjata lojalnost tržaških in isterskih Italijanov. Posl. dr. Zucker odgovarja pravosodnemu ministru, posl. dr. Herold pa zavrača ministra Gautscha. Posl...dr.. Lueger dobro zavrne posl. Stalitza in Bartolija rekoč: Pri krstu ladije „Cesar Franc Jožef P' v Trstu videli smo pred leti razne stvari, a patrijotizma tržaških Italijanov nismo opazili nikjer. Istrski Italijani so iredentovci in ker bi sosednja kraljevina mogla kdaj poželeti si to deželo, mi je ljubše^ če ie hrvatska, kakor če je italijanska. Na to vsprejela je zbornica edno-glasno Pacakov predlog. Zbornica je potem vsprejela v tretjem branji s 149 proti 131 glasom zakonski načrt o uredbi stavbenih obrtov. Proti so glasovali poljski, češki in konservativni klub, za pa nemški liberalci, antisimitje nemški nacijonalci in Coroninijevci. Ko bi bila konservativni in poljski klub v veČem številu v zbornici zbrana, bi bilo glasovanje nasprotno izpalo. V tej seji vsprejel se je tudi predlog posl. dr. Kathreina, ki gre na to, da naj vlada odpomore s posojili onim posestnikom, ki so poškodovani po elementarnih nezgodah. Posl. dr. Eoser je predlagal, nai vjada v bodoče podpira tiste rodbine, katerim  je  reditelj poklican k vojaškim
.          ¦"¦»mu.............¦ m> mi i 11                          - - m ii m \{^————J^^^m,-^-———-i^j^ju*Si—^$W,
vajanp.                                                                        —
V   seji dne 6. julija bilo je na vrsti poročilo bud-getnega odseka, s katerim se naučnemu ministru dovoljuje 8 milijonov gld. za razne poprave, dozidavanja itd. pri vseučiliščih. Pri tej priliki potezali so se posl. Zucker, Ma-saryk in Blažek za češko vseučilišče v Pragi, posl. Seichert, ZaČek za obnovljenje vseučilišča v Brnu, posl. Plener za nemško vseučilišče v Pragi, posl. Heilsberg in Hoffman n- Wellenhof za vseučilišče v Gradcu, posl. Luzzato pa se je potegoval za italijansko vseučilišče v Trstu, češ, da je še Bosna in Hercegovina v znanstvenem oziru boljša nego so Italijani v Trstu. Naposled je zbornica vsprejela zakon v drugem in tretjem branji. V istej seji vsprejel se je tudi zakon, ki določuje nova polajšanja za hišni davek v Trstu in sta se rešila še dva železnična predloga. Prvi zadeva železnico iz Eisenerza v Vordernberg, za katero se je povišalo državno poroštvo, drugi pa zadeva zgradbo nove železnice iz Janjic v Bugojno v Bosni. Mestu Brodvju dovolilo se je državno posojilo 350.000 gld.  za stavbo vojašnice.
V   seji dne 7. julija razpravljalo se je v vladni predlogi glede odvračanja živinske kuge. Oglasilo se je več govornikov in poudarjalo potrebo, da je treba ednakega zakona tudi za ogerske dežele, ker le tako bo imel ta zakon zaželeni vspeh. Tudi so poslanci pri tej priliki vlado pozivali, da naj več za kmetijstvo stori. Zakon se je na to vsprejel. Nadalje razpravljala se je v tej seji tudi vladna predloga glede rudniških blagajnic. Pri tej priliki govorilo se je tudi o veliki pfibramski nesreči. Po priporočilu poljedelskega ministra Falkenhavna se je na to načrt zakona vsprejel neiz-premenjen.
V   seji dne 8. julija razpravljalo se je v predlogih zaradi varstva delavcev pri dunajskih prometnih napravah. Govorilo je več poslancev. Naposled bila je vladna predloga vsprejeta. Poslanec Plener naznanja v imenu komisije glede draginjskih priklad državnim uradnikom, da se je ta izrekla za svoto 1/2 milijona goldinarjev. Po kratki debati, ki se je na to vnela, vsprejela je zbornica predlog, da je za draginjske priklade državnim uradnikom dovoliti 1 milijon goldinarjev, z 69 proti 48 glasom.
V   seji dne 11. julija pričela se je debata v uravnavi valute. Posl. Szczepanowski je kot poročevalec pričel debato, in je v svojem daljšem govoru povdarjal veliko splošno korist, kojo nam bo prinesla nova valuta. Za besedo oglasila se je cela vrsta proti- in zagovornikov.    Za valuto govoril   bo   tudi
v-
naš posl. S u ki je. Prvi protigovornik bil je mladočeški posl. Eim. On nasprotuje uravnavi valute iz političnih ozirov. Mladočehi ne zaupajo nič sedanji vladi in zaradi tega ji tudi tega ne morejo dovoliti. Posl. Treuinfels je za uravnavo, posl. Schlesinger izreka se pa odločno zoper njo. Posl. Jaworski podpira vladno predlogo in izjavlja v imenu poljskega kluba, da bode glasoval za valuto iz narodno-gospo-darskih ozirov, ker upa, da bo ta v blagor državi. Govorila sta še posl. Kramar in Barnreither. Posl. Spinčič in tovariši interpelujejo vlado, zakaj se ne razpišejo občinske volitve v Višnjami v Istri.
v
Češko. — V nedeljo so v Vinohradih pri Pragi Mladočehi imeli shod. Pri tem shodu je pa neki trgovec zagovarjal zvezo s Staročehi, ali je to vzbudilo tak hrup, da je vladni zastopnik moral shod razpustiti. — Po severnem Češkem se širijo nemško-narodne agitacije, ki niso naperjene le proti cehom, temveč tudi proti nemški liberalni stranki. Vodstvo praške kazine vidno zgublja zaupanje, od kar se je sprava razbila
Dolenja Avstrija. -- Dolenjeavstrijski liberalci so prekrstili svojo stranko v napredno in sedaj snujejo odbore po vsej deželi, ki bodo osrednjemu vodstvu na Dunaji o vsem poročali. Liberalci se boje, da jih protisemitje izrinejo iz vseh zastopov, zato pa hočejo napeti vse sile, da se ohranijo. Najbrž bode pa vse že prepozno. — Za izprazneni mandat v dunajskem srednjem mestu, katerega je imel dr. Herbst, so se že oglasili štirje kandidati, mej njimi dr. ,Krona\vetter.
Hrvatsko. — Vladni listi oporekajo, da bi vlada nameravala jugoslovansko akademijo preorganizovati v hrvatsko. Od drugih stranij se pa čuje, da je za to že vse pripravljeno, samo, da vlada ne poprime inicijative. V saboru bode kak poslanec predlagal, da se akademiji premeni ime in vlada bode potem že to svoje storila. Pristaši nezavisne stranke mislijo, da se taka preosnova na podlagi zakonov ne da izvršiti. Ali mi smo pa preverjeni, da bode vlada in saborska večina že našla kaka pot.
Ogersko. — Mej Rumuni se snuje ustavo verna stranka, katera se hoče udeležiti volitev in v državnem zboru zagovarjati rumunske težnje. Koliko je novi stranki zaupati, ne vemo. Prav lahko je mogoče, da je vse kaka madjarska intriga. Madjari bi pač radi spravili nekaj rumunskih renegatov v državni zbor, da bi potem lahko rekli, da so tudi Rumuni v zboru zastopani.
Bismarck in nemški cesar. — Razpor mej Bismar-ckom in nemškim cesarjem postaja vedno resneji. Glasilo nemške vlade „Reichsanzeiger" čutilo se je dolžno Bismarckove trditve glede slabe politike in gospodarjenja sedanje nemške vlade odločno zavrniti in priobčilo celo dva uradna akta, ki jasno pričata kako slabi odnošaji so mej Bismarkom in nemškim cesarjem. Prvi akt je pismo na vse nemške diplomatičae zastopnike v inozemstvu, v katerem se tem naroča, da naj razlože dotičnim vladam, pri katerih so poverjeni da Bismar-ckovemu govoričenju ni pripisovati   nobene veljave in da bode
235
cesar že skrbel, da bivši kancelar ne pride do nobenega vpliva več v državi. Drugi akt je pa pismo na nemškega veleposlanika na Dunaji, v katerem se naglasa, da na pobotanje nemškega cesarja z Bismarckom niti misliti ni, in v katerem se veleposlaniku naroča, da se svatbe Bismarckovega sina ne vdeleži in da naj obvesti grofa Kalnokvja o odnošajih in razmerah nemškega cesarja proti Bismarcku. Iz teli dveh pisem je razvidno, da je Bismarck za zmirom odigral svojo vlogo in da je in ostane politično mrtev, to je, da si ne pridobi nikoli več nobenega vpliva na nemško politiko. Na vse to pa Bismarck ni obmolknil, temveč je odgovoril prav ostro na vladne napade. V svojih listih pripoveduje, kako je bil s šiloma odslovljen iz službe, kako se je s početka branil dati ostavko, kako je cesarju razlagal nevarnost, če odstopi, in kako se mu je naposled brez vsakega povoda vposlal dektret v slovo. Te podrobnosti vzbudile so splošno pozornost. — Kako se bodo te čudne razmere mej Bismarckom in cesarjem poravnale, se ne ve, Bismarck ne bode takoj odjenial, zato ker ima narod za seboj.                                             i
Francija. — V Parizu delajo se velikanske priprave za razstavo, ki se ima vršiti ondi 1. 1900. Razstava obeta biti velikanska in gotovo mnogo sijajnejša, nego je bila ona 1. 1889 ; to pa zato, ker se bodo prihodnje razstave vdeležile nekatere evropske velike države oflcijelno, česar 1 1889. niso mogle storiti, ker se je z razstavo proslavljala stoletnica velike revolucije. Republičanski predsednik Carnot je že podpisal dekret, s katerim se otvoritev razstave definitivno določa na 1. 1900. — V zbornici zahteval je neki poslanec od mornarskega ministra Cavaignac-a pojasnila glede vojaških razmer v Dahomeji. Ker ta ni dal povoljnega odgovora predlagal in vsprejel se je dnevni red, s katerim se ministerstvo ni strinjalo, temveč zapustilo dvorano in sklenilo podati ostavko. Le vsled prigovarjanja nekaterih poslancev in senatorjev ter Car-nota samega se je posrečilo, ministerskega predsednika Loubeta pridobiti za to, da je odnehal od ostavke skupnega minister-stva in se je sklenilo, le mornarskega ministra nadomestiti z drugim
Shod treh vladarjev. — Govori se, da se v Spali na Ruskem še letošnje poletje ali pa jeseni snidejo ruski car, avstrijski in nemški cesar. . Z drugih strani se ta vest zopet zanikava in riše kot izmišljena. Koliko je na obojem resnice, pokazala bode bližnja prihodnjost.
Anglija. — Začetkom pretečenega tedna pričele so • se volitve v narodno zbornico. Liberalna Gladstonova stranka prodira zmagonosno in celo konservativni listi že priznavajo, da bo ta stranka pridobila večino vsaj 20 do 30 glasov, s katero večino se pa ne bodo mogle zvišiti nobene važne državne preosnove.